8/14. maj 1990   cena 10 din
PESEM PTIC TRNOVK
U-l I   I   I
C            »II"*
1 Hamfri
4 Intervju Laura Štraus, Demokracije
7 Kdojebil E. Kocbek
10 Muzej NOB 16 Tito... 18 Evropa 92
26 Zvezdica zaspanka
30 The Wao of the Roses
38 Miladojka
40 Nou mani nou f ani
42 Novfeljton: Hrvatska zora
48 JanezJanša
TRIBUNA
-¦H—p«*         .......^T       ¦«!¦«¦        -.......il||MPii         gyJ«a«»lBlte^|^        ™—M-mrai^^   ,«__,             ...........mmmm *mmgpm>   rmmmgmm     ¦—pprMi
KAM GREDO (DIVJE) SVINJE?
Torek je bil zame velik dan, Ijube bralke in dragi bralci. Smel sem biti celo zraven. Mnogo let sem skupaj z Vami čakal na ta veliki dogodek, za katerega sploh ne najdem pravega imefla. Dan poprej bi ga imenoval celo Parlament, danes pa se mi še beseda cirkus zdi premalo cirkuška.
Kmalu po svečanem začetku se je začelo na vso moč. Če ne bi vsaj na videz poznal tistih frisov, bi gladko pomislil, da sem zgrešil vrata in vstopil v kak prismuknjen cirkus Montyja Pjrthona. Pol stoletja smo čakali na demokracijo, tisto večstrankarsko, ta pravo zahodnjaško, ko lahko vsak vsakemu, kogar hoče in mu ni treba storiti, česar noče. Kot bi ne bilo tistim klovnom jasno, da so tam zato, da se nekaj dogovorijo in ne zato, da se drttg drugemu na vse predloge režijo v gobec, cepetajo z nogami in počno še kaj mnogo bolj nespodobnega. Neke vrste narobe svet, ljubi moji, v katerem DEMOS zahteva javno glasovanje (verjetno zato, da bi lahko kontroliral zvestobo svojih poslancev), komunisti pa se jim smejijo v brk in jih zmerjajo z »Morino«, ki da je nekoč nekje javno glasovanje proglasil za najbolj demokratično. Burka je bila popolna, ko je na oder stopil nek kmet in rekel, da je videl nekega liberalca, kako je dvakrat stisnil na tipko za glasovanje (v stilu petletnih smrkavcev, ki se zmerjajo, ker je neki dvakrat butnil frnikolo), oni pa da ni in tako dalje vse do zmerjanja s »šmrkavci« in podobno. V slovenskem parlamentu, ljubi moji.
Kar jc v moji nežni duši »sodu izbilo dno«, pravzaprav sploh ni pomembno, morda celo bodoči general Ivan Janez Janša s svojim trapastim napovedovanjem vojne novinarjem in urednikom, ki ne bodo »pošteno« poročali iz parlamenta, kar bo mogoče koga spomnilo na srbofilne »poštene« Albance. Gre za neumnost, ki si je, vsaj kar moja duša pomni, ni privoščil noben komunist, razen pordelega liberalca Jožefa Š., ki je lani čebljal nekaj podobnega o količini poročanja s kongresa ZSMS v Portorožu. Kot se za bodočega obrambnega ministra spodobi, je nekomu pač moral napovedati vojno, da bodo ljudje vedeli, da se ni za zajebavat. Sedaj, ko imamo demokracijo. Verjetno bo odstavil tudi sebe kot glavnega urednika Demokracije, trobila, ki slovi po svoji objektivnosti. Po pol stoletja herojev na oblasti je kot kaže na vrsti pol stoletja herojev na oblasti, le ofenzive bodo druge. Vprašanje pa, če tudi drugačne. Postavi se vprašanje, če bo Janša zares civilni obrambni minister, sploh če se spomnimo njegove slavne mladosti, ko je v šolo hodil oblečen v uniformo TO, ko so mu dijaki neke ljubljanske srednje šole kot učitelju obrambe morali v pozdrav salutirati in da je bil pucflek samega generala Tominca. Nekaj podobnega kot kandidat za notranjega ministra, Igor Bavčar, ki je gotovo najbolj pošten Slovenec, ki se v tem življenju zagotovo še ni pregrešil zoper božje zapovedi. Le policaj je enkrat že bil in bo pač še enkrat. Tribuna si torej mane roke: še bo štofa in tudi delati bo lepše kot časopis, ki ostaja v opoziciji. Na Janšin »labodji spev« pa se, pardon, poščijem.
V Ljubljani, 10. maja 1990
Vaš Hamfri Bogart
P.s. DEMOS je imel štirideset let časa razmišljati, koga bo imel v vladi, ko zmaga na volitvah. Do danes imen ministrov še niso objavili. Bravo!
TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana. • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika:TomiDrozg. • Lektorica:Nives Klinc. • Cena lOdin. • Oproščenoprometnegadavkaposklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja številka izide 21.maja 1990. • Fotografija na naslovni strani: Tomi Drozg.
Fotografija na naslovni strani: Ivan Maček-Matija
Tribuni in n.jenim bralcem
Prejšnji teden sem ugotovil, da so mi iz fas-cikla v sobi izginile kopije nekaterih osebnih pisem iz zadnjega leta, pa še kopija vsaj enega štiri leta starega pisma.
Ker glede na nivo pisanja Tribune v zadnji številki in glede na obnašanje njenih vodilnih mož v zadnjem mesecu (in morda že tudi kaj prej) ne morem zanemariti možnosti, da imajo oni pri tem prste vmes, zgolj izjavljam, da je ta, ki je šaril po moji sobi, kdorkoli je že bil, prasec, in da upam, da se bodo s tem vsi strinjali.
Članek kot odgovor na prejšnjo številko Tribune bom prinesel za naslednjo. Obsežnost in primitivnost obtožb zahtevata skrben odgovor. (Lahko je polemizirati z ljudmi, ki so na nivoju.) Poleg tega sem prezaposlen z odgovorom Demokraciji, pripravo tožbe za Igorja Bavčarja in pripravo tretje številke CKZ, ki naj bi v kratkem izsla. Upam, da bo bralcem všeč. celo Karliju Erdlenu. Za Tomija Drozga pa mi je vseeno.
SamoResnik
Ah, Samek...
TRIBUNA
GOSPOD OPGOVORNI!
Prosim. da popravite napako iz zadnje št. TRIBUNE v članku Cigani letijo v nebo, kjer piše. da je g. J. Pajer še član P UK. Zgoraj
omenjeni g. je odstopil že v petek, 13. 4. ob 13.30 uri.
Leppozdrav,
PISMO JAVNOSTI
J. Pajer
Samostojni kulturni delavci in drugi v svobodnih poklicih ugotavljamo, da je prispev-na stopnja za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno za\'arovanje odločno previsoka, zaio zahtevamo:
-  zmanjšanje prispevne stopnje, kar pa ne sme vplivati na obseg pravic iz pokojninskega. invalidskega in zdravstvenega zavarovanja;
-  mnogi med nami od 1.1. 1990 ne morejo plačevati prispevkov. zato naj zmanjšanje velja tudi za nazaj. od začetka tega koledarskega leta;
-  toleranco občinskih upravnih organov do tistih. ki ne plačujejo prispevkov. dokler se visina in način plačevanja uredita;
-  ugodnejse pogoje za mlade v svobodnih pokJicih, ki šele začenjajo. saj si na ta način sami preskrbijo delo Cvsaj za prva tri letaj;
- spremembe v sistcmu pokojninskega in in-validskega ter zdravstvenega zavarovanja, raz-pu.stitev SPJZ-a, ustanavljanje konkurenčnih pokojninskih skladov in zavarovalnic;
-  i/.tnačittv siaiusa oz. pravic svobodnih
poklicev z ostalimi delavci (npr.: pravica do predčasne upokojitve...);
- specificiranje posameznih dejavnosti znotraj svobodnih poklicev; nevzdržno je izenačevanje obrtnikov z nepridobitniškimi poklici.
V  kolikor na naše zahteve ne bo odziva, bomo prisiljeni h kolektivnemu bojkotu plačevanja prispevkov, izpisu iz obstoječih raz-vidov (PRISPEVKI SO SE V ZADNJIH PET-NAJSTIH MESECIH V PRIMERJAVI Z VIŠINO HONORARJEV POVEČALI ZA 5 KRAT).
ODPRTO PISMO M.C.
MIKLOŠIČ FRAN, največji slovenski jezikoslovec, za katerega pa ne bi vedel nihče, če ne bi po njem poimenovali ulice v Ljubljani. (Pavliha, 15. 11. 1989).
V  zvezi z uvodnikom ene zadnjih sobotnih prilog pod naslovom »Kopitar go home!«, ki zares zasluži po svoji vsebini vso pohvalo, kajti na svoj posebni način se ukvarja z morebitno mednarodno uveljavitvijo slovenske kulture, si Društvo Lucien Tesniere postavlja eno vprašanje. Ponovimo še enkrat, da je prispevek Marka Crnkoviča posebej spoštovanja in pozornosti vreden zaradi velike mere skrbi za usodo slovenske kulturne dediščine, ki jo izpričuje. Ta značilnost je gotovo trpko zaz-venela v kosmatih ušesih marsikaterega kultur-nika, da ne govorimo o drugih morebitnih priložnostnih  bralcih   iz  vrst  navadnih naročnikov.     Tem     bolj     presenečajo pomankljivosti, še več nedopustne vrzeli, ki tako kavarijo omenjen uvodnik, da si DLT lasti neizpodbitno pravico, da to svoje vprašanje javno in glasno obelodani, vsaj glede ene izmed omenjenih pomankljivosti.
Gre za 100-letno obletnico smrti Frana Miklošiča, ki jo bo ves znanstven svet praz-noval 7. marca prihodnjega leta in ki jo je kljub temu slovenski Ganimed (sic!) v sobotni prilogi Dela 10. februarja nedopustno spregledal. Ali mu je mogoče šteti v olajševalno okoliščino dejstvo, da ob koncu svojega »avtoritarnega« bolj ali manj nedokazljivega »bluzenja o kulturi kot temelju nacionalne identitete« vsaj omenja (če gre za alternativno rešitev je zgrešena!) obeleževanja 100-letnice drugega Frana, se pravi Frana Cegnarja, ki naj bi se z njim ustrezne slovenske ustanove baje »domišljavo štulile v Evropo. To pove vse. Če kdo ne ve, za kaj gre, potem je razumel« (sic!).
Zakaj bi prav Frana Cegnarja, ki je umrl 14. fcbruarja 1892 (glej BSL), in ne koga drugega morala doleteti tako sumljivo dvoumna čast, naj raje ostane uganka. Mar nc samo zaradi tega, ker se je la postar po poklicu,vendar pa sposobni in marljivi novinar, hkrati javni in politični delavcc, takrat ccnjen pcsnik čcprav
bolj Vesel-Koseskovskega tipa kot Prešer-novega kova, navsezadnje (tako BSL) »razvil v najboljšega pesniškega prevajavca svoje dobe«? Mimogrede: njemu tudi dolgujemo prvo poslovenitev bisera češke književnosti znamenite Babičke oziroma Babice. Čeprav te zasluge niso ravno pičle, je to vse premalo, da bi zagotovilo Franu Cegnarju sloves, ki bi se lahko kosal z ugledom, ki ga uživa drugi Fran, Fran Miklosich (sic!), spričo česar je UNESCO uvrstil 100-letnico njegove smrti na seznam poniembnihobletnic,kijihmednarodnijavnos-ti ta ugledna organizacija priporoča v počas-titev.
Kaj pa, če se je prav zaradi tega uvodničar odločil, da bo F.M.-a kratkomalo in neusmil-jeno briskiral? Saj povsod po svetu ne manjka takih, ki jim je omenjena kulturno-znanstvena mednarodna ustanova trn v peti, če ne v očesu. UNESCO go home! Kajti, glede teganobenega dvoma ni v času, ko je bil uvodnik zasnovan, je bila uvrstitev Miklošičeve obletnice v UNES-CO-vski koledar že zdavnaj javna skrivnost, s katero je sam uvodničar moral biti še kako dobro seznanjen. »No, malo pretiravamo. Ali pa tudi ne.«
V imenu Društva Lucien Tesniere
Nelly Schuster
VOLITVEIN DIASPORA
Kljub raznim vlogam za podelitev aktivne in pasivne volivne pravice izseljencem ni dosedanja oblast niti opozicija ničesar ukrenila.
Zadnje novice s sosednje republike Hrvaške pa govore: do 300.000 izseljencev je pripotovalo v domovino volit. Zapravili so do 200 milij. dolarjev. Delajo načrte za povratek in investicije.
V  Sloveniji imamo paradoks: oblast je do sedaj nudila izseljencem režimsko, strankarsko izseljensko matico. Opozicija, sedaj oblast, pa se   ogreva   za   Congressus   universalis Slovenorum,   ki   razen   bombastičnih, demagoških, nestvarnih načrtov do danes ni napravil ničesar. Svetovni slovenski kongres doma in v zamejstvu vodijo v glavnem bivši partizani, še vedno zaverovani v »junaško in nepojmljivo NOV«, bivši komunisti in krščanski socialisti kocbekovega političnega gledanja. Za vse te sile je značilno, da do politične opozicije, iz let 1941/45, sedanje emigracije, ne kažejo drugega kot prezir in ignoriranje. Naj te sile povežejo Slovence po svetu?
Dvig narodne zavesti v diaspori in vse aktiv-nosti s tem povezane pa je enostaven: Ohraniti, ojačati, povezati in podpreti organizacije kot Zedinjena Slovenija za Argentino, Kanadsko slovenski svet v Kanadi, podobno v USA, Avstraliji in zapadni Evropi. Razformirati današnjo   SIM,   jo   napraviti   rcsniČno
nadstrankarsko, sodelovati s slovensko izsel-jensko cerkvijo. Nove demokratske stranke naj razširijo svoje aktivnosti v diaspori. Dobile bodo nove glasove in denarna sredstva. Ako h gornjemu prištejemo volilno pravico državljanov v dispori, bomo ustvarili položaj, lci bo ne samo rešil umirajočo narodno zavest, nego jo bo dvignil do višine, ki je ni nikdar dosegla.
V Avstraliji, Kanadi in predvsem USA so zbrali za opozicijo preko $ 150.000. Mnogo je bilo nabranega tudi v zapadni Evropi. Ni znano, da bi kdo nabiral za ZKO ODP. . V bodoče bodo nabirke in podpora za novo slovensko demokracijo uspešne. Za čim večji uspeh pa bodo potrebni redni denarni obračuni strank, organizacij in aktivizacija diaspore v domovinske razmere, ki jih prizadevajo.
x                          Dr. Peter Urbanc
Lipa pa zardela ie...
Danes smo šli za vašim pogrebom, HAMFRI BOGART. In noben pogreb ni bil tako prijeten, sproščen in radosten, pa kljub temu ni bil kaj posebnega.
Zato pa se je izkazala vesela druščina tovarišice »TREBUNE«, ki je kar po tekočem traku improvizirala pogrebne govore - Vam, HAMFRIBOGART v čast in slovo. Sami fini ljudje, cvet ljubljanske Univerze, naši bodoči akademsko izobraženi kadri, ponos taki ali drugačni Sloveniji.
Tako spokojno so delovali vsi ti mladci in si mimogrede greli roke v drobovju padlih in pok-lanih partizanov in umrlih v koncentracijskih taboriščih, žrtev »rajnke« fašistične Italije in nacistične Nemčije v tesnem sodelovanju vdane domobranske vojske.
In prav tedaj se mi je utrnila rešilna misel: odpustimo objestnim mladcem, pustimo jim njihovo sedanjo in bodočo mladost, saj to je samo mladostna norost in nič drugega. Spravimo se z njimi enkrat za vselej, odpustimo jim pustno norčavost in zaživimo v miru, če ne, se nam bo vsa Evropa režala na ves gobec. Smrt je vendar nekaj, kar je treba - z vso rahločut-nostjo spoštovati, pa čepravje to sam HAMFRI BOGART!!!
>    P.s. Uredniku Drozgu
Tako nekako, kot ste se vi s svojim obsežnim zapisom »spravili« z Levstikom-črnorokcem s krvavimi rokami, morda ob žegnanem kosilu a'i pozni večerji (seveda v njegovem hotelu), tako sem se tudi jaz enkrat za vselej spravil z vami, mali g. Drozg. Bog mi odpusti greh že za v naPrej, če se slučajno srečam z Levstikom na
ljubljanskih ulicah. Z vso moralno pravico mu jih primažem počez in po dolgem, da bo joj. Ste urednik Časopisa-revije, ki je vam in vašim študentom v sramoto. Malo si oglejte Mladino, potem pa pišite. Po duhu majhni, umno zaostali ljudje se lahko lotevajo takobanalnih packarij in take vas tudi za vedno zapuščam!!!
Vaš Gabrijel Jelnikar
Cenjeni gospod Jelnikar!
Najprej Vam sporočam, da Vam kot prvemu pripada čast, da mu objavimo pismo, za katerega nismo uspeli izvedeti, kdo je avtor. Toda, ker se lotevate predvsem mene samega in našega sodelavca s psevdonimom Hamfri Bogart, je zadeva lažja. Za ostala pisma pa vam moram povedati, da so sicer podpisana s psev-donimi, kar pa še ne pomeni, da so resnični avtorji uredništvu neznani. Kar se tiče inter-vjuja z gospodom Vinkom Levstikom bi vas rad opozoril le na dejstvo, da njemu do sedaj ni bil dokazan še noben zločin. Roke pa ima krvave le toliko, kot vsak vojak, ki se je boril na tej ali na oni strani. Zato se mi zdi tudi odveč pojasnjevati moje »spravljanje« z njim, ker z njim nisem bil nikdar sprt in po drugi strani najin odnos nikdar ni presegel vljudnostnih in profesionalnih novinarskih kriterijev. Zagovar-jati nekoga tretjega, v tem primeru Hamfrija Bogarta, pa se mi zdi potrebno zgolj toliko, kolikor mora vsak odgovorni urednik zagovar-jati svojega novinarja ne glede na to, če se z njim strinja ali ne. Omenjanje pogreba tovarišice Pepce Kardelj se mi zdi tudi danes po večkratnem prebiranju še zmeraj korektno. V njem ne omenja niti samomora omenjene dame, kar je danes že skoraj javna skrivnost. Verjetno samo vi ne veste, da si še nihče od nas ni grel rok v drobovju padlih in poklanih partizanov, niti nikdar ni poskušal opravčevati, če je kdo kaj takega počel. Želimo samo povedati, da je za nas vsak uboj ujete ali civilne osebe navaden umor neoziraje se na to nad kom je bil storjen inkdogaje storil.
Splh pa se mi zdi čudno, da ste spregledali že vsaj nekaj mojih pojasnil glede partizanstva: o partizanstvu, kot osvobodilni vojski, ki je bila ustanovljena, da bi pregnala okupatorja nismo nikdar objavili žale besede, dokler je delovala kot osvobodilna vojska. Toda pobijanje v imenu komunistične ideologije nima zame nobenega opravičila. Pa lep pozdrav!
V Ljubljani, 10. maja 1990
Tomi Drozg
v.d. odg. ur.
TRIBUNE
PROTOKOLISIONSKIH ____________MODRECEV
Dragi gospod uednik,
sem reden bralec vašega časopisa in želim odgovoriti v zvezi s pogromi in spletkarjenji na račun feljtona Sionski modreci. Notorično je dejstvo, da je tekst o sionskih modrecih fal-sifikat, zato so me več kot začudili pogromi s strani mojih rojakov. To me je navedlo k razmišljanju. Čemu histerija? Se morda kdo od mojih rojakov čuti prizadetega, kot se čutijo prizadete prebivalci Transilvanije ob gledanju filmov o Drakuli? Da je reakcija brez osnove si ne bi upal trditi, saj bi s tem hkrati izrekel trditev, da so bila njihova dejanja patološko pogojcna.
V želji, da bi si prišel na čisto sem se pozanimal pri prijatelju D.R., ki mi je zatrdil, da protokoli niso nikakeršen falsifikat. Omenil je, da je Protokole sionskih modrecev za fal-sifikat prepoznalo berensko sodišče leta 35, poroto pa naj bi sestavljali sami pripadniki judovske skupnosti. Do podobnega razmišljan-ja me je navedlo tudi pretirano zanikanje verodostojnosti omenjene knjige. Tudi sam počasi začenjam dvomiti, zato prosim ured-ništvo Tribune, da ta misterij razreši, če ga je že začelo.
Igor Ž. Mutzenbacher
Spoštovani odgovorni urednik  Tribune!________
Že dalj časa opažam, da namenjate precejšen del vašega časopisa zapisom o filmu in filmski kritiki. Žal pa se v vlogi kritika oziroma ocenjevalca filmov pojavlja vedno ista oseba, Miran Koritnik.
Ko berem njegove tekste imam vedno neprijeten občutek, da sem vse to nekoč nekje že prebral, saj so si kritike med sabo podobne kot jajce jajcu. Koritnik nastopa kot neke vrste advokat filmskih ustvarjalcev nasproti strogi filmski publiki. V vsakem filmu, pa če je še tako slab najde kORITNIK vedno nekaj zaradi česar si je film vredno ogledati.
Predlagam, da povabite k pisanju o filmu še kakšnega kritika in tako omogočite soočenje različnih poglcdov na sedmo umetnost.
Pa brez zamere! Leopold Zorman, Kranj
Laura Straus
- Demokracija
9 1. aprilaje minilo eno leto, odkarje začel izhajati časopis Demokracija, bolj znan mtf kot neodvisna Demokracija. Njegova prva urednica, nekdteri so ji dejali tudi duša časopisa, je bila Laura Straus. Kot sama pravi, neodvisne Demokracije ni več, v našem pogovoru pa nam je razkrila zakulisja, ki so privedla Demokracijo v verjetno najbolj odvisen časopis na Slovenskem. Laura ta čas ne dela več za Demokracijo, čeprav njeno ime še zmeraj najdemo v kolofonu. Po tem> ko seje dobesedno žrtvovala za ta časopis, so jo slavni demokrati Janša, Bavčar in Korsika na kar najbolj nepošten način odstranili.
TRIBUNA: S funkcije odgovorne urednice Denokracije so te najprej odstavili na mesto pomočnice glavnega in odgovornega urednika, takoj za tem pa suspendirali. Kaj je bilo tako anti- demokratičnega v tvojem načinu dela, da je bil potreben tako nagel sestop?
LAURA: »Pravzaprav se ni nič zgodilo.« Tako se je namreč zagovoril Igor Bavčar, ko sem ga podobno vprašala na zadnjem sestanku us-tanoviteljev in izdajateljaDemokracija, kjer sobili prisotni tudi novinarji. Tudi jaz mislim, da nisem storila prav nič takega, za kar bi me bilo treba
suspendirati. Če pa je že bilo treba koga suspen-dirati, potem bi se to moralo zgoditi Janši in Bavčarju, ki sta resnično zagrešila toliko profesionalnih napak, da bi se jih lahko sramoval še najbolj nedemokratičen časopis.
TRIBUNA: Ali jih lahko nekaj našteješ? LAURA: Oh, preveč jih je. Grozljivo je, kako sta se denimo obnašala do uredništva. Zanju je bil to neke vrste posvetovalni prgan, v katerem so bili vsi člani uredništva odrezani od kakršnega koli odločanja. Pomembno je bilo, da se je od njih pobralo ideje. Ne želim pa podrobno naštevati kako so se obnašali do mene. Slo je natnreč za
številne grobe besede, grožnje itd. TRIBUNA: Verjamem, da bi tisti, ki te je suspendiral,povedal svojo verzijo o tetn, kaj je vzrok suspenza. Pa vendar, kaj ti misliš?
LAURA: Priznati moram, da sem se kar dolgo obremenjevala z iskanjem teh vzrokov, čeprav mi je bilo nekako ves čas jasno, da je bila napaka storjena na začetku. Takrat, ko sem bila še odgovorna urednica Demokracije. Namreč, zelo naivno sem sprejela nenadno pohotnost po časopisu s strani slavne trojice Janše, Bavčarja in Korsike. Čeprav je bilo znotraj uredništva večinoma odklonilno stališče do njihove kandida-
intervju
ture, pa tudi po UK-ju so se takrat že širile govorice o njihovih finančnih manipulacijah na ČKZ-ju, jaz osebno nisem bila za to, da se jih a priori odkloni. Res sem jim verjela, da imajo poštene namene in denar, s katerim bodo zagotovili izhajanje neod-visne Demokracije. Sedaj vidim, da sem storila strahotno napako. Dvomi pa so se začeli kar vrstiti. Prvič me je presenetilo njihovo obnašanje na por-toroSkem mladinskem kongresu, ko me je omen-jena trojica povabila na pogovor o njihovem sodelovanju pri Demokraciji. Šlo je za skorajda policijskozasliševanjekdojekdopriDemokraciji, kdo je koga pripeljal, kaj jaz mislim o posamez-nikih, o Drozgu, Ruplu itd. Takrat so še zagotavljali, da bo uredniška ekipa ostala nespremenjena, le glavnega urednika Drozga naj bi zamenjali. Ne glede na to, da sem vedela, da Drozg ni pripravljen sodelovati z njimi, ker je verjetno že marsikaj vedel o njih, me je vseeno presenetilo, da mislijo kar tako na hitro pospraviti z njim. No, seveda je Drozg prej ponudil svoj odstop.
TRIBUNA: Drozg je bil takrat še glavni ured-nik Demokracije. Ali si mu povedala za namere »omenjene trojice«? Si se posvetovala z njhn?
LAURA: Drozg je za vse to vedel že pred mano, tako da sem bila jaz najbolj presenečena. Seveda sva se precej pogovarjala o tem, prepričevala sem ga celo naj ostane. Zanimivo je to, da je Drozg takrat že govoril, da se bodo znebili tudi mene, takoj ko jim ne bom več krvavo potrebna. Seveda i mu nisem verjela. No, prav to se je potem res zgodilo.
ITRIBUNA: Ti si bila takrat odgovorna ured-nica, Janša pa navaden občan (tako ga je namreč označil Drozg, ko ste se na Delu prepirali okrog izida spornega uvodnika).
| Tovrstne zamenjave časopisnih urednikov niso v navadi...
LAURA: Veš, Janša bi se zelo razjezil, če bi mu kdo rekel, da je ali da je bil navaden občan. Že takrat se je, torej predčasno, obnašal kot ustoličen urednik, zato mi je tudi brez kakršnih koli zadržkov povedal, da bom odslej njegova pomočnica. Verjetno ga je nekdo pooblastil, da se je obnašal tako samozavestno. Morda France Bučar, ne vem. Takrat se mi je prvič posvetilo, kdo so ti ljudje v resnici in kaj hočejo. Na Janševo veliko začudenje sem omenjeno ponudbo zavrnila. In takrat mislim, da se je tudi z njihove strani začelo jasniti. Verjetno so spoznali, da z mano vendarle ne bo šlo vse po maslu. Čisto jasno pa jim je to postalo na seji ustanoviteljev in izdajatelja, ko je Korsika predlagal Janšo za glavnega ured-nika, Bavčarja za odgovornega, mene pa za pomočnico obeh. O tej sestavi sem se predhodno posvetovala z nekaterimi ustanovitelji in vsi, s katerimi sem govorila so mi zatrdili, da se to, da bi Janša, Bavčar in Korsika prevzeli vse tri ključne funkcije pri Demokraciji, ne sme zgoditi Očitno pa sem bila pri tem edino jaz dosledna, saj sem ponudila odstop, če potrdijo kandidaturo Janše in Bavčarja.
TRIBUNA: Ste pa vendarle sprejeli Korsikin predlog, potrdili njuno kandidaturo, s tem pa tudi spremembo svoje funkcije?
LAURA: Šlo je za že kar odvratno izsiljevanje s strani Janše in Korsike. Janša je ponudil odstop, če se ustanovitelji takoj ne odločimo zanj in Bavčarja. Korsika pa je istočasno grozil, da bo prenehal izdajati Demokracijo, če zavrnemo
Janšo. Bil je samo en izhod. Ali sprejmemo njuno kandidaturo ali pa gre Demokracija na cesto. Med sestankom so celo klicali Rupla v Ameriko, ki je dan prej dejal Petru Volasku, da želi po vrnitvi sodelovati pri Demokraciji, in je tudi prosil, naj preložijo te odločitve za nekaj dni, do njegove vrnitve. No, Janši, Bavčarju in Korsiki se je očitno zelo mudilo, čeprav so Ruplu obljubili, da bodo počakali na njegovo vrnitev. Verjetno pa ni bilo samo to. Čudno se mi zdi , pa tudi ostali člani starega uredništva so se spraševali, zakaj Janša in Bavčar nista povabila Rupla k nadaljnjem sodelovanju. Osebno mislim, da bi Rupla morali povabiti, saj je spadal k stari uredniški ekipi, in kar je najpomembnejše, Demokracija brez njega sploh nebi moglazaživeti.
TRIBUNA: In zakaj misliš. da ga niso? Konec koncev so vsi funkcionarji iste stranke?
LAURA: Ne vem. Morda so ga hoteli z nečim prizadeti ali pa je šlo za kakšno maščevanje, Rupel že ve. V povolilnem času pa se bo prav gotovo marsikaj razkrilo.
TRIBUNA: Kako se je potem končal ta ses-tanek?
LAURA: Kako le? Ustanovitelji smo, vsaj na
videz, ritolizniško sprejeli Janšo in Bavčarja za glavnega in odgovornega urednika. Že kar smešno pa je bilo Janševo obiskovanje ustanoviteljev in agitiranje za njuno kandidaturo. Jaz sem si s tem, kosemjimanajprejizreklanezaupnico.zapečatila usodo pri Demokraciji. Zato so me suspendirali. Torej, suspendirali so me zaradi dejstev, ki so se zgodila prej, preden sem postala pomočnica. Ne vem, če se je že kje kaj takega zgodilo. Od takrat so se tudi zelo spremenili odnosi med samimi ustanovitelji.
TRIBUNA: Se morda spomniš, kakšen je bil rezultat glasovanja? So bili vsi razen tebe »za«? V tem primeru bi lahko rekli, da so ustanovitel-ji želeli Bavčarja in Janšo za urednike, tebe pa odstraniti, oz. se te znebiti? LAURA: Takrat se me prav gotovo niso hoteli znebiti, saj so me prosili, naj ostanem. Še zdaj imam v ušesih prošnje Omana, Urbančiča, Pučnika naj ostanem, saj bi moj odhod pomenil konec Demokracije. Prepričana sem, da jih večina ni bila za Bavčarjevo kandidaturo, pa so bili nekako prisiljeni v to odločitev. Zakaj bi me sicer pred tem nekateri ustanovitelji prepričevali, da ne sme Bavčarprevzeti funkcije urednika. Mislim, da so bili v svoji odločitvi zavedeni, pri čemer pa je
igral glavno vlogo France Bučar, ki pa je bil po mojem tako ali tako voden od Janše in Bavčarja.
TRIBUNA: To, da je »vodljiv«, bi lahko bil hud očitek Bučarju, ki je predsednik parlamenta. Na podlagi česa sklepaš, da se Bučar pusti voditi? In zakaj ga je sploh potrebno voditi?
LAURA: Zelo bi bila vesela, če bi se France Bučar takrat obnašal bolj samostojno. Sicer pa sem bila sama zelo presenečena nad njegovo brez-kompromisno privrženostjo Janši in Bavčarju. Zakaj ga je potrebno voditi, pa je najbrž njegov osebni problem.
TRIBUNA: Zaka.j te niso suspendirali takrat, ko si jim izrekla zaupnico?
LAURA: Oh, saj bi me, če jim ne bi bila tako krvavo potrebna. Ce bi takrat odstopila, bi se lahko poslovili od Demokracije. To sta priznala tudi Janša in Bavčar. Morda je bila to moja največja napaka, saj smo zaradi tega izgubili neodvisno Demokracijo.
TRIBUNA: Torej misliš, da Demokracijasedaj ni neodvisna?
LAURA: Kje pa! To je sedaj najbolj odvisen časopis na Slovenskem. Pa ne tako odvisen od opozicije, kot se nemara zdi, ampak od določenih posameznikov, predvsem Janše, Bavčarja in Kor-sike. Pa naj mi še kdo reče, da tukaj ne gre za revanšizem! Sram me je, da sem še zmeraj v kolofonu, in pri tem prav nič ne morem, saj odkar sta Janša in Bavčar urednika, časopisni svet Demokracije še ni bil sklepčen. Kot ustanovitelji pa tako ali tako nimamo več nobenih pravic, saj smosi jih sami vzeli s podpisom pogodbe, ki joje pripravil sam predsednik časopisnega sveta, Anton Tomažič, njen podpis pa je izpeljal Bučar. V tej pogodbi je dodelil skoraj vse pravice iz-dajatelju.
TRIBUNA: To težko razumem. Ali niste prebrali pogodbe, preden ste jo podpisali? Med ustanovitelji je mnogo zvenečih imen iz vrst opozicije: Bučar, Janša, Oman, Rupel, Taufer... Mnogi se potegujejo za najvišje politične funkcije. Kako bodo ti Ijudje vodili državo, ko pa še časopisa ne znajo obdržati in se jih da prelisičiti z eno samo pogodbo?
LAURA: Jaz sem prebrala pogodbo in tudi opozorila na sporni peti člen, ki daje vse pravice izdajatelju. Pogodbo so brali tudi drugi, ne vem pa, če so jo tudi razumeli, sicer pa so me prepričevali, da ni važna pogodba, anipak medsebojno zaupanje. To zaupanje pa je bilo takšno, da se takrat, ko sem bila suspendirana, ni nihče potegnil zame.
To, da ustanovitelji niso znali obdržati časopisa, pa ni res, saj vendar vemo, da so ga obdržali, niso pa obdržali neodvisnega časopisa. Zanimivo je bilo gledati, kako so se ustanovitelji naenkrat začeli mrzlično oklepati Demokracije. Verjetno zato, ker jim je Janša predstavil Demokracijo kot glavni adut za volitve. Škoda, da se že v sep-tembru, ko je uredništvo osamljeno reševalo vse težave okrog Demokracije, ni nihče na to spomnil!
TRIBUNA: Kakšno je bilo tvoje sodelovanje z Janšo, Bavčarjem in drugimi ustanovitelji po vsem tem?
LAURA: Bilo je grozno mučno. Po tem, ko sem Janši in Bavčarju pomagala postaviti se na noge, je prišla na dan njihova prava barva. Najhujše je bilo, da so hoteli počistiti z večino iz stare ekipe, čeprav so na začetku obljubljali, da pojdemo
neokrnjeni naprej. Pod tem pogojem sem tudi sprejela sodelovanje. Začelo se je z odstopi Zalaz-nika, Drozga in potem še Sajovica. Ti odstopi me sploh ne čudijo. Če omenim samo Zalaznikov primer. Kolikor vem, ga je k Demokraciji pripeljal France Bučar, češ naj reši finančno situacijo časopisa. Zalaznik je dejansko veliko naredil, ko pa smo bili že tako daleč, da bi se lahko osamos-vojili, nas je Bučar popeljal v novo odvisnost. V odvisnost od JanŠe, Bavčarja in Korsike, ki pa se je doslej izkazala še kot najhujša odvisnost.
Z drugimi novinarji in honorarnimi sodelavci so Janša, Bavčar in Korsika kar po hitrem postopku prekinili vezi. Na vrsto pa sem prišla jaz, ki sem bila od vseh še najbolj nevarna, saj sem vedela za marsikatero njihovo napako. Naše sodelovanje je tako trajalo le štirinajst dni. Pravzaprav to niti ni bilo sodelovanje, saj mi sploh niso dali priložnosti, da bi opravljala svoje delovne naloge. Bilo je prav nasprotno. Pred mano so stvari skrivali in se me celo izogibali, kolikor pač ni bilo v mejah njihovih koristi. Po tem sem bila suspendirana, seveda brez kakršnih koli argumentov. Takoj sem morala zapustiti prostore uredništva. Naslednji dan sem se oglasila v redakciji, da bi vzela svojo osebno dokumeniacijo. Ampak pomisli, tudi vse predale so mi izpraznili. Ne bom več naštevala teh stvari, ker mi je zelo mučno. Neodvisen časopis Demok-racija zame ne obstaja več, hudo pa mi je za vsemi tistimi, s katerimi smo tako dolgo in dobro sodelovali. To je pač tipičen primer, kako so nas izigrali, ker smo se obnašali pošteno. Da pa ne govorim o honorarjih, ki nam jih sploh niso izplačali.
TRIBUNA: Če prav razutnem, je neprestano šlo za nekakšna »vodenja« in »zavajanja«, skratka za spletkarjenje. To so značajske lastnosti in delovne metode, ki smo jih navajeni pripisovati krvoločnežem, katerih čas naj bi se prav zdaj iztekel. Ti pra viš, da se med njiho vimi najbolj gorečim i nasprotniki dogaja isto. Ali to že pomeni, da opoztcija ni nič boljša od oblasti oz. Demokracija nič bolj demokratična od par-tijskih trobil?
LAURA: Ker ni več Komunista in ker tačas ne izhaja Evropa zdaj, je Demokracija nedvomno največje trobilo. Pa ne trobilo opozicije, ampak trobilo Janše, Bavčarja in Korsike, kar pa je seveda najhujše. Resnično hudo mi je, ko vidim, kakšnih metod se sedaj poslužujejo pri Demokraciji. Mis-lim, da za takšen negativni senzacionalizem ter neutemeljene in zelo hude lažne obsodbe posameznikov, ki sohoteli napošten načinrazkriti nepravilnosti delovanja Janše, Bavčarja in Kor-sike, v času dcmokratizacije ne bi smelo biti pros-tora. Čudi me, da neodvisni sindikati novinarjev pri tem molčijo.
TRIBUNA: Kako pa ocenjuješ delo v prejšnjem uredništvu?
LAURA: Po Ruplovem odhodu v Ameriko, v septembru, se je v našem uredništvu marsikaj spremenilo. Moram priznati, da na boljše, čeprav je mogoče sam Rupel mislil, da se stvari ne bodo tako ugodno razvijale. Bilo pa je na žalost tudi mnogo takih, ki so si iz takšnih ali drugačnih razlogov želeli, da bi naš časopis crknil. Vse to smo nekako premagali. Pričeli smo izhajati redno na štirinajst dni, vse bolj resni pa so postali napori Tomaža Zalaznika, ki je bil vodja projekta, da postanemo tudi tednik. Lahko rečem, da je bilo to zlato obdobje našega časopisa. Tudi uredniška ekipa se je zelo ujela. Čeprav je bilo ogromno
improvizacije, neugodnih pogojev dela, je zmagal entuziazem ljudi kot so bili Viktor Blažič, Tomaž Zalaznik, Bogo Sajovic, Katja Boh, Tomi Drozg. Seveda pa so bili tudi taki, ki so nas hoteli zrušiti. Na srečo se je znotraj uredništva tako obnašal le Borut Trekman, ki pa je potem tudi sam odstopil.
TRIBUNA: Kako pa se je obnašal takratni izdajatelj in soustanovitelj UK ZSMS?
LAURA: Mislim, da je bilo potrebno kar precej prepričevanj UK ZSMS, da so nas vzeli pod streho. Čeprav je pogovore z Univerzitetno kon-ferenco začel Dimitrij Rupel, mu verjetno ne bi uspelo pridobiti Uni verzitetne konference, Tomaž Zalaznik pa je denimo zelo uspešno prepričal pred-sedstvo Univerzitetne konference. Mislim, da jih je navdušila njegova jasna predstava o tem, da hočemo resnično neodvisen in finančno uspešen časopis in da se bomo takoj, ko bo mogoče, pos-tavili na lastne noge. Razmišljali smo o delniški družbi.
TRIBUNA: In kako ocenjuješ sedanjega iz-dajatelja Magellan?
LAURA: Ob besedi Magellan se mi nehote prikaže vsa trojica: Korsika, Janša in Bavčar. To najbrž ni nenavadno, saj so zmeraj nastopali skupaj, kot eno, tako da največkrat ni bilo čisto jasno, kdo je za kaj pristojen. Izdajatelj pa si je velikokrat lastil pravice, za katere sploh nihče, niti Janša niti Bavčar ni bil pristojen. Tako me je denimoizdajateljkotodgovornourednicodenarno kaznoval za izid uvodnika (Drozgovega, op. avtor-ja), katerega vsebina je bila Magellanu izrazito nenaklonjena, čeprav resnična. Pa ne samo to, da me je izdajatelj, seveda kot posrednik, preko njega pa Janša in Bavčar, denamo kaznoval, ampak mi v času urednikovanja Janše in Bavčarja v glavnem ni plačeval avtorskega in uredniškega honorarja. Kajšele, da bi me plačeval v času suspenza. Te stvari bom pač morala urediti s tožbo.
TRIBUN A: Kaj bi odgovor ila, če bi ti kdo očital nesposobnost in to navedei kot vzrok, zakaj te je bilo treba odstraniti iz uredništva?
LAURA: Takšnih očitkov seveda nikoli ne manjka. Tudi jaz poznam nekaj znanih opravljiv-cev, jz Sobotne priloge Dela pa je marsikomu poznan Trekmanov primer, pa tudi Samo Resnik se je v času UK-jevskega izdajateljstva trudil v tej smeri. To je pač za razumeti. V vsaki taki stvari je tudi nekaj resnice. Res je, da sem bila za opravljanje te odgovorne funkcije zelo mlada, tudi ne dovolj izkušena, pa še ženska povrhu. Take stvari pri nas še vedno ne gredo skupaj. Bilo je ogromno zavisti, včasih so se dogajale že kar smešne reči. Tako mi je na primer žena nekega znanega slovenskega demokrata grozila celo z življenjem, pa da moram za vsako ceno odstopiti s te funkcije itd. To seveda presega že vse meje civiliziranega obnašanja. Čeprav so me take stvari takrat prizadele, moram priznati, da so me tudi utrdile. Danes bi vse to lažje premagovala. Imam pač toliko več izkušenj in tudi bolj vem, kdo je kdo. Sicer pa, koliko sem bila sposobna opravljati to delo, je verjetno pokazala Demokracija. Tu so vendarle podatki, ki govorijo o uspešnem vodenju uredniške politike. Zame pa predstavlja največji uspeh neodvisnost, ki jo je začela uveljavljati prav Demokracija in se ji tudi najbolj približala, a na žalost z neodvisnostjo tudi najbolj klavrno končala. Je pa tukaj še en zanimiv, smešen dokaz za uspešnost Demokracije. Janša, Bavčar in Kor-sika namreč ne bi nikoli pograbili časopisa, ki ne
bi bil uspešen. Lep dokaz za to je, da so se Demok-racije na začetku vsi izogibali.
TRIBUNA: Ali je danes Demokracija uspešna? LAURA: O tem, koliko in ali sploh je Demok-racija uspešna, nimarn nobenih podatkov. Sicer pa ni umetnost biti uspešen, če prejemaš dotacije iz razvojnegadinarja.
TRIBUNA: Ali si upaš napovedati njeno prihodnost?
LAURA: Mislim, da je Demokracija umetno vzdrževana, s »sposojenim« denarjem. Kot takšna pa ne bo dolgo živela.
TRIBUNA: Demokracije se verjetno ne boš mogla tako hitro znebiti. Vsi vpleteni se boste srečevali vsaj še nekaj časa, če ne drugje, pa na sodišču. Kaj boš napravila ob tožbi UK?
LAURA: Pred mesecem smo imeli prvo obrav-navo o tožbi UK, ki od nas zahteva povračilo stroškov v višini 147.931,20 dinarjev. To vsoto bi
moral že zdavnaj poravnati Magellan, kot je bilo dogovorjeno z ustanovitelji in zapisano tudi v pogodbi. Toda, očitno je, da je večina ustanovitel-jev besedo požrla, v kar pa jih je gotovo prepričal Janša, ki je v ta namen najel odvetnika Draga Demšarja, ki bi naj spodbijal tožbo UK-ja. Devet ustanoviteljev je sprejelo Janšev predlog in najelo Demšarja, proti pa sem bila edino jaz. Vse skupaj se mi zdi velika potegavščina. Več kot jasno je, da bi ta dolg moral poravnati Magellan, sedaj pa hočejo denar iztržiti od nas, ustanoviteljev. Vsi drugi ustanovitelji kar molčijo in čakajo nadaljna Janševanavodila. Odkritopovedano,vseskupajse mi že kar upira.
TRIBUNA: Pričujoči intervju je naročila Mladina, ki je potem skoraj mesec dni oklevala, ali naj ga objavi ali ne. Zakaj misliš, da ga ni objavila?
LAURA: S tem, ko Mladina tega intervjuja ni objavila, mislim, da je spet odkrito pokazala, kako zelo je odvisna. No, ne bi mogla posploševati. Mogoče sta bolj kot Mladina odvisna Zavrl in Botteri.                                                         j)#p.
foto: Tomi Drozg
ZGODOVINA SE PISE
MRTVIMIN ZIVIM
V      V
ZADOSCENJE
KDO JE BIL EDVARD KOCBEK?
/V7aPoljskem in Madzarskem,pri vsehproblemih demokratizacijepodrobnopreiskujejo komunistične JL l zločine iz leta 1945. V primerjavi s SFRJ gre za manjše pregrehe, pri Poljakih zalOdo 50 tisoč tiho odstranjenih opozicionalistov, na Madžarskem gre za lager 1200 Ijudi, kjerje bila umrljivost 10%.
Poljaki ne odstopajo od Katyna. Vsi, tudi poljska vlada, priznavajo odgovomost Sovjetov. Cakamo na preiskavo sovjetske komisije, kipo nalogu Gorbačova raziskuje ie dve leti. Zadostovalo pa bi 5 minut vpogleda v akte NKVD sedanje KGB.
Očitno narodi kljub delikatnosti problema vedo, da brez razčiščenja te najbolj boleče dobe ne bo pravega Ivzdušja svobode. Tako grozotne krivice, kot so se dogajale pod komunizmom in posebno v letu 1945, \enostavno terjajo popolno odkritje in obračun. Lech Walesay leta 1945 osebno neprizadet, je v govoru
tongresu in Senatu v Washingtonu 18. XI. 1989 pribil: nasa legalna vlada 1945 je bila londonska, naša
ragedija seje začela 1939, nič manjšapa ni bila tista iz 11945!
Na slovenskem obzorjuje problem sprave prisoten ze desetletja. Doklerje imela KZS neomejeno oblast, upanja na spravo ni bilo. Ko seje stanje v SRS vedno bolj slabšaloje partija odprla prve ventile.
poUtika
Prof. Edvard Koc-bek / zadnjikrat
Med prvimi je pisal o genocidu v Sloveniji leta 1945 pisatelj Tone Svetina v Ukani. Ta tragedija je bila do sedaj največja ovira pomiritve in narodne sprave. Po celi poplavi točnega opisa grozot v emigraciji in že povsem odkritem govorjenju doma, je še pok. Edvard Kocbek dodal svoje v Zalivu 1975. Bil je sramotno pozen, minilo je že 30 let! Kocbekovo priznanje pokola in neke kolektivne krivde in to tako pozno ni bilo veliko vredno. Urednik Zaliva, pisatelj in velik oboževalec Kocbeka, prof. Boris Pahor, zadevo megalomansko označuje kot zgodovinski premik prvega reda.
Režim je Kocbekov intervju takoj ponatisnil, ker mu je odgovarjal. To dejstvo, druge infor-macije in prepričljivi argumenti kažejo, da je Kocbek napravil to zarudi »sugestije« partijske vrhuske . To delo in usluga partiji nikakor ne moreta biti žalitev spomina pok. prof. E. Koc-beka, najbolj doslednega zagovornika revolucije do konca življenja. Ne smemo pozabiti, da je Kocbek do konca življenje ok-virjal svoje pisanje z znanimi floskulami o kriv-di klerikalizma, domobranske »izdaje«, nujnosti revolucije, vsa dejstva, ki jih partija silno rada sliši.
Ker je bil Kocbek pomemben funkcionar režima, lahko imamo njegov poseg 1975 za režimski prispevek k procesu sprave. Kot je znano, sta ga prva obravnavala, če izvzamemo slovenske duhovnike, hotelir Vinko Levstik in prof. Ciril Žebot. Ker je bil Kocbek (in je še danes) nekaterim ključna oseba slovenske revolucije, poglejmo njegovo delno politično biografijo:
Partija je Kocbeku vzela najvišje funkcije, ker ji je koristno delo že opravil. Krčevito se je branil te povsem logične odslovitve, kot to pravi v svojih dnevnikih. Predstavitev Kocbeka kot načelnega disidenta in demokrata je nes-misel. Slabo uslugo si delajo tisti, ki so si ga vzeli ali ga še imajo kot nekak vzor možnega sodelovanja levičarske diktature s kristjani. Do podrobnosti je obvladal umetnost kritiziranja revolucije v nebistvenih stvareh in podpore v bistvenih. To je delal do konca svojega življen-ja, v tem težkem procesu je dosegel skoraj evropski višek. Za preživetje med revolucijo, in še bolj za funkcije in časti, je partija zahtevala in prejemala težke usluge. Prof. E. Kocbek je kot vzor krščanskih socialistov.
a) izdelal je formulacijo, ki je opravičevala ubijanje političnih nasprotnikov in sploh ljudi, ki bi ovirali revolucijo, četudi so objektivno nedolžni;3)
b)  grozna mučenja, katerim je bil priča, je mirno sprejel kot nekaj normalnega;4^
c) spodbujal je k še ostrejšemu nastopu proti nasprotnikom revolucije in še posebej proti duhovnikom;
d) ni hotel podpisati prošnje za pomilostitev obsojencev kočevskega procesa,
4) prve dni junija 45 je Kocbek v Ljubljani ne samo odklonil intervencijo za domobrance, ki so jih vozili v smrt, temveČ tudi zagovarjal najstrožjo kazen \
Prof. Kocbeka so premnogi sopotniki in sodelavci KPS v revoluciji, kamuflirani pod OF, izbrali kot simbol neke tretje demokratične sile med komunisti in slovensko politično opozicijo. S poveličevanjem Kocbeka hočejo dvigniti in opravičevati samega sebe. Kocbek tudi odgovarja osebnostim, kvazi disidentom, ki se danes pri vsem polomu namesto pogumne opozicije in konfrontacije, ki bi edina mogla sprožiti proces demokratizacije, iščejo nek modus vivendi z režimom. To oboževanje gre tako daleč, da je še pred kratkim tržaški pisatelj napisal »Slovenski narod se je poveličal v Koc-beku in Kocbek se je poveličal v njem«. Taka označba, največja neumnost, je velika žalitev za naš narod.
Naš rojak, polkovnik v USA, Anton Kobal (Večni popotnik, itd.), je podpisanemu dne 7. VI. 82 pisal: »Oboževanje Kocbeka v svobod-nem svetu se mi naravnost gabi. V najboljšem primeru je bil koristno budalo. Vi bi imeli še kak drug izrek, saj se komunistični režim z njim okorišča še danes največ zaradi oboževanja v Trstu.«
Kocbekovo politično delovanje si je moč raz-lagati samo s silno bolestno, pretirano osebno ambicijo in častihlepnostjo. V prvi Jugoslaviji (tako kot J. Vidmar, J. Rus itd.) ni dosegel časti in slave. Revolucija mu je to nudila. Drugo
slabost, ki jo je sam priznaval, pa je bojazen pred fizičnim nasiljem partije. Zato je podpisal dolomitsko izjavo. Ko so mu odsvetovali priz-nanje genocida v Zalivu 1975, je zatrdil; Nikakor ne, raje smrt. To ni Kocbek, ki je imel navado dati pregledati svoje stvaritve J. Vid-marju, da ja ne bi bilo kaj politično narobe (Strah in pogum!). Patetično je bilo gledati in slediti Kocbeku, ko se je ponižno boril do konca življenja, da bi zanj zopet zasijala milost slovenske nomenklature. Zaman.
Dogodki v vzhodnem bloku nakazujejo partiji nujnost, da pride do nekake sprave, še preden bi jo kak vihar ali nepredvideni dogodki odnes-li. Po spravi je možnost partije ostati na pozorišču kot eni izmed strank mnogo večja in verjetnejša. K nujnosti sprave je prispevalo tudi predavanje dr. B. Rozmana v Dragi v Trstu in ponovne komemoracije za žrtvami revolucije naŽalah l.nov. 89.
Dosedanja razpravljanja o spravi so bila kompleksna in odveč. Režim išče neko rav-notežje med obema taboroma, češ, vsi smo ga lomili. To bi spravo napravilo sprejemljivejšo.
Praviloma mora biti predmet naše sprave samo zločin ali število zločinov, ki so sprožili državljansko vojno. Ta zločin je nedvomno obdobje terorja, ki ga je samo partija uvedla v ljubljansko pokrajino od julija 1941 do julija 1942. Gre za mučenje in likvidacijo preko 1000 pol. nasprotnikov ali celo nevtralcev v tisti dobi. Glede gornjega podatka sta si danes skoraj že edina oba tabora. Vsakemu je jasno, da brez tega krvavega obdobja ne bi imeli državljanske vojne in vsega, kar je ta prinesla.
Ko so Nemci dosegli spravo z Izraelci, niso naštevali grehov Izraelcev kot recimo atentata na njihovega diplomata v Parizu. Zločin nad
knjigi piše, da je VOS v Ljubljani pobila do okt. 1942 82 Ijudi. SPE je vedno pisala o 49!!!
Slovenski politični emigraciji se skuša neupravičeno naprtiti, da ne mara sprave. Tako npr. Dran v AD 26. IX. 89. »Na Žalah (junij 89) je ena stran nakazala precej dobre volje in korak v narodno spravo; druga stran pa si postavlja vprašanje krivde.« SPE jasno ne more sprejeti ponujene roke, če to ne obsega neomadeževane narodne časti pobite in preživele opozicije. In še posebej v zamejstvu SPE, zaradi pritiska partije, zmeraj ne najde razumevanja. Tako je v KG 35/89 Auditor ob recenziji Dr. B. Roz-manovega predavanja v Dragi o spravi kritiziral izključno samo SPE: »V tem se je dr. Rozman, ki sicer od načelnih stališč ni odstopal, vendarle bistveno ločil od kakega posega, ki s svojim topom slovenski politični emigraciji jemlje ugled.« Kritik ne argumentira in uporablja ton, ki smo ga bili navajeni iz PD in Dela.
Mimogrede - od SPE so nastopili trije člani, ki običajno ne govorijo neumnosti. Po drugi strani se je oglasil v tej debati V.B., ki je bil netočen, ko je trdil, da se je narod spontano dvignil v NOB, ker so Nemci pripravljali genocid. In potem je bil še debater zdravnik iz stare Gorice, ki je meni tebi nič povedal, da so Nemci v Kragujevcu ubili 7000 talcev (pravilno 2300!) in da so jih streljali tudi Srbi - člani Zbora. To zadnje je gorostasna laž. Dejstvo je, da so jih oni reševali.
Kar danes ustvarja prvo, resno upanje na spravo, je odkritje kenotafa žrtvam dachaus-kega procesa. Odkrit je bil na ŽaJah in komemoraciji so prisostvovali vodja ZKS Milan Kučan in drugi pomembni komunistični funkcionarji. Sprava za Dachau II je takorekoč popolna, tu imamo dejstvo priznanja resnice, dejstvo obžalovanja, dejstvo poprave krivice.
Če bi bili prisotni Še trije živeči krivci procesa, ne bi manjkalo ničesar.
V Sloveniji sami so vedno bolj glasni giasovi, ki zahtevajo oznarčbo masovnih morišč, oskrunjenih grobov politiČnih nasprotnikov.
Reakcija režima ni negativna. Bližamo se položaju, ko bodo morišča označena s spominskim obeležjem, ki bo sprejemljivo sorodnikom žrtev SPE in partiji. Odkritje takega spomenika v prisotnosti zastopnika vlade, komunistične partije, cerkve in sorod-nikov pobitih žrtev, bi morala predstavljati bistvo našega pomirjenja. Razume se, da taka komemoracija ne bo smela obsegati nobene žalitve, nobenega niti najmanjšega namiga krivde naših rajnih. Tak postopek bi bil vsem trem Slovenijam sprejemljiv. Iz take osnove bo delo za demokratizacijo Slovenije mnogo lažje. V demokraciji bo zadnji korak do sprave enos-taven.
1)  Zaliv je dobra tržaška revija, nekak slovenski Reader digest. Škoda, da je vodena iz ozke perspektive OF, ki se je »pokvarila« šele po dolomitski izjavi. Dosledno je zaprta delu SPE, z argumentom »ker ne kritizirajo nekomunistov«.
2) Svobodna Slovenija 15. dec. 88. Izvirni Grehi P. Urbanc AD 3. okt. 1989. Stane Pleško, Midland.
Svobodna Slovenija 3. avg. 1989. Boris Pahor. Tržaški pisatelj odločno zanika, da je Kocbek intervju Zaliv 75 dal po nasvetu partije in terja nasprotne dokaze. Ta članek je samo delni odgo vor. Nad predlaganim obšimim, nespremen-jenim, odgovorom P. Urbanca Zalivu Gd. Pahorni navdušen.
3) Prof. E. Kocbek, Slov. poslanstvo # 160 »Nas more rešiti le marksizem s svojim pojmovanjem sile in nasilja.« in še: »Tovarišija27.majl941.(10dnipoprihoduvpartizanstvo!) »Določena človeška skupina sme, kadar je njen obstoj ogrožen, neusmiljeno vzeti življenje posamezniku in odkloniti ozire na osebne kvalitete in namcne.
4) 2 dni po prihodu v partizane je Kocbek poslušal obupne krike mučenega duhovnika H. Novaka. Kidrič gaje potolažil: »Žrtve morajo biti«, na kar je Kocbek odvmil: »Seveda morajo biti, toda ubogi krvniki. KakSen kompleks bodo imeli celo življenje.« (Vestnik 2/1985 # 167).
5) E. Kocbek, Listina # 372: »Vse prošnje za pomilostitev v Kočevju 17 ubsojcnih na smrt smo odklonili.«
6) Katoliški Glas 2. avg. 1984. Jože Cukale SJ. To pričanje je za prof. E. Kocbeka, da ni vedel, itd. najbolj pogubno (op.p.).
dr. Peter Urbanc     foto: Ivo Žajdela
^¦raelci je bil enostavno prevelik, da bi prenesel HL0proti-tožbo. Isto velja za naš siučaj. Zločin Kninunistov je enostavno prevelik.
m
^fcovenci imamo našo kulturo in civilizacijo HT srednjeevropsko. Do leta 1941 je to bilo K&io. Danes smo daleč od tega. Kam naj pos-MLjmo mučeniški sprevod domobrancev in ^¦vilistov skozi Celje do Teharij. In sprevod Kupnika v medvedji kletki skozi Ljubljano!
B
^Kmljani, ki so znani po triumfalnih sprevodih
^fenaganih kraljev in vojske, so bili človeški.
Mfozmanov proces, Dachauski proces I, ^fcječaščenje grobov, 40 dojenčkov v Teharjih Hjl potetnem soncu pred očmi mater za žicami, Hpskus zastrupitve in končno zažig škofa A. Hovka, itd. To so grozote, ki jih svet ne beleži ^pstoletja. K temu dodajmo še cinizem Matije-Mjačka, ki je imenoval slovensko revolucijo Majbolj humano. SJedi mu F. Šetinc: »Mučenje ^psprotnikov je bilo pri domobrancih pravilo, ¦dpartizanih izjema.«
H^ našem primeru v proces sprave ni potrebno Hiesti vseh zločinov, ki so se dogodili v in po Hgavljanski vojni. To seveda ne pomeni, naj se ^Kabijo in zakrijejo. Poudarimo, da Hgodovinarji« kot Saje, Jože Vidic, Ivan Jan H Albina Podbevškova niso nobena osnova za ¦jravnavno domobranskih grehov. Nekateri Hgji rojaki, (V.O. iz Celovca in B.P. iz Trsta) ^¦sjo in zahtevajo tako kot preiskovalci M&NE, naj opozicija iz leta 1941/45 sama Hšteje svoje grehe. Očitno jih sami ne najdejo.
^fenamreč izvzamemo vojaške akcije od julija ^¦42 naprej, preostane za opozicijo vprašanje ^pravičene ali neupravičene likvidacije malega Hpvila terencev, ki so zakrivili smrt ogromnega Hpvila nedolžnih rojakov. Kot je znano, so bili Hjčenci že po končani revoluciji krivi smrti B)tin naših rojakov. Namesto velikodušnih B^agovalcev so se izkazali kot surovi Hpčevalci. H gornjemu je treba dodati Mpvičeno, toda taktično zgrešeno likvidacijo H| na Turjaku. Bilo je verjetno tudi nekaj Bprimernih akcij posamičnih domobrancev.
^¦Udariti pa velja: o kaki množični likvidaciji, ^fcčenju ali iznakaženju pobitih nasprotnikov Bmore biti niti govora.
^tazlika v krivdi obeh taborov v državljanski vojni je v tem, da je na eni strani načrten teror 2 mučenji in likvidacijami ne samo nasprot-nikov, temveč tudi nedolžnih. Za drugo stran enostavno dokaza o takem delovanju ne naj-demo. Zadnje čase beremo v Sloveniji prva pričevanja partizanov in članov OZNE o par-fojskem terorju. Dosedaj se je mislilo, da je emigracija pisala pretirano.sedaj pa vidimo, da je bilo še huje. Dr. Tone Ferenc npr. v svoji
ANATOMIJA NEKE
BOLEZNI
A      Z      I      L                 R      EVOLUCIJE
K
omu služijo in kdo razširja govorice, da je Muzej Ijudska revolucija Slovenije ena od postojank Službe državne varnosti (SDV)?
Plaz sta sprožila dva dogodka, ki sta oba povezana z vojaškimi sodišči in vojaškimi ter civilnimi obveščevalnimi službami. Procesa proti Romanu Leljaku in četverici sta razgibala javnost, reakcionarne sile pa so dosegle nasprotno od pričakovanega. Hotele so zlomiti kosti svojim ideološkim sovražnikom, zaradi nepoznavanjapsihologije množic pa so s tem javnosti vrgle le kost za glodanje. In ker so vse te službe brez nadzora, skupščinska
komisija pa je morala verjeti očitnim lažem, je v pomanjkanju informacij o njihovem delovanju in organizaciji domišljija množic dobila neverjeten polet. Opozicijski in delno neodvisni časopisi so jo v želji pridobiti bralce še spodbujali in naenkrat je nastal pravi informacijski kaos, tako da nisi več vedel, kaj je resnica, kaj pa so laži, potvorbe ali samo insinuacije. Viri informacij seveda niso bili nikjer navedeni, ker kratkomalo niso nikoli obstajali ali pa so jih redakcije
bolj kot pred obveščevalci skrivale pred konkurenčnimi časopisi. In ker so bile novinarjem doslej dovoljene le poročevalske ter interpretativne zvrsti pisanja, medtem ko si zaradi uporabe razsikovalnih zvrsti velikokrat »sedel«, je slednja izgubila svojo etnično formo in se danes pojavlja v neštetih neprofesionalnih različicah, ki bolj kot napadano stvar diskreditirajo samega novinarja. Ker pa moramo vsi od česa živeti, ljudje pa najraje prebirajo rumeni bulvarski
M       A       C       K       A       R       I       J       E
Tjgknas poplava nepreverjenih informacij,
. j sj jz številke v številko celo nasprotujejo,
more več presenetiti. In ker je naloga
oravega novinarja poleg obveščanja javnosti
gisto navadnih dogodkih tudi razkrivanje »svinjarij«, mora velikokrat prisluhniti tudi
oUjičnim govoricam, ki so venomer napihnjene, a ne vedno iz trte zvite. Priti do jnformatorja je skorajda nemogoče, zato pa jezelo enostavno izrečeno preveriti pri tistih, ]ci so predmet teh govoric. Njigova morebit-na izmotavanja ali celo laž pa bo tako ali tako slejkoprej prišla na svetlo. Torej naša naloga je govorice bodisi potrditi ali ovreči bodisi prepustiti v presojo javnosti.
Tako so se v Ljubljani razširile govorice, da naj bi Služba državne var-nosti (SDV), ki domnevno deluje po nemškem mobilnem sistemu, imela v mestu kar 6 stalnih in začasnih sedežev, eden izmed njih pa naj bi bil Muzej Jjudske revolucije, ki se nahaja v nekdan-jem Cekinovem gradu v Tivoliju. Vest se natn je zdela močno privlečena za lase, saj je stavba tako majhna, da še za eksponate nimajo dovolj prostora. Ko smo razmišljali, kaj so možni vzroki teh govoric - če seveda predpostavimo, da so popolne izmišljotine -se nam je utrnilo nekaj domenv: l.Stavbaje na mirnem, tudi podnevi ne na preveč obis-kanem prostoru. Parkje v nočnih urahpov-sem opustel. 2. Že samo ime muzeja lahko Ijudska domišljija poveže z reakcionarnimi silami. 3. V muzejskih depojih se nahaja precej pisnega infotografskega materiala iz časa vojne in povojne graditve, tudi dokumenti o Kočevskem Rogu. Muzejski strokovnjaki se ukvarjajo z izdelavo par-tizanske topografije Roga ter tam opravljajo konzervatorska dela na nekaterih stavbah. 4. Iniciativni odbor za izgradnjo novih pros-torov muzeja, kar pa je do danes ostalo na papirju, je vodil Ivan Maček Matija, ki je bilpo vojni dolga leta šefUDBE za Slovenijo in slovenski notranji minister, velikopa seje ukvarjal tudi z gradbenimi podvigi. Ker seje nenehno zavzemal za popolno restavracijo Roga, ga imajo' nekateri za največjega zaščitniha te ustanove. 5. Muzej je s svojo mirno dejavnostjo in manjšim številom obis-kovalcev dobro kritje za drugačno dejavnost in nakazovanje denarja zanjo.
Muzej Ijudske revolucije je eden od treh naslednikov Znanstvenega inštituta. Z dek-retom narodne vlade je bil ustanovljen že 19. februarja 1943, leta 1960 pa sta nastala še Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in Inštitut za narodna vprašanja. Pod svojo streho čuva približno 14.000 eksponatov (večina v depojih), bogato fototeko s 420.000 negativi ter izredno dragoceno
likovno zbirko s 17.000 deli, kjer prev-ladujejo grafike in risbe.
Bivanje muzeja v Cekinovem gradu je že od vsega začetka (1948) začasno. S 300 let starim gradom, ki je zaščiten zgodovinski spomenik, so imeli in imajo velike težave z vzdrževanjem, pa tudi prostori so za takšno dejavnost neprimerni. Zato se je leta 1979 izoblikovala ideja o gradnji novega objekta. Iniciativni odbor pod vodstvom Ivana Matije Mačka, ki ga je imenoval RK SZDL, je leta 1981 pripravil družbeni dogovor o granji novega objekta. Tako je bil celoten projekt vključen v srednjeročni plan republiškega razvoja za leta 1981-1985. Zaradi ekonomske in družbene krize so projekt premaknili v nov srednjeročni plan za ob-dobje 1986-1990. Muzej naj bi bil končan v letu 1989, svečano otvoritev pa bi izvedli leta 1991, tako da bi simbolično spomnila na 50 letnico vstaje slovenskega naroda. Leta 1986 se je na bodoči muzej nekoliko pozabilo, zato
je v določenih krogih obstajala bojazen za opustitev celotnega projekta. Še leta 1988 je Kulturna skupnost Slovenije kar polovico sredstev zbranih za kulturne dejavnosti namenila za pripravo izgradnje.
O njegovi usodi pa še danes ni ničesar jasnega. Vprašanje je le, koliko denarja je izginilo v različnih komisijah, za pripravo načrtov, javne razpise..., saj je od ideje in začetnih priprav, ki jih je trdo držal na vajetih Ivan Matija Maček, preteklo že deset let. Predvidena cena je nenehno naraščala (leta 1981 501 milijon, 1986 že 7,74 milijarde, v javnem razpisu leta 1987 pa je bila za inves-ticijsko vrednost priprave in izvedbe projek-ta navedena vsota 10.567,175.000,00 dinarjev. Kolikor bi bilo to danes?).
Zaradi majhnega razstavnega prostora je moralo v depojih ostati še marsikaj skritega očem. Npr., obiskovalci ne morejo videti
partizanskega kotliča, s katerim so si pomagali trebiti nadvse nadležne uši, čevljev z lesenimi podplati iz škofjeloških par-tizanskih delavnic, vosovskega kolesa, opremljenega z registrsko tablico, uporabljenega v akcijah po mesntih ulicah, kosti dachauskega intemiranca...
Muzej že razpolga z računalniki, tako da se tukaj uskladiščena kulturna dediščina računalniško obdeluje. Delavci muzeja se že od leta 1987 ukvarjajo z izdelavo partizanske topografije Roga, kjer največ pozornosti posvečajo partizanskemu gospodarstvu, predvsem na območju Starih žag. V letu 1988 je bila usposobljena muzeološka prezentacija Baze 20, njegovi arhivi pa bodo lahko sedaj v veliki meri pomagali tudi pri raziskavi povojne dejavnosti na tem območju.
Gregor Preac
19. junija 1981 seje pod vodstvom Ivana Mačka Matije sestal na prvi seji Iniciativni odbor za izgradnjo novega Muzeja Ijudske revolucije. Po predlogu naj bi novi muzej otvorili že 9. maja 1985 ob 40. obletnici osvoboditve.
Izjava ravnatelja Muzeja Ijudske revolucije Staneta Mrviča, ki jo je dal za Tribuno ob pojavu žc prej navedenih govoric: »Takšne in podobne govorice, ki želijo nesramno diskreditirati našo us-tanovo in s tem strokovne delavce in njihovo delo, so čista laž in insinuacije, ki z resničnostjo nimajo nič skupnega. Naše delo je edino in samo varovanje kulturne dediščine odprve svetovne vojne pa vse do danes terje podobno kot v vseh sorodnih ustanovah. Je javno, saj nas vsako leto obišče okrog 20.000 Ijudi, izdajamopa tudi poročila o svojem delu. Naše materiale si sposojajo študentje, zgodovinarji, televizija, radio, gledališče; uporabljajo se tudi pri snemanju filmov. Pripravljamo stalne in začasne razstave. Tudi finančno nimamo nobenega priviligiranega položaja, rekel bi celo, daje ravno obratno. Prej smo dobivali polovico sredstev od Kulturne skupnosti Slovenije, preostali del pa od Ljubljanske kulturne skupnosti. Od 1. januarja, ko so bile Samoupravne interesne skupnosti (SIS) ukinjene, nas je prevzel Republiški komite za izobraževanje in kulturo. Torej moram še enkrat ponoviti, da so vse skupaj zlonamerno izmišljene pravljice, ki nam želijo naš, že zdaj nezavidljiv, položaj še otežiti.«
¦ a trenutek pa so znani že M- tudi rezultati volitev, ki so potekale 8. in 22. aprila. Glavni rezultat je, da so komunisti poraženci, vendar na nek način tudi zmagovalci. Zmagovalci zato, ker so v družbenopolitičnem zboru . slovenske skupščine med vsemi strankami najmočnejša posamična strankas 14sedeži, sledijoZSMS-Liberalna stranka z 12, SDK 11, SKZ 11, SDZ 8. ZS 8, SDZS 6 in SZS (bivša SZDL) 5 sedežev. Iz tega sledi naslednje razmerje sil v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine, ki vsebuje 80 poslancev: DEMOS ima 47 sedežev, ZKS-SDP 14, ZSMS-LS 12, SZS 5, 2 sedeža pa imata italijanska in madžarska narod-nost.
V zboru občin slovenske skupščine je razmerje naslednje: DEMOS ima 50 sedežev, podjetja, društva. združenja in JLA 20, ZSMS-LS 9. Slovenski sindikati 7, Gospodarska zbornica 7, ZKS-SDP5inSZS3.
Končna sestava vseh treh zborov slovenske skupščine je torej naslednja: DEMOS ima od vseh 240 kar 126 poslancev. sledijo pa ZKS-SDP38, ZSMS-LS 38. SZS 16, narodnosti v vsakem zboru pa 2 poslanca, 16 poslancev pa je neopredeljenih.
DEMOS - združena opozicija ima tako v novi skupščini kot v družbenopolitičnem zboru. ki je najpomembnejši zbor. večino. Veliki poraženec teh volitev pa je dosedanji komunistični privesek Socialistična zveza Slovenije (SZS). Od l.maja je socialistična zveza tudi v formalnem razsulu.
Tudi v vseh občinskih skupščinah je opozicija zelo dobro zastopana. Med njimi pa vsekakor v ljubljanski mestni skupščini, kjer zaseda DEMOS kar tri četrtine (75 odstotkov) poslanskih mest.
Novi predsednik Slovenije je komunist Milan Kučan, ki je dobil v drugem krogu volitev 22. aprila 58.4 c/c glasov. njegov protikan-didat dr. Jože Pučnik pa 41,6 %. Poleg Kučana kot predsednika ima predsedstvo Slovenije še štiri nove člane. To sta komunista Ciril Zlobec in dr. Maijaž Kmecl ter predsednik Zelenih Slovenijc dr. Dušan Plut in predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman (oba sta tudi predstavnika DEMOSaj.
DEMOSova zmaga v novi slovenski parlament pomeni tudi sestavo nove vlade. Že pred volil-vami so se dogovorili, da bo man-datarstvo pripadlo najmočnejši
konec
KOMUNISTIČNE DIKTATURE vsloveniji
MJrve povojne svobodne, neposredne in JL večstrankarske volitve v Sloveniji so mimo. Takoj na začetkuje treba ugotoviti, da seje slovenski politični prostor v tem letupred volitvami karpošteno zdiferenciral. Tudi sama predvolilna kampanja je bila zelo burna. Glavne protikomunistične stranke (Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovenski krščanski demokrati, Social- demok-ratska zveza Slovenije, Zeleni Slovenije) so se združile v enoten politični blok z imenom DEMOS -zdruzena opozicija.
stranki znotraj DEMOSa, to pa so sedaj krščanski demokrati. Novi mandatar bodoče slovenske vlade je tako predsednik SKD, Lojze Peterle (rojen leta 1948 v Čužnji vasi na Dolenjskem, profesor zgodovine in zemljepisa in eko-nomist). Ministri nove vlade bodo znani v prihodnjih dneh. Za pred-sednika parlamenta je DEMOS predlagal dr. Franceta Bučarja. V javnosti kroži že nekaj govoric o novih kandidatih za ministrske stolčke. Za zunanjega ministra sta kandidata dr. Dimitrij Rupel in mag. Matjaž Šinkovec, za notranje zadeve Igor Bavčar in mag. Pavle Čelik, za obrambo Janez Janša, za pravosodje dr. Rajko Pirnat, za okolje in stanovanjsko politiko dr. Leo Šešerko, za socialno politiko dr. Katja Boh, za kmetijstvo Mar-jan Podobnik, za šolstvo Andrej Capuder in Justin Stanovnik (preživel Teharje), za zdravstvo dr. Tone   Kunstelj,   minister   za gospodarstvo,   ki  bo  imel  v prihodnje najtežje delo, naj bi bil eden izmed naslednje trojice: dr. Jože Mencinger, Marjan Cerar in Marjan Majcen. Vsa ta imena so zaenkrat le še govorice, vsekakor pa se že iz teh imen vidi, da gre za zgodovinske kadrovske spre-membe v Sloveniji, saj bodo popolnoma    zamenjane    vse pomembnejše funkcije v državni upravi. Za komuniste takorekoč ne obstaja nič več, le še, da so v opoziciji v parlamentu.
V javnost je tudi že pricurljala vest, da krŠčanski demokrati in kmečka zveza razmišljata o združitvi v Slovensko ljudsko stranko (SLS).
Še radikalnejše spremembe doživlja sosednja Hrvaška. Tam se je 22. aprila vršil prvi krog volitev, drugi pa 6. maja, in za razliko od slovenskih komunistov so hrvaški komunisti že v prvem krogu doživeli katastrofalen poraz. Velik zmagovalec volitev na Hrvaškem je najbolj protikomunistična in nacionalistična stranka Hrvatska demokratska zajednica (HDZ), ki jo vodi dr. Franjo Tudjman. Za ponazoritev poglejmo razmerje med že znanimi poslanci 8. maja, ko to pišem: HDZ ima že 159 pos-lancev, ZKH-SDS 39, neodvisnih je 6, koalicija pa ima 5 poslancev. V vseh treh zborih sabora bo imela Tudmanova HDZ večino, v celot-nem saboru pa celo dvo tretjinsko večino. Tudi v občinskih skupščinah ima HDZ večino, še najočitnejšo pa v mestu Zagreb, kjer ima HDZ kar 95 % poslancev. Le Reka z nekaj okoliškimi občinami je ostala rdeča.
fntn- Tnmi Hm7
Zakaj je bil obračun s komunizmom na Hrvaškem veliko bolj radikalen kot pa v Sloveniji? gnostavno zato, ker so slovenski komunisti že dalj Časa in zato bolj postopno popuščali demok-ratizaciji, hrvaški komunisti pa so to dopustili šele prav pred kratkim, zato je bila nestrpnost ljudi toliko večja. To je seveda le en vzrok, drugi pa je vse, kar se je dogajalo v Miloševičevi Srbiji. Gre predvsem za vsa izzivanja, ki jih Hrvati niso več niogli prenašati (mitingi v Kninu, na Petrovi Gori).
Sedaj, ko so rezultati volitev znani in ko se je predvolilni politični prostor že začel na novo for-mirati, je nekaj že gotovo: 45-letne komunistične diktature v Sloveniji je konec! Tudi dogajanja drugod po Jugoslaviji, še posebej pa na sosednjem Hrvaškem, so takšna, da povrnitve v komunizem več ni. Zaradi tega se bodo v naslednjih mesecih v Sloveniji podrli prav vsi komunistični represivni zakoni. Najprej se bo ukinila politična policija (SDV, ali po starem UDBA); pravzaprav je ta že v fazi razformiranja. V Sloveniji izhaja vsa poglavitna protikomunistična literatura, ki je bila do nedavnega še popolnoma prepovedana. In
enostavnega zamaha z roko, češ, mladi karieristi, ki so bili do sedaj sposobni organizirati le en polurni kvaziprotest proti pajku (rezultati so očitni) in »jamčiti« mladim nabornikom vamost, ko se ne bodo odzvali na poziv služenja vojaščine na Kosovem (tudi tu so rezultati povsem očitni). Školjču bi človek samo še priporočal, naj še malo počaka, ne pa takoj cilja na sam vrh - saj je še prekleto rnlad in življensko neizkušen. Naj se ob tem stavku namrduje, kakor hoče. Tako je. Dr. Bučar je namreč le šel skozi neko represivno ob-dobje parlamentarnih prepovedi, ob katerih se je leta in leta izgrajeval ter si nabiral izkušnje. Kaj pa Školjč? Še protikandidata pred dvema letoma so mu strpali v zapor! Naj se ob tem le malo zamisli, če je resnega tovrstnega razmisleka sploh sposoben. Vrh parlamenta pa naj zato malo le še pusti pri miru. Se dosti starejši (politično seveda) se bodo namreč morali učiti konstruktivne in vsestranske politike, kaj šele on. Tisto s pajkom in naborniki je le bilo malo preveč, pa tudi vseh ostalih »projektov«, ki so se jih lotili, so se le dotaknili in nič več, pa čeprav so kot ena večjih
nasploh je bilo v teh predvolilnih mesecih toliko protikomunizma, da se v Sloveniji ljudje iz opozicijskih vrst povsem strinjajo, da ovir za številne Slovence po svetu ni več, in da mirno lahko začnejo prihajati v domovino.
Gremo z volitev k praksi oziroma k prvim pos-ledicam volitev na Slovenskem. 7. maja se je odigralo prvo konstitutivno zasedanje novega slovenskega parlamenta. Med sabo so se seveda zelo žrli. Situacija je izpred volitev toliko drugačna, da imajo sedaj komunisti partnerja v obliki koalicijskega Demosa. Dejstvo pa je, da so komunisti-prenovitelji še vedno le stari komunisti, ki ne morejo iz svoje stare kože. Ljudem, ki.so jih do sedaj preganjali in ekskomunicirali, so Pripravljeni še vedno le podstavljati noge na vsakem koraku. Dežela pa naj gre naprej v maloro. Zavozili so deželo, sedaj pa: »Nagajajmo še drugim«. Seveda, da si ne bi kdo mislil, nimam nič Proti konstrukti vni opoziciji, o čemer smo tudi vsi, nevešči političnih iger, sanjali pred volitvami.
Sedaj so se tudi liberalci oziroma »mladinci« Pokazali v vsej svoji lučj. Ne moremo si privoščiti
pclitičnih grupacij na Slovenskem imeli za to prav vse možnosti. Prav za malo se mi zdi, da bi zato skupina, ki do sedaj ni izpeljala nič vrednega, postavljala noge nekomu, ki to šele poskuša in ki ima leta in leta izkušenj iz opozicijskega delovan-ja. Gre za to, da pustijo Demos samo par mesecev vladati. Potem pa, če bodo poteze Demosovih politikov kljub toliko opevani opoziciji neodločne in piškave, imajo počasi vso moralno pravico ostreje nastopati. To sedaj pa nima s kakršnokoli konstruktivno politiko nieesar opraviti. Gre le za karierizem, nastopaštvo in podstavljanje nog. Zato, liberalci, umirite se malo s svojimi zah-tevami in počakajte. Tudi sam osebno kot tudi ostali volilci sem prisiljen čakati. Politikantstva in nastopaštva pa imam dovolj. Volitve so mimo, dežela pa v prepadu!
Pozicija liberalcev je seveda povsem očitna: dr. Bučarja je potrebno izriniti. Dajmo, naredimo to za komuniste, protiusluge za to bodo hitro mogoče.
Jasno je le nekaj. Demos si popuščanja tu ne sme privoščiti. Izkušnja z lansko letno »okroglo
mizo« je še dovolj sveža. To je seveda trenutno vodilo, ki pa bo zelo oteženo zaradi čeri znotraj Demosa. Te so se še posebej pojavile po volitvah, ko se je notranja struktura Demosa nevarno prevesila na stran Krščanskih demokratov. Če namreč ti ne bodo, vsaj sedaj na začetku, v svojih izjavah bolj modri, bo koalicija šla rakom žvižgat. Ljudje na Slovenskem, še posebej mlajše generacije, enostavno niso navajene tako hitrih in tako odločnih besed o tako občutljivih vprašanjih, kot so splav in verska vzgoja v šolah. Tu namreč lahko kaj kmalu pride do hudih protiudarov ifeod-visne javnosti, ki ob teh vprašanjih ne bo gledala na nobeno strankarsko pripadnost, s čimer bo Demos razbit. To pa bi seveda pomenilo, komunisti in njihovi sorodniki pobirajo štafetno palico nazaj. Zato bi predlagal Peterletu kot nove.nu mandatarju naj se v bodoče sploh čimbolj izogiba dajanju konkretnejših odgovorov na to problematiko. Preveč smo še namreč pod vplivom ene diktature. Gospod Peterle pa sedaj ni več zgolj navaden občan, ampak mandatar. Tudi če bo nov šolski minister iz vrst krščanskih demokratov, naj pošteno pazi na izrečeno. Nekaj neprevidnih misli je bilo v tej smeri prav pred kratkim že izrečenih. Če bo šel prehitro v drugo skrajnost, bo protiudar siguren in uničujoč. In spet se ve, kdo bo žel zmagoslavje. Kot je bilo že nekje rečeno, da ne bodo laiki »bolj papeški od papeža«... Slovenci smo zaradi te značilnosti vedno nastradali. Polpreteklost je tako obilna s tovrstnimi primeri in še tako travmatično blizu, da se bodo nekatri ob tem morali hitro in pošteno zamisliti. Čas je namreč neizprosno tu, in ga ni več na razpolago. Še nekaj je potrebno povedati. Prvo zasedanje parlamenta je, kot glavno značilnost pokazalo, da je slovenski politični prostor razklan na dve nasprotujočisistrani. Kotodpoletja 1942domaja 1945. Gre za komuniste in protikomuniste. To je seveda povsem normalno stanje Razcep v par-lamentu bo tako izstopal vse dotlej, dokler se ne bo kaj spremenilo. Bile so volitve, bilo je prvo zasedanje parlamenta, vendar je vse ostalo po starem: gospodarstvo je prepuščeno stihijskemu propadu, tajna policija z upokojenimi udbovci še vedno grozi po telefonu, emigranti še vedno ne smejo v domovino, številni mrtvi so še vedno nepokopani itd. itd. Velik del slovenskega naroda je šel na volitve zato, da se kaj spremeni, ne pa da se ohranja status quo. Ve pa se, da komunisti s svojimi zavezniki ne morejo ničesar spremeniti. Če bi hoteli, bi že.
Na duhamorna prerekanja v parlamentu se bomo seveda morali navaditi. Demos pa si ta trenutek ne more privoščiti nobenega popuščanja. Popuščali smo dovolj. Z izvoljeno večino v par-lamentu res ne moremo pristati na pobiranje drob-tinic. To naj je tudi Školjču in somišljenikom jasno. Enostavno zato ne, ker v takšni situaciji Demos ne bi mogel izpeljati nobene naloge iz svojega programa.
Kako je, če se ti nekdo smeji v obraz, ko si za parlamentarnim mikrofonom, in se ob terrt ne dogaja nič smešnega? To si bomo gledalci ponedeljkovih posnetkov iz parlamenta in seveda sami poslanci, ki se jih je zasmehovalo, ko so govorili za mikrofonom, pošteno zapomnili.
Zakaj so se smejali? Verjetno zato, ker so zavozili celotno deželo, sedaj pa se režijo novi oblasti, ki si vse to breme nalaga na pleča.
Ivo Žajdela
iiiiiiiiš
ZA DOM SPREMNI
Najkrajše rečeno - tresle so se gore, rodil se je Tudjman. Sveti Franjo, ki ga je bojda poslal sam gospod Bog, da odreši Hrvate stoletnega trpljenja, kot je na enem od številnih predvolilnih shodov HDZ-ja izjavil eden njihovih simpatizer-jev, je na prvih pluralističnih volitvah v »lijepi naši« do te mere potolkel svoje politične nasprotnike, da so povsem upravičene bojazni o zamenjavi enopar-tijskega z enostrankarskim sistemom. Toda tudi brez božje pomoči bi najbolj »hrvaški od vseh hrvaških strank« ne bilo težko zmagati. Pa šalo na stran, čeprav prve večstrankarske svobodne, kot sem enkrat že zapisal, vendarle niso tako resna stvar, kot menijo nekateri. So ljudje, ki so prepričani, da je bila s Tudjmanovo zmago hrvaška demokracija že na svojem prvem, negotovem koraku poražena. Toda ti novinarji in analitiki političnega dogajanja s tem samo jasno kažejo, da se na demok-racijo spoznajo prav toliko kot Bantu črnci na smučarske skoke. Demokracija namreč ne pomeni, da na volitvah zmaga stranka ali posameznik, ki je nam všeč, niti to, da zmaga tisti, ki ima najboljši program (seveda je tudi to zelo relativno), ampak tisti, ki uspe množico prepričati, da si prizadeva doseči tisto, kar si ljudstvo želi. Uspeh na volitvah je torej odvisen zgolj od uspešnosti empatičnega vživljanja v kolektivni duh množic. Ker pa vemo, da je inherentna lastnost ljudskih množic neum-nost, je demokracija samo legitimna vladavina v imeriu človeske neumnosti. In ker se je gospod Tudjman tega najbolj zavedal, je na volitvah pač zmagal. Seveda pa je vprašljivo, če to res pomeni zmago desnice, kot hitijo dokazovati predvsem tisti, ki se zmage HDZ-ja upravičeno ali neupravičeno bojijo. Njihove ocene pa seveda temeljijo na apriorni napačni enačbi: nacionalizem plus populizem je desnica. Toda, mar niso bili tudi vsi zaslužni veliki levičarji populisti? In še nekaj. Če hočemo res v Evropo, vstopimo vanjo brez predsodkov, da delitev na
politično levico in desnico pomeni delitev na dobro in zlo. Gre namreč samo za dve različni politični opciji nadaljnjega raz-voja. Če že hočemo umestiti HDZ v levo-desni kalup, zakaj tega ne bi storili na osnovi socialne strukture članstva? Iz-kazalo bi se, da večino tvori delavstvo, ki je že tradicionalno bližje levici kot desnici. In končno ne moremo mimo mnenja tistih, ki so HDZ ustanovili in pravijo, da so stranka centra. Toda pomembnejše od predalčkanja je, kaj bo ta vladavina tudmanovcev in praktično enostrankarsko pluralistični sabor prinesla. Gre res za srbožerce, ki bi potem, ko bi počistili z Nehrvati v svoji republiki, poskušali v bosanskem loncu utopiti še tisto neznatno manjšino, ki na tem, upoštevajoč tako etnično kot zgodovinsko načelo hrvaškem ozemlju, še živi? Morda je taka bojazen glede na nekatere izjave čelnih mož v predvolilni kampanji res na mestu, toda noben golaž se ne poje tako vroč, kot se pred volitvami skuha. Poleg tega je Tudjman dovolj resen človek, da se v tovrstne avanture vsaj v tem trenutku zagotovo ne bo spuščal. HDZ je torej edini zmagovalec hrvaških volitev, kar seveda pomeni, da so .vsi ostali večji ali manjši poraženci. Hrvaški komunisti, prepričani o številčno močnem potencialnem volil-nem telesu, so se sami ujeli v past večin-skega modela, ki so jo hoteli podtakniti drugim, manjšim strankam. Stranka, katere leader se šele v drugem krogu skozi zadnja vrata z nekaj odstotki prednosti prebije v parlament, zagotovo ne more biti zadovoljna z volilnimi izidi. Toda hrvaški komunisti so svojo priložnost zapravili že s kar pregovornim molkom, ki so ga prekinili šele takrat, ko so jih drugi s svojo glasnostjo prehiteli.
Posebno poglavje pa je seveda Koalicija narodnega sporazuma, ki je doživela fiasko, ki ga niti največji pesimis-ti niso priČakovali. Vzrokov je kar nekaj: šlo je za krhko zvezo strank, ki jim je bilo
skupno predvsem to, da niso hoteli biti marginalni statisti niti v Tudjmanovi niti v Račanovi navezi. To pa je bilo za enoten in prepoznaven predvolilni nastop očitno premalo. Poleg tega je po volitvah jasno, da so junaki hrvaške pomladi politično mrtvi in da je njihova karizma v dvajsetih letih zbledela. Mlajši jih niti ne poznajo dovolj, starejši pa so si našli nove idole. Poleg tega sta Tripalo in Savka s poudar-janjem svoje neodvisnosti v Koaliciji prej zmedla kot pritegnila volilce.
Volitve so torej za nami. Toda mogoče je bilo za Zagreb usodnejše od nedeljske HDZ-jevske potrditve prepričljive zmage slovo Dinama v boju za nogometni državni naslov. In če se gospod Tudjman ne bo maščeval Srbom, se Bad Blues Boysi v nedeljo zagotovo bodo. Bo Miloševid nedeljski hrvaški udarec preživel?
Simon Bizjak
foto: Tomi Drozg
Ljudstvo je izbralo ljudi, stranke so oblekle poslance, parlament jim je odprl vrata, slast po oblasti pa je blokirala razum...
»Rajši vidim, da me pljuvajo, kot h valijo. Tako je bolje, le da mi je potem žal pesmi...« (Džoni B. Štulič)
nr
LETECI CIRKUS JOZETA PUCNIKA
ale zapis nima nobene konkretne zveze s projektom Tajči, pa četudi bo beseda tekla o ambicioznem debutantstvu, napudranih facah, imitiranju nekoč že videnega, konstituiranju sumljivega društva in... nenazadnje tudi o problemu slave, njene minljivosti ter želje po vmitvi med zvezde.
ONA je etapna zmagovalka, ONI pa se po srečanju z zvezdami poraženo sesedajo vzmagovalne klopi. In kdo je zdaj večji laik? Tisti, ki udari, pa se umakne, da zopet udari, ali oni, ki udarja, udarja, in se udari? Ne vem. Čas je za Demos.
Ce je ta čas prišel prehitro (sodeč po izkušnjah), bo jasno čez dva meseca, ko bo padla vlada. Še prej jo bo treba oblikovati, še prej se bo treba stepsti. Še je čas... da jim kdo uredi Pravila igre parlamentame demokracije. Lahko sproti, tako da je praksa prepotentnega razumevanja dva dni pred neko uveljavljeno teorijo, ki je tri dni pred zmožnostjo njenega sprejetja. Baje celo izjeme potrjujejo pravila. Če je še čas za nalivanje čistega vina, potem ga žal ni več veliko ostalo za skupščinske akrobacije, katerih konstitutivna sejanja spominjajo na salte, na salto mortale, ki s svojim negativizmom že presega postpričakovanja tistih, ki so trikrat svobodno volili. In to zgolj zahvaljujoč Demosu, ki za uresničitev svojega programa in politično-oblastniških ambicij nekaterih njegovih paradnih konj želi prijeti za vse preostale vajeti. Tako je bolj malo verjetno, da se bodo fimkcije v predsedstvu skupščine določile sporazumno in proporcionalno glede na zastopanost strank. Nepripravljenost na kakršenkoli kompromis, dosledno vztrajanje pri svojem oblastniškem scenariju in imunost na različne kompromisne predloge predstavljajo bivšo opozicijo v nevarni totalitaristični luči. Njen predlog, da se o parlamentami vrhuški glasuje javno, pa navsezadnje potrjuje domneve, da Demos le ni preveč homogen mozaik in da se pod njegovo fasado skriva petkrat nevemkoliko interesov. In prav to nezaupanje v lastne vrste blokira ponujene predloge, kajti prav lahko se zgodi, da bi že minimalno odstopanje od dogovorjenega znotraj oblastniške koalicije le-to zmedlo do tiste mere, ko bi pospešila odpadanje že tako narahljanega ometa nekdaj solidne fasade. V primeru, da sedanja opozicija Ie popusti pred ultimativnimi ponudbami Demosa, bodo spolzke oblastniške vajeti obsojene na kratek rok nategovanja. Parlamentame demokracije se pač ne da naučiti čez noč in v fazi učenja le-te je prekleto bolje udarjati s pozicije opozicije kot pa se v vsesplošnem pričakovanju tolči po oblstniških bučah.
In Če je že čas... naj bo potemtakem čas netoleriranja in izključevanja kratek. Da ne bodo volilci spoznali, da jih je spet kdo nategnil. Da ne bodo oni naslednjič nategnili čas, ki ne bo za Demos. Ali pa za Tajči. Kakor komu drago.
Bojan Kranjc
ROGN RO L
mJ ežiser Filip Robar Dorin (Ovni in mamuti, Veter JL 1l v mreži) snemafilm o komunističnih likvidacijah leta 1945. Del sredstev za snemanje je dobil od Ijubljanske televizije, nekaj od sponzorjev, pričakujemo pa, da bo del tega zahtevnega dokumen-tarca financirala tudi nova slovenska oblast (parla-ment). Film se bo predvajal v kinematografih ter po televiziji, in seveda, dal se bo kupiti na videokasetah.
Del gradiva (za okoli pet ur) je že posnetega. Tako je 30. aprila Robar posnel pogovor z britanskim zgodovinarjem Nikolajem Tolstojem na mestu zločina, v Kočevskem Rogu. V soboto, 5. maja pa je zbral 6 preživelih (mladoletnih) v Celju in Teharjah. Snemalo se je na celjski železniški postaji in na mestu nekdanjega teharskega uničevalnega taborišča. Ta kraj je danes ena največjih ekoloških greznic, kar jih premoremo na Slovenskem. Filip Robar je s svojo snemalno ekipo posnel tudi nekaj zahtevnejših snemalnih kadrov v breznih, ki so jih oznovski in knojevski likvidatorji uporabljali leta 1945 za
množična grobišča. 7. maja je tako snemal v »znamenitem« roškem breznu »122« (številka telefonskega droga ob cesti Kočevje - Kočevski Rog).
Naj omenim še štiri snemalne sklope. Teh bo seveda mnogo več: arheološko odprtje enega množičnega grobišča, snemanje s preživelimi iz roškega brezna, snemanje z ljudmi, ki so bili pahnjeni v organiziranje likvidacij, in še en večji projekt, za katerega so se pripravljalni pogovori že pričeli. Gre za komemorativ-no in spravno prireditcv, ki bo potekala v Kočevskem Rogu. vodila jo bosta uradna slovenska bblast in slovenska cerkev. Govoril in maševal naj bi nadškof dr. Alojzij Šuštar, glavni j;ovor na državniški ravni pa bi naj imel predsednik slovenskega parlamenta. Zeleti si je seveda, da bi imel glavni govor predsednik Slovenije, vendar, ker je to komunist M. Kučan, se bo moralo iti verjetno mimo njega. Iz preprostega in neprijetnega razloga: cerkveno blagosloviti do sedaj prepovedano/zamolčano množično grobišče in tako po 45-ih letih žrtve pokopati. In to na prireditvi, katere glavni namen je spravnega značaja. Pri tem svetem in civilizacijskem obredu pa si enostavno ne moremo dovoliti, da bi se v tej slovesni izjavi še enkrat psovalo žrtve strahotnega bratomora. Predsednik parlamenta bi moral biti tudi zato, ker temu simbolnemu spravnemu dejanju morajo slediti tudi čisto konkretni pravni postopki. Važnejša kot z mrtvimi je sprava z živimi. Izničiti se mora vsa dosedanja republiška in zvezna represivna zakonodaja nasproti slovenskim političnim emigrantom (do sprejetja nove slovenske ustave in zakonodaje, ki bo iz te sledila, se naj uporabo omenjene represivne zakonodaje zamrzne!), s tem, da se jih tudi uradno, enkrat za vselej, povabi nazaj v domovino. To bi bilo enkratno spravno dejanje ter glavni korak k izničenju komponent državljanske vojne, ki še vedno pustošijo po naši deželi.
Datum zaradi zahtevnosti organiziranja še ni natančneje določen, za prihodnja leta bi naj ta dan sprave potekal nekje v prvi polovici junija, ko so likvidacije po slovenskem ozemlju dosegle vrhunec, letos pa naj bi to potekalo mogoče konec junija.
IvoŽajdela
m-
adikalno pQ* inravtianie
0§o$l&vije v zad-rijih nekaj letih
tudi spoznavanja učinkov predhod-nih političnih ideohgij, »osre-mmčih« kanmp-iov, šepombejm Mjihovih kultnih poosebitev. Ker navadm Človek potitiko poosebtja« z Hntenom, li-koniin delom«Je r^tmljivo, da sa m&rče javnega mnenja postaii Broz* Ed-f\UTQMlj ¦#* \. ap^Šoti lep$& prihodnmti, ¦' so bili poprej omenjeni k v vicih
Postilniških me-icifah. Brozo-logijfrje postala f:y9gfcoanevna te-ma    političnih,
zgod&vinških in vseh podobnih l$tM$t$ tudi v deželi SrbijL
TITO, TITO UNTER ALLES!
»Druže Tito, mi ti se kunemo da sa tvoga puta ne skrenemo. AP ovako više ne možemo! (stavkovna)
Ne gre dvomiti, da se Srbija more s »kritiČiM distanco« ozreti na navedeni zakrament, fl posebej, če upoštevamo učinke Brozovepolitike dofl republike, ki so zbrani v Ustavi iz leta 1974. Ta »prafl ni« dokument je Srbijo razdrobil ne samo oblastnH temveč tudi pri delovanju skoraj vseh nacionalriM stratumov. Poleg tega je komunizem Brozovega tipafl nasprotju s tradicijami srbske demokracije, ki se zopfl uveljavljajo skozi predigro političnih strank in gibaiH toda bolj kot želja po ohranitvi zgodovinske kofl tinuitete kot strastna reakcija na »osrečujoče« obdobjH Vendar so politična stališča srbskih oblastnikov ¦ opozicije v veliki meri na ravni tabloidne^B politikanstva; iz strateških razlogov kot tudi zaraH nujnega post festum osveščanja ljudstva, kar je ugocbfl za manipulacijo.                                                  S
Uradna oblast (poosebljena v svojevrstnem kultu Slobodana Miloševoča) je na predvečer 8. seje CK 2fl Srbije izrabila možnost in je s pomočjo Titovega kulta ter baje v imenu njegove obrambe »diferencirala« drugaB misleče. Hkrati so dali v Beogradu pobudo za ukinitev pošastnega Zakona o zaščiti imena in lika Josipa BroM Tita. Očitno je, da tudi komvmisti ne nameravajo nastopiti na morebitnih svobodnih volitvah z »borznfl hipoteko, saj imajo v zadnjih dveh-treh letih tudi nekaj svojih »rezultatov«. To je povsem racionalen razlog, za|| se v izbrani besedi tu in tam pojavi tudi Josip Broz, alias Josip Delavec - Svetnik.
Na drugi strani pa opogumljena opozicija strelja vse povprek po imenu in liku ter ob gromoglasni obdukciji Brozove zapuščine napoveduje radikalne krivoverske Akcije - od zavzemanja za umik Brozovih slik iz vseh uradnih prostorov do zahtev za spremembo imena mnogih ustanov, mestnih trgov in (glavnih) ulic. Nekaj podobnega se je že zgodilo s Kardeljem v Nišu in drugih mestih. Še več, desničarski Srbska narodna obnova in Srbsko gibanje obnove so z nekaterimi liberalnimi strankami napovedali spektakularno sojenje Josipu Brozu v Valjevu. Obtožnico bo zastopal vojvoda Vojislav Šešelj. Vendar ostaja licememo dejstvo, da je večina novostrankarskih vodij relativno dobro properirala prav v Brozovem režimu, vse dokler si niso zaželeli »pogaČe pred kruhom« in so bili po tem ekspres poslani na zaporniško kuro. Zanimivo je, da je Milovan Djilas, jugoslovanski disident številka ena, da! doslej najbolj prepričljivo in najbolj realno sliko Titove osebnosti in njegovega dela. Čeprav bi imel največ razlogov, da Titov kult zruši, je ostal umirjen in ambivalenten.
Aktualno revizijo Brozove vloge v povojni »neznosni lahkosti bivanja« v Srbiji doživlja navadno delavoljno ljudstvo brez posebnega prežvekovanja in čustev. Končno, na voljo je nek drugi kult, čeprav z mnogo manj ekspresivnimi manifestacijami privrženosti. Še več, Demokratska stranka v svojem časopisu Demokratija brez zadržkov in ostro reagira na nastope para Miloševič-Markovič in do sedaj brez (vsaj vidnih) posledic.
Kakorkoli že, Srbiji je postalo jasno, da je pravo življenje nekje drugje. Ni ga tudi v »alternativnih« kultih in klanjanju novim političnim obsedencem. Seveda pa veliko pospravljanje srbskega socializma ne bo šlo brez nujnih retušev in spotikanja anglečkov z neba, kar pa ni nikakršen politični kapital, Še manj pa »želja za mladostjo«. Ljudstvu ostane le spomin na preteklost, štafete. dneve in noči mladosti, na učinkovite množične epidemije političnega fetišizma, ki so tudi danes, deset let po Titovi smrti, težko dojemljive. Vseeno je potreben čas, da ekstremni pogledi otopijo. Vse dokler ne bo Josip Broz objektivno ocenjen in spravljen v arhiv nedvomno pomembnih posebnosti tudi na srbskem ozemlju. Njegovo delo pa živi, mar ne?
VladimirA.Milič Student, Beograd
ONSTRAN TITA
Za nami je desetletje streznitve. Josipa Broza ze dolgo in dokončno ni več. Tudi Titova karizmatična podoba, pokrita z debelo plastjo prahu, nekoč pa obdana z avreolo nedolžnosti in nesmrtnosti, izginja v reko brez vrnitve. Nadomeščajo nova karizma škandalov in mesenih pregrehov. Vrstijo se seznami grehov in obtožb. Pišejojih njegovi »otroci«, njegova dobra mladina, ki »ima občutekzapravičnost«. 0 mrtvihje pačvarno »grdo«pisati. Zivigrizejo. Josipu Brozu lahko zaželimo večni mir in pokoj v onostranstvu še naslednjih deset let, saj je tostranstvo za Titapravipekel... In vpeklu bo vsajše deset let, ko se bomoponovno streznili in postavili Tita tja, kamor sodi. V našo zgodovino.
Medtem pa kolo realpolitike neusmiljeno melje. Pred desetletjem so sl navijači splitske Torcide in beograjske Delije brisali solze ob smrtiJosipa Broza, danespa skandirajo Tudjmanu in Miloševiču. Paradigmaje razpoznavna, od tiste iz leta 1980 inprej pa se razlikuje samo v tem, da dopušča možnost izbire - koga častiti!? In kako »ime, lik in delo« Josipa Broza Tita častijo danes v Srbiji, v prispevku kolega iz Studenta.
Branko Cakarmiš
Za razliko od procesa razdruževanja v vzhodni Evropi in Jugoslaviji, ki je ned-vomno posledica dolgoletnega nasilnega združevanja (pri tem se ne oziram na morebitno gospodarsko smiselnost, pač pa na nesmisel političnega tlačenja), je najznačilnejša in hkrati najpomembnejša lastnost razvite Evrope - proces združevanja.
Dvanajst modrih zvezdic na modri podlagi postaja simbol prehoda v devetdeseta leta. Je »in« in »fashion« gledano s političnega in čisto ekonomskega zomega kota. V Bruslju dobite v majhni irgovinici v neposredni bližini ogromnc stavbe, ki predstavlja ožilje EGS-a, široko paleto iz-delkov z dvanajstimi zvez-dicami. Od najpopularnejšega ogromnega modrega dežnika do ženskega in moškega spodnjega perila v stilu Evropa 92. Marketing je zanesljivo odličen. Morda celo boljši od IDEJEsame!?
Večina ljudi je nepreklicno prepričana, da je prihodnost le še v združeni Evropi. Največji zanesenjaki, lahko jim rečerno optimisti (ali kakšni drugi - isti!), že vidijo ENO državo, ENO kul-turo, EN narod in verjetno tudi enega ali morda tri jezike. Zlasti po volilvah v vzhodni Nemčiji. Prav tako zelo jasno vidijo ludi sebe nekje pri vrhu te piramide. Proces se ni pričel pred tremi ali petimi ali desetimi leti. Ideja je malce starejša. Prva je bila EV-ROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO (!), us-tanovljena s Pariško pogodbo 18. aprila 1951. V veljavo je stopila 25. julija 1952. S podpisom Rimske pogodbe 25. marca 1957 seji je pridružila EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST (The European Economic Community - EEC). Vpogodbi, ki je stopila v veljavo z letom 1958, jc v drugem členu definiran namen skupnosti. Govori o ustanavljanju skup-nega trga in hitrejšem približevanju ekonomskih politik držav članic. Tretji člen, ki je nastal z isto
*    KAJ JE?    * »EVROPA 92 ¦
foto:
Mističen pojem Evropa 92 je že lep čas na pohodu.   Kaj pravzaprav prinaša, ugibajo vsi, ne ve pa nihče. Tudi modri mozje v Bruslju ne!
pogodbo, se imenuje EURATOM (The European Atomic Energy Community) -Evropska skupnost za jedrsko energijo. Namen, pojasnjen v prvem členu rimske pogodbe najbrž ni po godu naravovarstvenikom, saj govori o ustvarjanju potrebnih pogojev za hitrejše formiranje in rast jedrske industrije. Te tri skupnosti so bile najprej upravljane z ločenimi ad-ministracijami, nato pa jih je bruseljska pogodba 8. aprila 1965. leta, imenovana tudi Mergerjeva pogodba, združila in poenotila SVETE vseh treh skupnosti.
Tako je ustvarila enotno in edino KOMISIJO in SVET.
V  tem času je bilo v skupnosti šest držav: Belgija, ZRN, Fran-cija, Italija, Luxemburg in Nizozemska. Danska, Irska tn Združeno kraljestvo so se jim pridružile 1. januarja 1973, Grčija l.januarja 1981; Španija in Portugalska pa sta v začetku leta 1986 postali enajsta in dvanajsta članica skupnosti.
V  Skupnosti (EGS) obstajajo štiri institucije: EVROPSKI PARLAMENT,           SVET, KOMISIJA in ČASTNO RAZ-SODIŠČE.
SVET je sestavljen iz predstav-
nikov držav članic. Vsaka vlada
delegira enega svojih članov v
Svet. Sestava le tega se spremin-
ja   glede   na   razpravljano
problematiko    (kmetijstvo,
zunanje zadeve...).
Zasedanje Sveta sklicuje njegov
predsednik na lastno pobudo, na
pobudo enega izmed članov ali
Komisije.
Po rimski pogodbi Svet koor-
dinira   splošno   ekonomsko
politiko držav članic in ima moč
sprejemanja odloČitev.
Vsi splošni in pomembnejši
predlogi se sprejemajo na Svetu,
ki lahko v nekaterih primerih
odloča le na temelju predloga
Komisije.
Po pogodbi naj bi Svet odločal z
večino glasov svojih članov. V
veliki večini primerov pa j.e
predpisana kvalificirana večina.
V zadnjem času se je povečalo
številoodločitev,kijihjepotreb-
no sprejeti s kvalifioirano večino, za odločanje
Sveta na predlog komisije pa se priporoča
soglasje.
Odločitvc Sveta imajo lahko naravo: PRAVIL,
UKAZOV, ODLOČITEV in PRIPOROČIL ali
MNENJ.
pREDSEDSTVO Sveta jc v rokah vsakega
Člana Sveta, izmenjajoč se vsakih šest mesecev.
jvjjegova vloga je koordiniranje, scstavljanje
dnevnega reda zasedanj in usmerjanje dela
Sveta v smeri reševanja problemov in izdajanja
odločitev.
EVROPSKI PARLAMENTje sestavljen iz več
lcot šlirislo članov - poslancev, ki so izvoljeni
na splošnih in neposrednih volitvah v državah
članicah. Število poslancev je od države do
države različno. V parlamentu poslanci ne
sedijo po nacionalnih skupinah, pač pa po
pripadnosti strankam. Parlament zaseda enkrat
letno.
Njegova vloga pa ni vloga klasičnega par-
lamenta, t.j. zakonodajalna, pač pa dajanje
mnenj in pobud.
KOMISIJA je izvršilni organ, sestavljen iz
dvanajstih članov, ki jih imenujejo vlade držav
članic in vodi dejavnosti EGS-a, razen tistih, ki
so v pristojnosti Sveta ministrov. Komisija dcla na principu kolektivne odgovornosti. ČASTNO RAZSODIŠČE se ukvarja z razlago in uporabo dogovorov in preverja pravilnost pravnega postopka Minislrskega sveta in komisijc v primeru pritožbe ene od članic. Jugoslavija seveda še zdalcč ni član EGS-a, čeprav je bila direktna ponudba dana vsaj irik-rat. Vcdno je bila odklonjena zaradi različnih smešnih in spolitiziranih razlogov. Danes Jugoslavija, oz. bolje rečcno Slovcnija prosi za vstop v združeno Evropo. O tem lahko glcde na pravn^ veljavni sistem le govorimo, saj Republika Slovenija ni subjekt mednarod-nega prava. Vendar to ni glavna prepreka. Biti član EGS-a, danes pomeni najprej iz-polnjevati osnovne pogoje demokratičnosti na področju politike in tržnosti na področju ekonomije. Vendar pa Evropa 92 s svojo čedalje močnejšo unifikacijo in uskladitvijo zakonskih aktov na različnih področjih ne pomeni le strahovite najmočnejše konkurence na gospodarskem področju. Morda ni povsem brez smisla vprašanje: Kaj je bolje - biti nerazviti del Evrope 92 ali relativno razviti del izven Evrope.
Obe izpeljavi smiselnost vprašanja še potrjujeta. Južni Iialiji, delu Grčije in Španije, terPortugalski se ne obetajo nič kaj rožnati časi. Kvaliictni izdclki na katcrcmkoli področju, proizvedeni v državah ncčlanicah EGS-a, bodo v prihodnosti vcdno našli poi na njihovo tržišče. Nočem spekulirati s »Slovensko samozadostnosijo«, žclim lc poudariti, da Ev-ropa 92 ni tak bav-bav, kot večina ljudi misli. Ni »bcrlinski zid« na naših mejah. Zato menim, da bi naši nadobudni novi in stari politiki in gospodarsiveniki lahko brezskrbno posvetili več časa normalizaciji razmer pri nas in ne ves čas blcbetali o grozovitosti bližajočega se leta 92.
Včasih so podobni Jehovim pričam, ki se pripravljajo na vesoljni potop. Govorci pa pri tem pozabljajo še nekaj: Noe je imel obprvcm vesoljnem potopu barko, ki je vamo in brez tcžav plavala, tudi čolni, ki jih jehovci spravljajo na hribe in griče, so brez-hibni, naše gospodarstvo pa je Ie še trhel splav. Zato je neprimerno pomembneje storiti prvi korak doma. Če bo ta uspešen, drugi korak sploh nc bo potreben.
Leonardo Peklar
POSIANTTE SHKERUŽDTASKIH REKLAM MRGL!
Če imate lep glas, če je vaše branje gladko in interpretacija imenitna, pridite na avditijo v petek, 25. maja ob 80. uri.
Avdicija bo v stavbi RGL, na Kopitarjevi Z,
100,2 MHzFMSTEREO

STANEKOS
STALINISTIČNA
REVOLUCIJA NA
SLOVENSKEM 1941-1945
13.DEL
SOBOTA (18. sept)
Nekaj časa je grad obletavalo neznano letalo, po mnenju nekaterih nemška »štorklja«, po mnenju drugih angleški bombnik. Obleganci so bili prepričani, da so njihovi soborci dosegli zanje v Ljubljani pomoč.
Brž ko je letalo odletelo, so začeli partizani z novim napadom na grad. Število italijanskih topničarjev in tankistov so pomnožili. Topove so zavlekli prav pred grad. Granate so rušile steno za steno. Na fante so padali celi stropi. Ranjencev je bilo vedno več. »Oficirji so od-povedali, tako da praktično ni bilo nobene pametne komande več... V borcih se je vse podrlo... že cel teden so bili brez hrane in vode
84
in skoro brez spanja...« Branilci so zbrani v gruče drug drugega opogumljali. Oficirji so jih rotili, naj zdrže do naslednjega dne zvečer, ker bodo takrat naredili izpad, če ne pride prej pomoč   .
Ponoči je domačin gostilničar Prajer zlezel na podsirešje nezavarovanega stolpa na južni strani gradu in od tam spustil vrv po steni pred grad. Nanjo so spodaj skriti partizani navezali lestev, se pritihotapili po njej skozi streho v grad in skušali grad na več mestih zažgati.
NEDELJA (19. sept.)
Zjutraj je začelo italijansko topništvo obstrel-jevati severno stran gradu, kjer je bilo skladišče municije. Partizani so privlekli težko italijansko 149-milimetersko havbico, ki je dejansko odločila padec gradu. Topovski in minometni ogenj je trajal štiri ure. Granate so odprle del grajskega zidu. Skozi odprtino so vdrli vanj partizani.
Hkrati so začeli partizani napad z mitraljezi že tudi znotraj gradu. Skupina, ki je bila zlezla na stolp. je jela streljati po borcih in dvorišču. To skupino je Kadunc s svojimi fanti razbil. Prav takrat pa je eksplodiralo skladišče municije.
Vgradu je nastalapanika. Severnidel so imeli že v rokah partizani in iz njega preprečevali borcem izhod v gradu. Zrušila se je južna stena. Peme je ukazal izpad. »Bilo je prepozno. Na drugem koncu gradu, kjer je bilo vse v plamenih, so fantje prosili za vdajo. Pred iz-hodom so stali italijanski tanki in oklopniki«8 .
Z ruševin so partizani klicali branitelje k predaji. »NaŠe povelistvo daje amnestijo vsem, tudi poveljnikom!«
Boj je prenehal. Oficirji so menili, da bodo s predajo resili borce in ranjence, četudi bodo sami postreljeni. Pred predajo so vojaki prisegli, da se bodo vsi, ki se rešijo, znova dvignili proti komunistom, če bodo ti obljubljenoamnestijoprekršili.Nadvorišččein na zunanje obzidje so izobesili beli zastavi. Boj se je končal. Ob 13.20 je Turjak padel.
Zakaj je Turjak padel? Vzrokov za to je bilo več.
1. Predvsem je na Turjaku manjkal podpolk. Peterlin, ki je bil že od pomladi 1943 ilegalni komandant vaških straž. Bil je edini višji oficir, ki bi ga naTurjaku poslušali vsi poveljniki, tudi dobrepoljski,  ki  so  bili  zvečine  člani študentskega kluba Straže.
2.  Turjaški poveljniki so bili nerealistično zagledani v to, da bi zadržali partizanski pohod proti Ljubljani in s tem pokazali Slovencem nekaj velikega. Zato so odklonili trojno Cerkvenikovo povelje za izpad. Prej so še hoteli zvedeti za Peterlinovo mnenje, pa so njihova kurirja na Škofljici ustavili terenci, sami v gradu pa niso bili sposobni oceniti dejanske nevarnosti partizanskega obleganja gradu. Zamudili so priložnost za izpad, ko je bil ta še možen, ob koncu tedna so pa zaradi telesne in duševne ubitosti zgubili tudi voljo zanj. Režimski zgodovinar trdi, da je bil izpad z gradu do zadnjega možen: »Nenadnemu in močnemu izpadu cele belogardistične posadke se Prešernova brigada ne bi mogla upreti in
čeprav bi bilo precej belogardistov padlo, bi večini vendarle uspel izpad in umik proti Ljubljani«   a.
3. Vse protirevolucijske sile skupaj niso imele tedaj niti enega udarnega bataljona, kot so jih imeli kasneje domobranci pet, katerih vsak je bil kos sleherni partizanski brigadi. Ko bi imele tedaj le en udami bataljon, bi se dogodki od-vijali precej drugače. Vaške straže niso bile ofenzivne, poleg tega pa so bili borci prepričani, da so partizani veliko močnejši od njih, čeprav v resnici niso bili.
Premaganci so morali odložiti orožje. Par-tizani in partizanke so jim pobrali tudi vse drugo, kar je bilo količkaj vrednega. »Zelo smo se čudili, ko smo videli pred seboj le malo partizanov, večina so bili Italijani, ki so se bili pridružili komunistom. Tovarišice so se ob-jemale in poljubljale z italijanskimi vojaki...«88 Vse, ki so se predali, so zunaj gradu partizani zvezali z žico po dva in dva skupaj, tako zvezane pa potem navezali na dolgo vrv. Bilo je okrog 300 zvezanih in navrv navezanih parov.
Ranjenih je bilo 34 turjaških borcev. Te so partizani nagnali v hišo pod gradom. Lažji ran-jenci so nosili tiste, ki sami niso mogli hoditi. Vsi so bili lačni, žejni in izmučeni.
Na grajskem marofu so partizani uprizorili z ujetniki miting. »Ujetniki so morali leči po travi, partizani pa so jih po mili volji pretepali« . Na nekem tanku je sedel tudi gos-tilničar Prajer, ki se je nekaj dni pozneje po Ribnici hvalil: »Turjak ne bi padel, če ne bi bilo mene!«
Zvezane ujetnike so uvrstili v sprevod proti Velikim Laščam. Spredaj je peljal tank s par-tizansko zastavo, za njim je šla »častna četa« partizanov s harmoniko. Sprevod je ob cesti gledalo mnogo dobrih ljudi. Ženske so jokale in zvezanim skušale dati vode, pa jim partizani tega niso dovolili.
V Velikih LašČah so partizani sklicali ljudi k proslavi velike zmage. Partizanke so si izbirale žrtve. Po sramotenju zvezanih so le-te odgnali v silose pod postajo. Porinili so jih na tla. Niso jim dali ne hrane ne vode.
PONEDELJEK(20.sept.)
Pred hišo pod Turjakom, kjer so bili ranjenci, je razjahal partizanski oficir in klical ranjence, ki so lahko hodili, iz hiše. Vsakega, ki se je prikazal na vratih, je ustrelil. Druge so partizani postrelili v hiši. Ljudje so pozneje pokopali 28 trupel. Med ustreljenimi so bili tudi oficir Kadunc in bogoslovec Breznik, Logar in Krmelj. Oficir Hren je ušel.
V Velikih Laščah je zjutraj komisija ujetnike popisala. Politkomisar 14. divizije Brilej je sramotil duhovnike in bogoslovce. Fajfar je ponovno vsem predanim zagotovil amnes-tijo91.
Popoldne je druga komisija ujetnike razdelila [ v štiri skupine: 1. poveljniki in organizatorji, 2. fduhovniki in bogoslovci, 3. prostovoljci, 4. i mobiliziranci.
Prvi dve skupini so ločili od ostalih in jim fzvečer spet zvezali roke. Najprej so odgnali 12 lioficirjev in organizatorjev. Trije so jim ušli, [ostalih 9 (Miklič, Mustar, Peme, prof. Petelin, \ Rogelj, Šuštar, Žuraj in dva nižja časnika iz ižvirč) so pred gostilno v Velikih Laščah brez Izaslišanja postrelili. Duhovnike in bogoslovce [so v živinskih vagonih prepeljali v Kočevje, kjer so jih natrpali v grad. Tam so se ti srečali tz ujetimi četniki iz Grčaric.
Ostali dve skupini, prostovljci in mobiliziran-Pci, sta ostali v baraki. Pijani partizani so dobri fdve uri v barako streljali92. Opolnoči so prišli [partizanski oficirji in začeli zvezane pretepati.
vode. Tri dni in tri noči so mednje prihajali terenci in iskali znance. Jetnike je mučil mrčes ih kar naprej so jih partizani zaslliševali. »Posameznike so klicali ven, nazaj pa jih ni bilo več. Jetnikom so lagali, da soiih poslali domov, v resnici pa so vse pobili...«
Nekatere, ki so se bili na Turjak samo zatekli, šo odbrali za delavske bataljone. Odbrani so potem iz bataljonov izginjali noč in dan. Nekaj jihje pobegnilo. Ostali so se razbežali, ko se je KoČevju bližala nemška ofenziva: partizani so sicer odločili, da bodo vsi likvidirani, a kurirja s tem poveljem so Nemci ujeli.
Tiste protirevolucijske borce, ki so se v bbjih posebej izkazali, so partizani odgnali v zapore v kočevski srad. Veliko so jih skrivaj postrelili . V majhne celice so natrpali do 35 ujetnikov tako, da so mogli le stati. »Hrana -
niti za žival ne bi bila... Enkrat na dan so dobili skodelico neke čorbe...«95 Lotila se jih je diareja, na stranišče jim niso dovolili. Napadla jih je kožna bolezen: vsi so bili v krastah in v garjah.
REŠITEV LEGIJE SMRTI
Vodstvo Slovenske legije in zastopstvo Slovenske zaveze v Novem mestu se je 9. sep-tembra, ko ni bilo kurirja z navodili iz Ljubljane, odločilo, da prevzame oblast v Novem mestu in zahteva od Italijanov priz-nanje slovenske narodne oblasti. Za poveljnika mesta in združenih slovenskih protikomunis-tičnih vojaških enot (Legije smrti in vaških straž) je postavilo stotnika Vuka Rupnika, sina gen. Rupnika. Rupnikova udarna četa MVAC (60 mož) je bila do 9. septembra v sklopu italijanske divizije »Isonzo«. Pozneje je Vuk
Rupnik zapisal, da so Italijani za slovenske protikomunistične vojake odredili, »naj se preoblečejo v italijanske uniforme in naj se moštvo vključi in pomeša med italijanske vojake. Svojim fantom sem naročil, naj odklonijo preobleko, in sam sem jo tudi odklonil«   .
IOOF je dal 15. diviziji odlok za razorožitev Italijanov in za prevzem oblasti v Novem mestu. V Novo mesto so prišli na pogajanje z italijanskim gen. Ceruttijem Kidrič, Avšič in major Jones. Pogajanja o predaji orožja so se razbila.
Zgodajpopoldne(10. sept.)jeodšeltudiRup-nik na italijansko divizijsko poveljstvo, da razčisti odnose med svojimi vojaki in Italijani. Povedali so mu, da se Cerutti pogaja v Straži s predstavniki partije.
Do 4. ure popoldne se je v Novem mestu nabralo 1600 protikomunističnih borcev. Rup-nik jih je razpostavil okrog mesta.
Z italijansko pomočjo se je pripeljal v mesto oklopni vlak iz Straže, poln partizanov. Hkrati je dospela v mesto kolona vojaških tovornjakov z Italijani in dobro oboroženimi partizani.
Legionarji so se iz severnega dela mesta umaknili v južnega. Italijani so jih jeli pregovarjati, naj se umaknejo v taborišče italijanskega pehotnega polka v Ragov log. Do večera so bili res vsi borci tam. Rupnik je svojim poveljnikom predlagal, da bi iz taborišča naredili izpad in se zbrali pri Malem Slatniku. Oni so ta načrt odklonili, ker je bilo moštvo lačno in utrujeno.
Italijanski gen. Cerutti je pozval Rupnika na italijansko komando. Povedal mu je, da se je s partizani v Straži pogodil, da lahko italijanska di vizija z vsem orožjem prosto odide. Z di vizijo naj gredo zaveznikom nasproti tudi vaški stražarji in legionarji. Na poveljstvu je Rupnik naletel na Kidriča in Avšiča. Kidrič ga je vpričo Ceruttija povabil, naj se s svojimi enotami »po predhodnem pretresu in izključitvni onih, ki so krvavih rok« , vključi v NOV. Rupnik je to ponudbo odbil.
84Pravtam, 108. 85 Gl. prav tam. 86Pravtam, 110.
87 Prav tam.
87a Mikuž, NOB III, 24.
88 SVO, 117. 89Praviam, 118.
90 Čb, 98 - Nekaj letpokoncu vojne je Prajerpri popravljanju strehe na svoji hiši padel v kotel vrele smole in umrl. 91G1.SVO, 119.
92 Gl. prav tam, 122.
93 Gl. prav tam, 129.
94 Gl. prav tam, 123.
95 Prav tam, 126.
96 Tabor, Buenos Aires 1978,214.
97 Prav tam, 250.
¦Okrog barake so zažgali kresove in videti je ibilo, da nameravajo jetnike zažgati z barako Ivred.
|TOREK(21.sept.)
E Ob 9. uri so partizani izbrali 60 novih žrtev, pned njimi eno žensko. Zvezali so jih skupaj po idva in dva in jih odgnali v gozd nad velikolaško ipostajo. Tam so vse brez zaslišanja postrelili, Imednjimi zdravnikadr. Kožuha,brataRožanca lin sodnika dr. Zalokarja. I Tisti, ki so ostali v baraki, so po 40 zvezali na Ivrv. Čez pet ur so jih natrpali v živinske vagoiie. pLjudje so jim hoteli dati hrano, a partizani so to Ipreprečili. Vlak jih je odpeljal v Kočevje.
I V Kočevju so jih kakšnih 350 natrpali v pijaški dom. Pozneje so jih odgnali v opuščene Etalijanske barake. Tu so morali jetniki ležati n? feolih tleh in že tretji dan niso dobili ne hrane ne
ŠTUDENTSKICENTER CASE
Po petih letih v centru zopet sprejemajo novi domski red, ki znova prinaša raz-veseljivo veliko represivnih ukrepov za nevzgojeno študentsko rajo. Stara zgodba se ponavlja... Upajmo, da se zgodba o sprejetju takega domskega reda ne bo ponovila, saj bi tako študentje tvegali inačico vojaškega režima v študentskih naseljih. Pretiravanje? Morda pa le ne...
ANKARANSKA SCENA ali ALI ŠTUDENTSKICENTER RES PRODAJA      ŠTUDENTSKI
TABOR? v
Studentje jamrajo, da nimajo popustov pri bivanju v njihovem taboru in da si ne smejo privoščiti bungalova brez polnega pen-ziona. To seveda ni res, saj naj bi bili upravičeni do 20% popusta in do vseh ugodnosti, ki jih tabor nudi. Tudi do glasbe in nasploh zabave po njihovem okusu. To bo letos mogoče, saj bo ŠKUC organiziral predvidoma šesi koncertov in obilo filmskih predstav. Ko bi se namesto t.i. sindikalistov v študentskem taboru Ankaran znašlo več študentov...
ŠTUDENTSKA KONČNO 15. maja?
ZVEZA
Prva     konstitutivna     seja     novega študentskega parlamenta naj bi se zgodila v torek, 15. maja ob 17. uri v kapelici na Kersnikovi4. Upajmo, da bo požegnana in da
bo videti resnejša kot podobne seje »tavelikega« slovenskega parlamenta. ŠTUDENTJE ZMOREMO KAJ VEČ KOT PA OTROŠKI VRTEC V TAVELIKI SKUPŠČINI... Ali pa smo še slabši?
UNIVERSITY CASE
Odkar smo izvolili novega rektorja, je na Univerzi zavladalo zatišje. PRED NEVIHTO? Ni videti tako. Univerza v času, ko naj bi to družbo pretresale spremembe, spi, tako kot že nekaj let. Obdobje negativne selekcije v družbi je tudi v univerzitetnem aparatu pustiio vidneposledice.
ERAZEM OSTAJ A NA CESTI?
Nekoč so na UK ZSMS sprejeli sklep, da se ERAZMU uredi prostore za njegoco dejavnost. Prostori so dokončani, ERAZEM pa ne dobi dovoljenja za vselitev. Še zadnje spletke na UK ZSMS? Upajmo, da ne in da bo že naslednja Tribuna lahko objavila nov nas-lov...
C.A.R.P. ali Društvo za razis-kovanje nacel
Par nzdebudnežev iz avstrijske podružnice Društva višjih in visokih šol za razis-kovanje načel pripravlja ustanovitev podob-nega društva v Ljubljani. Pripravljali bodo predavanja s področja etike in humanistike nasploh, ob tem pa organizirajo tudi nekaj za telo, v stilu »mens sana in corpore sana«. To so tečaji japonskih in kitajskih borilnih veščin. Za podrobnejše informacije pokličite Elizabeto ali Marijo na številko 328-404. Srečno, C.A.R.P.!
ŠTUDENTSKI RIDES AGAIN
CENTER
Tokrat v zvezi z novim stolpičem. Buldožerji še vedno niso začeli riti po naselju, tako da že dvomimo, da novi stolpič sploh bo. Še posebej v času, ko stari gospodarji odhajajo, novi pa še niso začeli greti svojihritk. S starimi gospodarji seveda odhajajo stare obljube... Mogoče bodo novi bolj učinkoviti in bodo začeli obljube spreminjati v denar. Upaj-mo...
KOMISIJA ZA SPREJEM ŠTUDENTOV V DOMOVE BREZ RAČUNALNIKA?
Komisija za sprejem študentov v domove se je znašla pred problemom, ki ga do sedaj ni mogel nihče rešiti. Delati morajo brez računalnika in v skrajno neustreznih pogojih. Kot vedno, v takem primeru pomaga UK ZSMS, ki jim je pripravljena pososditi računal-nik, kajti pri tolikšni količini prošenj, se brez pomagala ne da. Sploh pa ne dandanes, ko smo se razvadili...
IN    KAJ    PRIPOROČAMO ŠTUDENTOM                TEH
ŠTIRINAJSTDNI? v
Studirajte, študirajte in sploh študirajte, saj se približuje dan mladosti, ko časa za študij ne bo. Začnite razmišljati o tem, da je treba čimprej nabaviti novo znamkico za mednarod-no študentsko izkaznico, kajti poleti teh ponavadi zmanjka. Poleg tega pa si čimprej zagotovite poletni job. Konec maja namreč prvi srednješolci že zaključujejo s poukom, tako da bo naval na Študentski servis velikanski.
Vaš Zoltan
NE, JAZ NISEM ODSTOPIL!
Prejšnja številka Tribune je prinesla kopico odstopnih izjav in člankov o delovanju pred-sedstva Univerzitetne konference. O osebnih žalitvah in podtikanjih v tch člankih ne bom govoril, saj so kolegi Čakarmiš, Žnidaršič in »Sorge« (najbolj nizek od tekstov okoli UKaja pa je ostal sploh nepodpisan) z nekvalitetnim novinarskim delom še največ povedali o sebi. Po takem pisanju jih bo le še težko jemati resno.
Poleg preobilja »ad hominem« pisanja pa si je Tribuna privoščila še površno in popačeno, včasih celo nepravilno prikazovanje dogodkov.
(1) ODSTOPI
Nebojša Boškovič ni odstopil, temveč je ok-tobra 1989 predsedstvu sporočil, da je izgubil status rednega študenta in zato po statutu ni več mogel biti član P UK.
Istega meseca je še nekdo iz predsedstva izgubil status rednega študenta, pa se zaradi tega ni kaj dosti sekiral. Počasi se je to vseeno razvedelo, a kolega ni hotel ničesar slišati o tem, da formalno rti več član predsedstva in da nima več glasovalne pravice. Ta mu je bila tako pomembna, da ga ni zanimala niti možnost, da bi sVoje delo (v glavnem se je ukvarjal s klubom K4) opravljal honorarno.
Zakaj ostali niso imeli pripomb, ne vem. Osebno sem morda naredil napako, ko sem si mislil - če hoče na vsak način še naprej delati v predsedstvu in če sam misli, da ravna pravil-no - potem pa naj mu bo in ne bom šel trobit o kršitvah statuta in nelegitimnosti.
Pa človeška nesramnost nima meja. V prejšnji Tribuni je taisti kolega objavil svojo »odstopno« izjavo, v kateri ostalim članom predsedstva očita nelegitimnost in nek-redibilnost! Smisla za cinizem mu ne moremo odrekati, bralec pa naj se sam odloči, ali je izjava o »odstopu« s funkcije, na kateri si pred tem protipravno vztrajal, utemeljena s trdit-vijo, da se ne strinjaš z nelegitimnostjo drugih članov P UK — smešna in žalostna.
(2)   VPRAŠANJE   POLITIČNOSTI STUDENTSKE ORGANIZACIJE
Marjan Novak, član P UK, ki v svojem man-datu kot študentski predstavnik ni mignil s prstom in razen nekaj cigaretnih ogorkov na Ukaju ni pustil nobene sledi, razmišlja v svoji
odstopni izjavi (čeprav kot odgovorni ured-nik RŠ dejansko ni odstopil, vsaj videti ni)
»o nikakršnem interesu samih študentov za takšno zvezo« (ŠZ) in o tem, kako mora biti ŠZ »apolitična študentska organizacija«.
Študentska zveza Slovenije bo sindikalna or-ganizacija, upam pa, da ne bo apolitična. Zgodovina vseh evropskih držav nam govori o tem, da so prav študentske organizacije stale med glavnimi nosilci idej političnih sprememb. In tudi bojev za dostojnejšo družbo. Danes so časi fizičnih bojev pri nas hvala Bogu mimo. Toda študentske organizacije Zahodne Evrope se čisto samoumevno še naprej čutijo politične, namreč celotni družbi koristne in zanjo soodgovorne. Od kod pa naj bi prišli impulzi tudi na Zahodu še kako potrebnega stalnega družbenega spreminjanja, če ne tudi (in včasih predvsem) od študentov (in preko nas, z našo pomočjo).
Marjanu Novaku ne morem zameriti, da zamenjuje nepolitičnost z nestrankarstvom in nadstrankarstvom. Kot čisti radio-profesionalec se s temi pojmi najbrž ni dosti ukvarjal in mu pač niso najbolj jasni.
Kdor pa kaj ve o zahodnih študentskih zvezah, bo dobro razumel potrebo po političnem obnašanju vsake študentske or-ganizacije, tudi naše.
(3)    POTREBNOST    SLOVENSKE ŠTUDENTSKE        ZVEZE        IN
ZAINTERESIRANOST ŠTUDENTOV ZANJO
Res je - ljubljanski študentje se za ŠZ ne zanimajo kaj prida. Še vedo zanjo bolj redki. Ali to govori o tem, kako je bil UK ves čas odveč?
ŽELITE HITRO OBOGATETI;
tftČ DELATIIN VEIIKO ZASLUŽm -
POSTANITE KOLPORTER.
IŠCEMO K01P0RTBRJE ZA UtlČNO
PRODAJO.
|CANl>iDATI NAJ SE OGLASIJO
NA TEL, 318-496 AU V UREDNIŠTVU
TRIBUNE VSAK DELAVNIK
MEDIO.IN 12.URO.
RISIMATESREČO!
CHAR.UE GliOv/A/s ZADV-ie
Tako lahko govoričijo ie tisti, ki jim ni mar, da bo zgrajen XIV. blok v Rožni dolini in da so Neva, Sergeja in Alex, podprti z močjo Ukaja, preprečevali za študente katastrofalne študijske pogoje.
Študentska organizacija, tudi manj kot op-timalna, je bila, je še vedno in bo tudi v prihod-nosti ljubljanskim študentom krvavopotrebna.
Pa če zanjo vedo ali ne.
Za slovenske študente je v tem pogledu značilna neverjetna apatija - redkokdo se zanima za Univerzo preko meja svojih izpitov. A svojo socialno ogroženost vendarle občutijo. Povsem naravno bo, da se bodo ljubljanski študentje počasi vedno bolj zanimali za to, kako lahko svoje potrebe in zahteve uvel-javljajo. Še povsod so študentje ugotovili, da lahko z lastno organizacijo dosežejo, kar jim pripada. Drugod pač že pred desetletji, pri nas - upajmo - čimprej.
Socialistični režim je ljudem - tudi zdajšnjim študentom - vzel ne le pravico do naravnega organiziranja, temveč jim je pobral tudi vsakršno zanimanje za to. Dal jim je forume čvekačev, navadno samih članov partije, ki so ponavljali in ponavljali monologe realsocialis-tične dogme. Današnji študentje, ki so zrasli v časih, ko ni nihče bral po vsem časopisju raz-pasenih imbecilnih dognanj s seans ZZB, SZDL, ZSS, ZKS itd., se za neko or-ganiziranost, razumljivo, ne zanimajo. Še toliko manj, če njihova organizacija iz zgodovinskih in registracijskih razlogov še vedno nosi socialistično ime.
Težko bo prerasti v socializmu pridobljeni odpor do organiziranosti. Pomagla bo potreba. Študentske organizacije nastanejo povsod, če ne drugače, iz nuje študentov.
Prepričan sem, da bi Ijubljanski študentje tudi brez kakršnegakoli prejšnjega Ukaja prej ali slej ustanovili neko študentsko zvezo. Da pa ta študentska organizacija ne bo začela v katastrofalno slabih študijskih in socialnih raz-merah, je UK tc vsaj delno preprečeval.
Marko Gospodarič
Markot
Enoletni mandat ti je že pred časom potekel, predsedstvo je razpadlo, UK ZSMSpapo sklepu kongresa v Portorozu ne obstaja več. h navedenegaje razvidno, da ti ne bo treba odstopiti.
Určdništvo
Še vedno so na prostosti Mitja Ribičič, Sergej Kraigher in njim podobni tički, čeprav o njihovi UDBaški preteklosti, posejani s številnimi mon-tiranimi stalinističnimi procesi, nihče več ne dvomi. Ali se bodo povzročitelji brezštevil-nih človeških tragedij res iz-maknili roki pravice?
Bo Lojze Petrle sestavil vlado narodnega sporazuma ali pa si bodo Demosovci sami razdelili stolčke? Bo Bavčar postal prvi poJicaj v Republiki? Kako dolgo lahko živimo brez vlade? vprašanja, kl smo jih našteli, dstajajo odprta. Življenje pa teče dalje. \n kdo narn lahko jamči, da nam bo jutri boljše, kot nam je biio včeraj?
Danss t» fahko rečemo> da se bo fastnfna študentske or-ganizacije razdeHla na več delov. Vzporedno ža nastajata dve študentski zvezi, na rteKatenh fakultetah pa tmajo samostojne študentske orgamz0fe |n bodo previdno čakali na raz^letcto^d-kov... Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj bo z zapostetiiml na UK ZSMS po razpustitvi »delovne skupnosti«...
Liberalct niso bili nikoli tretji bfok, ampafc Vidno le privesek partije. Zdaj, ko so vst sneli maske, je jasno, kdo je s kom. Stranke v Demosu stojijo nasproti trem strankam starega režima.
Igor Bavčar in Bojan Korsika bosta ostala člana kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic tudi, če bodo vsi ostali člani izstopili iz odbora. Tistim, ki so bili člani in so sedaj izstopili, pa bo izkušnja z Bavčarjem koristna šola za življenje. In če lahko verjamemo pregovoru, da za vsako rit nekje palica raste, potem bosta tudi Bojan in Igor dobila tisto, kar jima gre.
Zanimivo bi bilo vedeti, kako si Milan Kučan predstavlja vračanje nakradenega premoženja prvotnim Jastnikom. Prav bi bilo, da b\ prenovitelji predlagali oim enostav-nejši pravni postopek in s tem olajšali muke že tako prtzadetim nekdanjim lastnikom. Pofeg moralne dolžnosti, da se popravijo stare krivčce, pa so prenovitefji kot pravni nasledniki partija tudt kazensko odgovorm za zlorabo oblasti.
Tik pred zaUjučkom redakcije smo iz dobraobveščenih virov blizu DEM(^a izvedeli, da bodoči zunaiiji minister dr. Dimitrij Rup»J in nekdanja odgovorna umdnica DEMOK-RACIJE ustannvljata nov neod-visen časopis, katerega glavni urednik zaneiljivo ne bo Janez Janša. MetaRtidolf- Rupel si na skrivaj puli lasK
kako in zakaj je razpadlo predsedstvo UK ZSMS
ŽAKAJ JE GORAZD OSTAL SAM7
Kdo se je skrival za skrivnostno Fronto?
Je dni se je iztekel rok, v katerem naj bi študentje formalno ukinili svojo Univerzitetno konferenco ZSMS in namesto nje ustanovili Z\ezo študentov. Namesto pričakovane ustanovitve Študentske iveze pa smo priča razpadu študentske organizacije in začetku bojev za njeno nasledstvo. Velik del krivde za tak položaj nosi bivše predsedstvo UK ZSMS. Kje je vzrok, da predsedstvo nima naslednikov?
Ze nekaj Iet nazaj prefesajo predsedstva afere in odstopi, ki so postale že kar značilnost dela v študentski ZSMS. Le težko bi našli predsedstvo, ki je v polni sestavi končalo svoj mandat. Spletkarjenje pa je doseglo popol-nost s prihodom Sama Resnika in Gorazda DrevenŠka na Kersnikovo 4.
Drevenšek si je počasi in vztrajno ves čas večal oblast in v svojem zadnjem mandatu praktično ukinil predsedstvo kot kolektivni organ. S pomočjo apostolov in ob poznavanju pravil igre, je povsem nevtraliziral neposlušne člane predsedstva in praktično sam odločal o vsem. Sam je tudi upravljal s premoženjem študentske organizacije.
Za pridobitev popolnega nadzora nad delom predsedstva si je moral Drevenšek izmisliti nove mehanizme odločanja, saj statut UK ZSMS diktature posameznika ne predvideva. Pomagal si je z uvedbo tako imenovanih dopis-nih sklepov, t.j. zbiranje podpisov in pranj možganov posameznikom. Kasneje je uvedel še tako imenovane režirane seje predsedstva in posiljeno »sklepčne« konference UK ZSMS. Neposlušne člane je popolnoma osamil, jih odrezal od informacij in s tem nevtraliziral.
Odrezanost študentov od vodstva svoje or-ganizacijejepovzročilanjihovopopolnopasiv-nost. Študentje se za delo na UK niso več zanimali, saj se tam o njih ni dosti razpravljalo,
V DrevenŠkovih akcijah se nakijučno (?) večkrat pojavljajo ista imena. To so: Samo Resnik, Biserka Karneža, Peter Kodermac to Barbara Vilhar.
kaj šele, da bi od tam Iahko pričakovali kakšno pomoč. Drevenšek je torej izgubil nadzor nad svojim početjem in dosegel to, kar je želel. Popolno obJast.
Popolnoma je zanemaril skrb za obstoječe študentske strukture znotraj UK ZSMS in študentsko problematiko. Vso energijo, predvsem pa ves študentski denar je namenil uresničitvi svojih političnih ciljev. Najprej je kupil Ruplovo Demokracijo in z njo zakrivil pravi mali Agrokomerc. Prijateljevanje Drevenška z Ruplom je prineslo tudi izdatno »pomoč« novonastajajoči SDZ.
Kljub kritikam, da stranke niso prvi problem študentske organizacije, je odprl študentsko blagajno tudi Tomšičevi SDZS in pomagal Bavčarjevemu odboru organizirati zborovanja, na katcrih je za zahvalo lahko bral svoje govore.
Višek »razvrata« pa so pomenila Drevenškova angažiranja za odcepitev Slovenije od Jugoslavije. V sklop teh aktivnos-ti, ki so stale mnogo več, kot »je bilo pred-videno«, sodijo okrogle mize z naslovi: Slovenija v Svet Evrope (luksuzno natisnjeni plakati niso bili nikoli nalepljeni), Okrogla miza o konfederaciji (ogromni plakati niso bili nalepljcni, ker v mcstu ni lako velikih panojcv...) in Okrogla miza o odccpitvi, ki jo je organiziral ČKZ. Vsc okroglc mizc so bile v organizacijskcm smislu popoln polom, slalc pa so mnogo vcč »kol so .skicnili«, da smejo .slali.
Še vedno ostaja skrivnost, kdo je financiral Fronto za samostojno Slovenijo in kdo je 'plačeval tiste, ki so zbirali podpise za odcepitev [Slovenije.
V času pred volitvami je postal Drevenšek i". član, če ne že kar vodja Demosovega volilnega
štaba. Priče vedo povedati, da je v fbtokopirnici 1 predsedstva UK ZSMS večkrat celo noč gorela 1 luč in da Drevenška takrat praktično ni bilo na : Kersnikovo. To je toliko bolj čudno, saj naj bi
ravno takrat tekle zaključne akcije za us-
tanovitev Študentske zveze.
V zadnjem hipu pred iztekom mandata pa se je Drevenšek odločil narediti še kako dobro
' "   jasvojetlačane-študente.Najeljeprojek-    Gorazd Drevenšek
tante in jim dal narisati načrt za 14. študentski blok. Natisnil je plakate za Študentsko zvezo in z njimi snubil študente. Po odzivu sodeč prepozno. Poleg študentov so mu v zadnjem hipu obrnili hrbet tudi člani predsedstva. Mogoče jih je zapekla vest, ker se niso uprli? Kdo ve.
Resnici na ljubo je treba povedati, da so se nekateri člani predsedstva že v času Drevenškovega vzpona javno ogradili od njegovega početja. Nekateri med njimi so tudi bolj ali manj uspešno opravljali svoje delo. Odprto pa bo ostalo vprašanje, zakaj niso javno opozorili na zlorabe predsednika, kot tudi to, zakaj so za zapisnikarja izbrali nekoga, ki je
duševni bolnik.                     „   .   .    D, >,.v
Kazimira Blazic
! Zlobmži pravijo, da je Drevetišek žrtev švoje dbsedenostis ! Črno magijo in astmtogijo. Govori se, da ima izdelam natartčne horoskope vseh čian&v predsedstva. Izbmnci s Kersnikove 4 pa naj bi sepo pričevanjih sodeč>zbimU v nočeh spolno luno v nekemprivatnem stanovanju na Tmovem in tam kticali dukove. Drevenšek baje nastopa v vlogi »medija«, astrohgi: JnaKrHaj-Teta, SandiZadel in AndrejDetelapa mu asistimp. Nmtopali naj bi pod immom OMEGA, Z njimije v tesni zvezi, Če seveda lahko verjamemo pričam, sam pmrtktor dr.DraganMarmič. I Cilj skupineje odcepitev Slovenije. V ta namen naj bi vprmtor Ljubljamke banke na Titovi 11 tudi instalirali zbiratnit kozmične energije, po drugi verziji paje tista napram tamle mnetniška stvaritev skupinestudentov.
:   ¦.¦¦¦¦¦¦¦                                                                                                                           ¦¦¦¦¦¦ ¦'                                                      '   ¦..-.¦ MM.
||lii|lptwra aii zbhralmik kozimčm energije za ddcepitev Sloveajje?
SEDMINA (odstopli člani predsedstva in Tone Bricman)
foto: Tomi Drozg
/2. aprilaje bil izvol-jen Roman Jaklič -Jaka, kak teden dni po tem se je na FF začel hojkot. Končal se je 9. maja, na dan zmage, ko je bil končno sprejet sklep, da se SLO in DS ukine. Naslednji dan, v četrtek, 10. majaje bilo ob 11. uri na FF javno zasedanje študentskega parlamenta, kjer so obelodanili naslednje stvari:
FILOFAX:
SLO & DSZ NO MORE!!!
1. Bojkot Obrambe in zaščite je uspel. Ne bo je več. Vsa Čast in hvala študentom prvega letnika, ki so vztrajali pri bojkotu. Izpitov ne bo treba nikomur več delati, bo pa verjetno obstojala možnost fakultativnega študija oziroma v sklopu družboslovnih predmetov.
2.  Skupni družboslovni predmeti. Kaj je z njimi. Do sedaj je bilo tako, da je študent moral poleg filozofije vzeti še enega od treh predmetov: politična ekonomija, politologija, sociologija. Zdaj tega ne bo več. Študent se bo lahko odločil samo za enega od teh predmetov, izbira bo večja. Pri sklopu psiholoških in pedagoških predmetov bo zmanjšano število ur, od sedanjih 300 in nekaj, na 200 in manj.
3. Pri Zakonu o Univerzi smo imeli študenti prej (kljub manjšini) možnost spodbiti predloge, ki nam niso ustrezali. Z novim Zakonom naj bi ostala samo še svetovalna funkcija. Ampak mi imamo še enega aduta, to je Jaklič, ki je prišel v parlament in bo poskušal vplivati na spremembe predloga Zakona študentom v prid. Poleg njega nam ostane še nova Študentska zveza, ki bo v kratkem ustanovljena.
4. Mreža evropskih študentskih podjetniških svetovalnic - Junior Enterprise. Prva taka organizacija je nastala leta 1967. To je nekakšen študentski servis, ki zagotavlja študentskim projektnim skupinam prostor in tehnično pomoč pri njihovih projektnih delih. Izvedba projekta se odvija neodvisno od Junior Enterprise. Pogodbeni partner je vedno projektna skupina, ki jo vodi študent z delovnimi izkušnjami. Kvaliteta izdelkov se zagotovi s stalnim sodelovanjem medpodjetjem inprojektno skupino. Dolgoročni cilj podjetja JuniorEnterprise je postati člen med visoko šolo in zainteresiranimi podjetji.
Načelen dogovor o ustanovitvi take organizacije je tudi že pri nas, skupina že obstaja, je pa nepopolna in vabi vse zainteresirane, zaenkratpredvsem pravnike in ekonomiste, k sodelovanju. Pomembno je znanje tujih jezikov zaradi možnosti potovanja v tujino na ogled podobnih študentskih podjetij. Vsi, ki jih tako delo zanima, naj pridejo na Filozofsko fakulteto v prostor Študentske organizacije (soba 16) in se pogovorijo s kolegoma Jernejem Videtičem ali Jelko Samec. Lahko pa ju tudi pokličete na telefonih: FF: 332-611, int. 360; Jernej: 264-939-Jelka:551-310.
Egist Zagoričnik
•2 w
o
EVROPA ZD..A.J ALI NIKOLI V E Č ?
NASI V STRASBOURGU
Na prijazno povabilo združenja študentov prava in političnih ved univerze Robert Schuman sva se v prvih pomladanskih dneh mudila v Strassbourgu in tam kot opazovalca sodelovala na »Concours europeen des droits de 1'homme Rene Cassin«. Da se za naju zadeva ni končala, še preden se je sploh začela, gi-e zahvala omenjeni študentski organizaciji z imenom »Juris Ludi«, ki je plačala najine potne stroške. Pravna fakulteta je bila namreČ pripravljena zgolj založiti denar za potovanje, ker se ji menda ne splača financirati študijskih potovanj svojim študentom zaradi njihove nekoristnosti!? Nekaterim očitno še vedno ni jasno, da dobiva ta univerza in fakultete denar za izobraževanje (kamor spadajo tudi študijska potovanja), ne pa za vzdrževanje povampirjene birokracije.
Najin položaj opazovalca je bil pogojen z dejstvom, da lahko na tekmovanju sodelujemo samo študenti držav podpisnic Evropske kon-vencije o človekovih pravicah. Tekmovanja se je tako udeležilo 19 ekip iz držav članic ev-ropskega sveta, 5 ekip iz V Evrope pa je imelo status opazovalk.
Samo tekmovanje se odvija v obliki fiktiv-nega spora pred evropskim sodiščem za človekove pravice, pri čemer ekipo iz vsake univerze sestavljata dve skupini: ena, ki zastopa interese države, tožene zaradi kršitev človekovih pravic, in druga, ki zastopa interese tožnika - posameznika, čigar pravice so bile kršene. Žreb pa potem določi, katere ekipe tožnikov in zagovomikov se bodo pomerile med seboj. Na podlagi zapletenega sistema točkovanja sodniki izberejo najboljši dve skupini - skupino tožnikov in skupino zagovor-nikov - ki se pravdata v finalu. Tradicionalno dobri in zato po besedah študentov iz drugih držav vselej neugodni Nemci so imeli tudi letos pripravljene najmočnejše ekipe, saj so bile vse tri njihove »posadke« med prvimi šestimi, zmagala pa je ekipa iz Berlina.
Tekmovanje je tako organizacijsko kot tudi vsebinsko na zavidljivo visoki ravni. Da ne gre za nekakšno amatersko igračkanje ampak za zelo resno zadeva, govori to, da kot sodniki nastopajo eminentni pravni strokovnjaki iz vse Evrope, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic, da so med pokrovitelji tekmovanja ev-ropski svet, evropsko sodišče za človekove
pravice, mednarodni inštitut za človekove pravice, univerza Robert Schuman iz Stras-bourga, če naštejeva samo najpomembnejše, da je najboljšim izmed tekmovalcev omogočeno strokovno izpopolnjevanje na francoskem kasacijskem sodišču in evropski komisiji za človekove pravice, ter da je tekmovanje medijsko odmevno.
Poleg tekmovanja kot osrednjega dogajanja tedna je vzporedno potekal program za nas iz V Evrope. Ko tudi našo ekipo štejeva kot V evropsko, tega ne počneva zato, ker bi nama bilo tako všeč, ampak zato, ker nam tak status v Evropi pripisujejo in tudi v Sirasbourgu ni bilo drugače. V okviru tega programa smo imel i razgovore s profesorji strasbourške univerze, sodniki evropskega sodišča in drugimi prav-nimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic.
Jugoslovani za Evropo že dolgo nismo več preveč zanimivi, zato pa so bili letos medijska atrakcija študentje iz nedavno »osvobojenih« realsocialističnih držav, posebej Romuni - vsi po vrsti za najin okus preveč servilni. Najštevilčnejša (5 članov) je bila agresivna ekipa študentov iz Prage, ki je na vse mogoče načine poskušala dokazati svojo »evropskost«. Madžari so malce neresno poslali parček iz Budimpešte, ki je zmogel samo nekaj francos-
EKSKURZIJO ZENEVSKEGA KLUBA PRAVNE FAKULTETE V LJUBLJANISO 0M0G0ČIL1 (FINANČNO PODPRLI):
- GLOBTRADE Gmbh WIEN,
- PRIMEX NOVA GORICA,
- SCT,
- MLADINSKA KNJIGA,
- GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE,
- ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV,
- MERCATOR - N4EDNAR0DNA TRGOVINA,
- JUGOCRYL,
- EMONA COMMERCE,
- IPLAS, -JUB,
- ELEKTROTEHNA,
- KONUS,
- LESNA GALANTERIJA VRAČIČ,
- KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO,
- PIVOVARNA LAŠKO!
kih in angleških besed, zato z njima ni bilo mogoče navezati kakšnih posebnih stikov. Toliko bolj prijetno je bilo poklepetati s tremi živahnimi študentkami francoščine iz V Nemčije, čeprav ne veva, po kakšni logiki so se znašle na tekmovanju pravnikov. Največja atrakcija - ekipa iz Bukarešte - ki so jo ses-tavljali profesor gospodarskega prava, priletna gospa in gospod ter mlajša ženska, je dajala vtis duhovne in fizične sestradanosti in bila zato tudi najbolj nagnjena k »prostituiranju« vseh vrst.
Ker je vselej nehvaležno ocenjevati svoj nas-top, iz razlogov popolnosti pa morava reči nekaj tudi o tem, bova zapisala samo to, da sva bila bolj ko se je srečanje bližalo koncu tako med francoskimi študenti, ki so sodelovali pri organizaciji tekmovanja, kot tudi med tek-movalci vedno bolj priljubljena, pri čemer lahko vsak bralec sam sklepa o razlogih. Tako sva navezala zares prisrčne stike z ekipami iz Fribourga, Lyona, Bonna, Utrechta in Stras-bourga.
Kar zadeva naše bodoče sodelovanje na tein tekmovanju, naša udeležba gotovo ne bo mogla in tudi ne bi smela ostati pri položaju opazoval-ca. Glede na to, da je tekmovanje zelo cenjeno in deležno obilne publicitete, pomeni dobra uvrstitev izredno reklamo za državo in univer-zo, iz katere prihajajo študenti.
Naše možnosti za dobro uvrstitev so po najinem soglasnem mnenju precejšnje, saj v znanju prava in razvitosti pravne logike prav nič ne zaostajamo za najboljšimi ekipami. Jezik je problem v toliko, kolikor je potrebno zares dobro obvladovanje francoske pravne ter-minologije, kar pa se da nadoknaditi z nekaj-mesečnim intenzivnim tečajem na eni izmed francoskih pravnih fakultet. V tem smislu tudi apelirava na pristojne organe republike Slovenije in univerzitetne organe, da tako usposabljanje financno podrejo.
Ce zares hočemo v Evropo, se moramo tam najprej izkazati, ne pa v zapečku tarnati, kako nas tam nočejo. V nasprotnem primeru bo Ev-ropa za nas še vedno ostala samo pobožna želja.
Mitja Jelenič-Novak Marko Kambič
Velikopotezni projekt Dannyja DeVita Vojna zakoncev Rose
naj bi bil menda čma koniedija. Cma niorda še. komedija pa res bolj težko. Tematika, kijoobravnavajesicervred-na humoristične obdelave, a je način, kako je to izpeljano v tem filmu, daleč od tega. Režiser. ki nas je tako lepo presenetil s filmom Vrzi mamo z vlaka (ThrovvMommaFromtheTrain, 1987), humomim izdelkom. ki ga odlikuje neverjetno sveža režija. je tokrat v dobršni meri razočaral. Ali še bolje - ni upravičil našihpričakovanj, ki sobilapo prejšnjem filmu očitno prevelika.
Filni. ki je sicer korektno narejen v vseh ozirih in mu na zunaj skoraj ni mogoče ničesar očitati, ne prepriča in nc navduši. Razlogi? Če naj bomo že na strani scenarista. ki pravi, da gre za splet resničnih zgodb in da so postopki »ločitev po ameriško« velikokrat prava \rojna. potem bi vsekakor pričakovali veliko resnejši in grozlivejši film. pravo psihološko dramo. ne pa pop izdelek za množice. Če pa je bilo iz-hodišče čim bolj zabavati ob morebit-nem moialnem poduku. potem film še bolj »seka mimo. saj se poslužuje tako »visokih štosov« (,»gremo poscat vibo«) kot »umetnine« tipa Pi"i pujsu (Porky's) in podobne pomije. Podelitev vlog pra\r tem igralcem je seveda zgodba zase. Prijatelji so se odločili nadaljevati začeio sodelovanje iz Lova za zelenim diamantom (Romancing the Stone, 1984) in Dragulja z Nila (Ths Jeuel of the Nile, 1985) in očitno so se lepo zabavali. Nam torej preostane le. da se zabavamo ob njihovi zabavi - če se lahko. In se sprijaznimo s tem. da bo Michael Douglas celo življenje igral isti lik »jeznega mladeniča« in Kathleen Turner še na stara leta usodno žensko z uničujočim sex appealom. Še vedno upamo. da njuna izrazna moč presega ta dva dokaj stereotipna lika. a če bosta še naprej igrala «iste« vloge. bo upanja kmalu konec.
Tudi sam DeVito se je dobesedno vrinil v film. Njegova vloga advokata -razlagalca namreč podira film - briše vsako napetost. Ko nam razloži skoraj ves potek zgodbe. to isto ludi vidimo "Odigrano". Tukaj je napaka. vzork pa je lahko režiserjevo megalomanstvo v stilu "Da še jaz nekaj pokažem!« Pa ludi njegova igralska moč je očitno v interpretiranju majhnih. debelih. zmedenih in sploh ~odtrganih" likov Cod Martinija v Letu nad kukavičjim gnezdom do vloge v že omenjenem Vrzi mamo z vlaka; in ne v razlagatel-jih filmske zgodbe. Če dodamo Šc to, da siccr dobro zrežiran film nima veliko dramatičnih obratov in da je od množice režijskih domislic i/ prejsnjegafilmaostalale uvodnafšpica filma. ko bcla tkanina, nakalcri beremo
Pred vrati je bil... Michael Douglas
Vojna zakoncev Rose (The War ofthe Roses)
ZDA, 1989
Režija: Danny DeVito.
Scenahj: Michael Leeson (po romanu WarrenaAdler-
ja). Fotografija: Stephen H. Burum. Glasba: David
Newman. Glavne vloge: Michael Douglas, Kathleen
Turner, Danny DeVito, Marianne Sagerbrecht, Sean
Astin, Heather Fairfield, Peter Donat.
Harlemske noči (Harlem Nihgts)
ZDA, 1989
Scenarij in režija: Eddič Mttrphy,
Fotografija: Woo$$0men&.Gfa&ba: Herbie Hancock.
Glav. vi: Eddie Miffpkj, MchardPryor, Redd Foxx,
Michael Lerner, D(tntty AieHo, Della Reese, Stan
Shaw, Jasmine Guy, BeUndaTolbert...
napise in vidimo rdečo vrtnico, postane robček v rokah Dannyja DeVita), potem smo počasi zaokrožili zgodbo o zakoncih Rose. Najkrajša ocena bi torej lahko bila - soliden film, ki pa bi lahko bil veliko, veliko boljši. Podob-nega mnenja so očitno tudi gledalci pri nas, saj kljub zvezdam Hollywooda ni opaziti »vojne za vstopnice« za film. Da pa so Američani čisto drug svet, je jasno. V ZDA je film v dobrih treh mesecih navrgel več kot 83 milijonov dolarjev.
Druga, še večja zvezda filmskega neba, Eddie Murphy, se je pravzaprav lotil podobnega megalomanskega projekta. Postal je scenarist, režiser, glavni igralec in izvršni producent filma Harlemske noči. Izdelek je pus-til gledalce dokaj hladne, tako v ZDA kot očitno tudi pri nas. Zakaj tako, ni preveč težko uganiti. Od Murphyja so ljudje navajeni predvsem bravuroznih komedijantskih točk in jih mirna, dokaj sentimentalna kriminalka o Harlemu v letih prohibicije, predvsem pa film, ki je daleč od »komedije«, ne pritegne. Zgodbo o tistih časih Harlema si je Murphy vedno želel posneti. Unesničil jo je skozi pripoved o nočnem klubu Sugar Ray, njegovih lastnikih (Sugar Ray-Pryor, posvojeni sin Quick-Mur-phy), pa o vojni z drugimi lastniki nočnih klubov (tokrat je nasprotnik Bugsy Calhoune, znan gangster) in koiaimpiranih policajih. Tu so seveda še lepe ženske in predvsem glasba samih velikanov bluesa in jazza - El-lingtona, Armstronga, Basieja... Tako je nastal film, ki je nekaj vmes med Cottom Clubom Francisa Forda Cop-pole in Želom (The Sting) Georga Roya Hilla. Slika sveta kriminala in potegavščin leta 1938. Čeprav lahko znova trdimo, da to v ničemer ni iz-jemen film, pa je zelo simpatičen v svoji lahkosti, neobveznosti in nepretencioznosti. In to so tokrat od-like, ki so odločilne za gledljivost filma. Da ne bi ostalo le pri vzdušju lahkosti, je Murphy vpeljal v film nekaj gagov, ki vlečejo film in poudarjajo ritem. Tako je dobil priložnost zamalo eksibicijo tudi Arsenio Hall (Mur-phyjev partner v filmu Princ osvaja Ameriko) in jo je kot »užaloščeni brat« odlično izkoristil.
MuqDhyjeva prednost tokrat je bila tudi v tem, da od njega kot režiserja nismo kaj veliko pričakovali - za raz-liko od DeVita. Tako ni mogel razočarati in tudi ni, čeprav tudi ni navdušil. Že pri morebitnem nas-lednjem režijskem poskusu ga bomo ocenjevali skozi drugačna očala. Tok-rat pa zaradi večje gledljivosti in predvsem daleč boljših igralcev v konkurenci dveh »komedij«, ki to nista, dajemo majhno prcdnost njcmu.
Miran Koritnik
NEKAJ VMESNEGA
NAS PRE-KRATKI FILM
Včetrtek, 26. aprila 1990 je bil v Cankarjevem domu prikazan krajši izbor iz letošnjega jugos-lovanskega festivala kratkega in dokumentarnega filma v Beogradu. Namenje bil spet lep. Iz letošnjega 37. festivala in njegovih sto in nekaj del so or-ganizatorji izbrali enajst miniatur. A se je že začelo narobe. Trehfilmov nismo videli, ker sojih (po uradni razlagi) producenti umaknili s sporeda.
Tako nismo videli napovedanih Zadnja postaja Kijev do (Ze pe Kijev do) Nikole Babiča (producent Urania film, Zagreb), Faraon Stipe iz Vidoša Ratka Orozoviča (producent Sutjeska film, Sarajevo) in Pot (Put) Stevana Živkova (producent Pan film, Pančevo). Prva dva sta dokumentarna, tretji pa animirani - dvanajst letprepovedani (»izginuli«) film o razpotjih, ki nas peljejo v svetlejšo in vedrejšo prihodnost. S takšno kratko, nerazumljivo potezo je bil tako program skrčen za tretjino.
Ostalo je osem filmčkov, štirje animirani, dva eksperimentalna in po en dokumentarni ter igrani. S kratkim igranim filmom se je predstavil Bogdan Žižič (režiser celovečercev Hiša, Daj, kar daš, Ne nagibaj se ven, Zgodnji sneg v Miinchnu...)- Njegov Play Photo je nekakšna duhovita znanstveno-fantastična zgodba o človeku, ki po naključju odkrije, da njegov fotoaparat »zbriše« predmet, ki je fotografiran. Fotograf nato z veliko vnemo poslika (torej »zradira«) vse v svojem stanovanju. Ko ostane sam med štirimi zidovi, slika še sebe. Na tleh ostane le fotoaparat in kriminalisti bodo imeli veliko dela z rekonstrukcijo zločina. Gre za simpatičen film z zelo dobrim trikom, zelo natančno izpeljanim in predvsem duhovitim v svoji ideji.
Edini prikazani dokumentarec je postal Mejne podobe lakote
(Rubne slike gladi) Nenada Puhovskega, ki je pravkar režiral večer Evrovizijske popevke. Prikazuje res bedno podobo Ijudi z roba Zagreba, nekje v lanski pomladi. Zaradi stopnje inflacije in vrednosti dinarja v času snemanja filma, je čas dogajanja posebej poudarjen na začetku filma. Morda je bilo takrat res najhuje, a slike, ki jih vidimo v filmu, dajo vedeti, da veliko bolje danes ne more videti. Potem, ko je režiser pokazal brezposelne in upokojence, kako stikajo za odpadki po tržnici in kako se prehranjujejo pri frančiškanih, je dal besedo tudi drugi strani. Govorili so socialni delavci, inspektorji in neki mestni veljaki - funkcionarji. Rezultat je dober prikaz dvoličnosti in tragikomičnosti situacije, čeprav je vtis, da bi bil brez »igranih« posnetkov govorov, med drugim tudi otvoritve »obrata družbene prehrane« za socialno ogrožene, to film z večjo umetniško močjo in vrednostjo.
Po poročilih iz Beograda našega eksperimentalnega filma zaradi številčne ne-zastopanosti skoraj ni več. Oba omembne vredna filma sta bila prikazana v Ljubljani. Prvi je bil WAL/L/ ZEN Ladislava Galete, ki je kombiniral sliki, zvok in ritem dveh preigravanj klavirja in orgel znanih glasbenih tem. Spomnil nas je na podobne poskuse
Naš edini oskar - Surogat Dušana Vukotiča
nekaterih avtorjev na videobienalu lansko leto. Drugi je Iskanja (U potrazi) MarkaKaradžiča, neverjetno lep, poetski, odlično posnet in skonstruiran film o življenju, Ijudeh, času in lepoti.
Ostal je še animirani film, po zaslugi Zagreb filma iz šestdesetih let dolgo naš paradni konj po svetu. Govorimo seveda o kvaliteti, ki je bila doma slejkoprej prezrta, a so jo, hvala bogu, včasih opazili vsaj tujci. Še vedno premoremo duhovitih, igrivih miniatur, a smo po splošnem mnenju že daleč od »zlatih časov«. Da smo še duhoviti, sta pokazala Duško Ševo s svojim filmčkom (1 minuta!) Ševa (pri nas so ga prevedli s Kavs ali škrjanček, a naslov skoraj ni prevedljiv), zafrkancijo na balkanski pogled na seks, sicer pa predvsem poigravanje z lastnim imenom - njegova grafična variacija bi bila primerna kot špica za razne festivale, preglede animiranega filma -in Branko Ranitovič s Preobrazbami (Metamorphosis). V kratki zgodbi rdeči »človečki« preganjajo belega. Lovijo ga, da bi ga prebarvali v rdeče, da bi bil tak kot oni. Na lovu gredo čez reko, kjer voda odplakne njihovo rdečo barvo. Zdaj so beli in družno si podajo roke s prejšnjim preganjancem. A nasproti že prihaja nič hudega sluteči rdeči človeček. Beli pograbijo čopiče in zdaj lovijo rdečega, da bi ga prebarvali v belo. Univerzalen jezik z jasnim sporočilom, humor, ironija in velika resnica - vse v mali, niti štiriminutni risanki. Znani avtor animiranega filma in karikaturist (Danas jesmo, sutra nismo) Joško Marušič}C predstavil film Obrnil bom veter (Okrenut ču vjetar), niz podob Dalmacije, avtorjeve »domovine«, pravih sim-bolov pokrajine. Kamen, zemlja, morje, veter - vreme, ki odloča o preživetju. Odličen, lep, poetičen film, podkrepljen s pesmijo. Kot je že Marušičeva navada, jo poje klapa - tokrat Dalmacijacement. Drugi že znani avtor, Krešimir Zimonjič, je ustvaril Krog (Krug), še eno variacijo na njegov znan motiv spreminjanja oblik, prehajanja iz ene v drugo. Tokrat se zdi, da je zaradi teme (kroga kot začetka vsega) še najbližje celovitosti, smislu tega kroženja. Predvsem pa si bomo zapomnili njegovo izredno risarsko tehniko, bralcem naših strip izdaj, recimo Stripoteke in podobnih, že zelo znano.
In to je bilo vse. Manj kot uro in pol programa. Če je bilo to najboljše od najboljšega iz letošnjega festivala, je najbrž res, da kvaliteta del pada, a je to še vedno dovolj dobro, da si zaluži večje pozornosti občinstva. Tistih trideset gledalcev, ki si je prireditev ogledalo, je bilo videti zadovoljnih.
Miran Koritnik
SPORED
LJUBLJANSKE
KINOTEKE
Torek, 15.05.90
MAYERLING, Francija-Vel. Britanija, 1968. Scenarij (po romanu Clauda Aneta) in režija: Terence Young. Glav. vl.: Omar Sliarif, Catherine Deneuve, James Mason, Ava Gardner, James Robertson Jus-tice, Genevieve Page, Ivan Desny (v barvah).
Sreda, 16.05.90
PLAVOLASKINE LJUBEZNI
(LASKY JEDNE PLAVOVLAS-KY), ČSSR, 1965. Scenarij: M. For-man, Jaroslav Papoušek, Ivan Passer. Režija: Miloš Forman. Glav. vl.: Hana Brejchova, Vladimir Pucholt, Josef Sebanek, Vladimir Mcnšik, Antonin Blažejovsky. ČRNA MAČKA (THE BLACK CAT), ZDA, 1934. Režija: Edgar G. Ulmer. Glav. vl.: Boris Karloff, Bela Lugosi, David Manners, Jcqueline Wells, Egon Brecher.
Četrtek. 17.05.90
DIVJA DVAJSETA (THE ROAR-ING TWENTIES), ZDA, 1939. Režija: Raoul Walsh, Anatole Lit-vak. Glav. vl.: James Cagney, Humphrev Bogart, Priscilla Lane, Jeffrey Lynn, Gladys George, Paul Kelly.
Petek, 18.05.90
KES, Vel. Briianija, 1969. Režija: Ken Loach. Fotografija: Chris Men-ges. Glav. vl.: David Bradley, Lynne Perrie, Colin Welland, Freddie Fletcher, Brian Glover (v barvah).
Sobota, 19.05.90
SMRT V OČEH (PEEPING TOM), Vel.Britanija, 1959. Režija: Michael Powell. Glav. vl.: Carl Boehm, Moira Shearer, Anna Massey. Max-ine Audley, Esmond Knight (v bar-vah).
Nedelja, 20.05. 90
MOŽ ZA VSE ČASE (A MAN
FOR ALL SEASONS), Vel. Britanija, 1966. Režija: Fred Zin-nemann. Glav. vl.: Paul Scofield, Wendy Hiller, Susannah York, Robert Shaw, John Hurt, Orson Wel-les, Nigel Davenpon, Leo Mc-Kern...(v barvah).
Ponedeljek, 21.05.90
PODNAJEMNIK (LE LOCA-TAIREATHE TENANT), Francija, 1976. Scenarij (z Geiardom Brachom)inrežija:RomanPolanski. Glav.vl.: Roman Polanski. Melvyn Douglas, Isabelle Adjani, Shelley Wintcrs, Jo Van Fleet, Lila Kedrova (v barvah).
Torek, 22.05.90
DEŽEVJE   PRIHAJA     (THE
BISERI ZA OGRLICO -
NEKOČ JE BIL MILOŠ
Sreda, 16.5.1990
PLAVOLASKINE LJUBEZNI (Lasky jedne plavovlasky,1965)
Sreda, 23.5.1990
ČRNIPETER (Černy Petr, 1964)
Ponedeljek, 28.5.1990 SLAČENJE (Taking Off, 1971)
(glej spored)
Uspešen in z oskarji obsipan ameriški režiser Milos Forman (letnik 1932) je začel kariero doma, na Ceškem. Po zelo uspešnem »domačem« obdobju je leta 1969 emigriral v ZDA, se tam znova uveljavil s popolnoma drugačnimi filmi in sedaj s svojim zadnjim filmom Valmont (že tretja verzija Nevarnih razmerij) prišel do obdobja, ki se mu reče stagnacija. Zdaj je torej spet ugoden čas za odkrivanje njegovih zgodnjih del in prodora v svet. To še posebej velja za vse, ki jim je Čehovo češko obdobje popolnoma neznano.
Po odličnem Konkursu (40 minutnem filmčku) je Forman posnem Črnega Petra in film je proslavil njega in Češki »novi val« po svetu. Gre za skromno delo, zgodbo o mladeniču, ki ima polno problemov s sabo in ljudmi okrog sebe. Nič mu ne uspeva - slabo opravlja svoje delo čuvaja v samopostrežni trgovini, dvorjenje dekletu mu ne gre od rok, pa še generacijski konflikti s starši ga spremljajo ves čas.
Naslednji film Plavolaskine Ijubezni je Fornianovo slavo le še utrdil. S podobno zgodbo (zopet brez pravega zapleta) o mladih, njihovih ljubezenskih težavah in predvsem generacijskih konfliktih je osvojil žirije po svetu. Na filmskem feslivalu v Benetkah je dobil posebno nagrado žirije, film pa je bil tudi nominiran za oskarja v kategoriji »najboljši tujejezični film«. Nominacijo za oskarja je Forrnan ponovil še s svojim zadnjim češkim filmom GospocHčna, gori (Hori, ma panenko, 1967), po mnenju mnogih najboljšem »domačem« delu. Upoštevajmo še dva oskarja za češke filma Trgovina na glavni ulici in Strogo nadzorovani vlaki in češki »boom« šestdesetih let je vsaj malo jasnejši.
Potem je prišla »prisilna prostovoljna« emigracija in novi film. Slačenje je nekakšen rezime Formanovega češkega obdobja. V njem je nekaj iz vsakega njegovega prejšnjega filma. Zgodba prikazuje starše, obremenjene z malomeščansko predmestno moralo, ki se med iskanjem pobegle hčerke med hipiji in drugimi bolj ali manj značilnimi predstavniki tistega časa postopoma osvobajajo lastnih zavor. Neverjetno zabaven, smešen in kritičen je Fornian znova zadel v polno in na festivalu v Cannesu prejel posebno nagrado žirije (skupaj s filmom Daltona Trumba Johnny Got His Gun). Od tu naprej je zgodba znana že skoraj vsem. Let nad kukavičjim gnezdom, Lasje, Ragtime, Amadeus in Valmont. Zelo dobro, a to ni več Miloš.
M.K.
Miloš (sede-drugi z desne) režira Slačenje
RAINS CAME), ZDA, 1939. režija: Clarence Brown, Glav. vl.: Myrna Loy, George Brent, Tyrone Povver, BrendaJoyce...
Sreda, 23.05.90
ČRNI PETER (ČERNY PETR), ČSSR, 1964. Scenarij (z Jaroslavom Papoušekom) in režija: Miloš For-man. Glav. vl.: Ladislav Jakim, Pavla Martinkova, Pavel Sedlaček, Jan Ostrčil, Božena Matuškova, Vladimir Pucholt.
LJUBEZENSKA PARADA (THE LOVE PARADE), ZDA, 1929. režija: Ernst Lubitsch. Glav. vl.: Maurice Chevalier, Jeanette Mac-Donald, Lupino Lane, Lillian Roth, Edgar Norton.
Četrtek, 24.05.90
LJUDJEIN VOLKOVI (UOMINI E LUPI), Italija, 1956. Scenarij: G. De Santis, Tonino Guerra, EHo Petri. Režija: Giuseppe De Santis. Glav. vl.: Silvana Mangano, Yves Mon-tand, Pedro Armendariz, Irene Cefaro (v bai-vah).
Petek, 25.05.90
VROČA SEDLA (BLAZING SADDLES), ZDA, 1974. Režija: Mel Brooks. Glav. vl.: Cleavon Lit-tle, Gene Wilder, Slim Pickens, Har-vey Korman, Madeleine Kahn, Mel Brooks (v barvah).
Sobota, 26.05.90
IZGANJALEC HUDIČA (THE EXORC1ST), ZDA, 1973. Režija: William Friedkin. Glav.vl.: Ellen Burstyn, Linda Blair, Max von Sydow, Lee J. Cobb, Kitty Winn, Jason Miller (v barvah).
Nedelja, 27.05.90
BAGDADSKI TATIČ (THE THIEF OF BAGDAD), Vel. Britanija, 1940. Režija: Michael Powell, Ludvvig Berger, Tim Whelan. Glasba: Miklos Rozsa. Glav. vl.: Conrad Veidt, Sabu, John Justin, June Duprez, Morton Selten, Miles Malleson (v barvah).
Ponedeljek, 28. 05.90
SLAČENJE (TAKING OFF), ZDA, 1971. Scenarij: M. Forman, John Guare, Jean-Claude Carriere, John Klein. Fotografija: Miioslav Ondriček. Glasba: popularne pesmi in Antonin Dvorak. Glav. vl.: Lynn Carlin, Buck Henry, Linnea Heacock, Georgia Engel, Tony Har-vey, Audra Lindley (v barvah).
Prosimo obdnstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spre-membe programa.
•   Kot ste že lahko opazili, napovedana Lprireditev Finski filmi osemdesetih let, ki jo
družno pripravljata Cankarjev dom in filmska
'redakcija  ŠKUC,  ne poteka.  Pet novejših
'finskih filmov bi se namreč moralo odvrteti od
17. do 17. maja. Oraganizatorji so nas obvestili,
da je prišlo do manjših nepredvidenih težav
carinsko-transportne narave, zato je prireditev
&PRELOŽENA za dober mesec dni. Tako bo po
novem (upajmo, da tokrat res) potekala od 11.
do 16. junija. Vse ostale že objavljene infor-
macije v zvezi s tem ostanejo nespremenjene, o
morebitnih spremembah pa bomo še poročali.
•  Slobodan Šijan, režiser uspešnih in pril-¦jubljenih filmov Kdo neki tam poje (Ko to |tamo peva), Maratonci tečejo častni krog
(Maratonci trče časni krug), Kako so me idioti sistematično uničili (Kako sam sistematski juništen od idiota), Davitelj proti davitelju (Davitelj protiv davitelja) in Skrivnost samos-^tanskega žganja (Tajna manastirske rakije) je novi direktor Jugoslovanske kinoteke v Beogradu. Tako bo kot četrti (nasledil je Karanoviča, Pogačiča in Bogdanoviča) vodil to našo ustanovo. Želimo mu veliko sreče in uspeha pri delu.
• Na spored Ljubljanskih kinematografov v kratkem prispejo naslednji' filmi:  Legenda (Legend, 1985) Ridleya Scotta (od Dvobojeval-cev do Črnega dežja) s Tomom Cruiseom v glavni vlogi (film je res malce pozno odkupljen, a toliko bolj od srca, sploh ker gre za Toma); Glej no, kdo se oglaša (Look Who's Talking) režiserke Amy Heckerling (pri nas smo jo spoz-nali s filmom Nora zabava v Evropi) z Johnom
YOUNG GUNS
Režija: ChristopherCain. 01. vL; Emilio Estevez, Kiefer Sutherland, Lou Diamond Philips, Cascy Siemaszko, Dermot Mulroney, Charlic Sheen, Terry O'Qiunn Brian Kelth, Terence Stamp, Jack Palance..,
Western. Še ena inačica legende o WiUiamu Bonneyu - Bil!y the Kidu. Tokrat Billu zna brati, strelja z desno roko in se reži kot idiot V nlffiu ne umre, zvemo pa za njegovo usodo od pnpovedovalea*
StreJjauja je sicer v tem filmu dovolj, a ga to
»ereši.GreiJFavzažalosmopovprečenizdelek, za&aterega m jasno, kaj je hotel povcdati. Ker fc> ga »raztrgalk kar sami Američani, si lahko misltte, <te ne gre za noben biser. Western kot žanrse s temi »mladeničk gotovo ni vmil, pa tudi pmmoclja novih zvezd ni bogvekkko ttspeta, Očstje so še vedno boljši.
Travolto in Georgeom Segalom, zdaj že kar legendarni Dobro jutro, Vietnam (Good Morning Vietnam) Barryja Levinsona (Rain Man) z Robinom Williamsom (Društvo mrtvih pesnikov) in Forestom Whitakerjem (Bird, Barva denarja, Platoon), Žrtve vojne, ki smo jih že napovedali, nov thriller Petra Hyamsa (Presidio, 2010) z naslovom Možje pravice (The Star Chamber) z Michaelom Douglasom, Halom Halbrookom in Japhetom Kottom, pa še Stari Gringo (Old Gringo), Vse za pravice (True Believer), Kung Fu paglavci II (Kung Fu Kids II)... skratka, skoraj za vsakega nekaj. Nekje v daljavi že čaka tudi film Luca Bessona (Podzemlje) Velika modrina (Le Grand bleu).
•  Kmalu bo znova odprt tudi Poletni kino Ljubljanskih kinematografov. Še največ besede bo pri tem imelo vreme. Lani gledalcem in prirediteljem deževje ni šlo preveč na roke. Za program, to je »poletne filme«, pa se ni bati, saj je takih vse več.
• Prevajalci udarijo znova - Kot kaže, bomo lahko uvedli kar redno rubriko o »velikih skriv-nostih malih mojstrov prevajanja« iz angleščine v slovenščino. Filmi se vrstijo, prevajalske »domislice« pa tudi. Z neznanim prevajalcem filma Kri ni voda (True Blood) gledalci nismo imeli  sreče,  on  pa z  angleščino  tudi  ne. Preglavice mu delajo besede (»garbage« je prevedel v »gnoj« namesto v »smeti«), prepros-ti stavki (»I missed you«, kar je v filmu
THE KENTUCKIAN
Režija: Burt Lancaster.
Gl. vK: Burt Lancaster, Dianne Foster, Diana Lynn, John Mclntire, Walter Matthau.
Miroljuben moz potujc s svojim sinom iz Kentuckyja v Teksas, ki jc za njiju obljubijena dežela. Na poti se ustavlja pri sorodnlkih, starejŠi Kentuckijec očara dve ženski in premaga par nepddJpravov, dilemo - za katero žensko se odločiti - pa reši sin, ki o^eta »nažene« naprej na pot.
Pustolovski film o mimi strani nekdanjega Zahoda je predvsem melodrama. Vse v njem je tako pravljično in klišejsko, kot se za leto 1955 spodobi. Matthau kot negativec je prijetrto presenečenje, Lancaster pa tudi poje in to dobro. Družinski, mladinski, nedeljski, povprečen film.
i\
pomenilo »Pogrešal sem te«, je spremenil vi »Zgrešil si me«), fraze (»Look out!« sevedaj pomeni »Pazi!« in ne »Poglej!«, kar je bilo iz. filma več kot očitno) in tudi slovnični časij (»Where are you going?« je menda še vedno »Kam greš?« in ne »Kam si šel?«, kot je to poslovenil vrli prevajalec). In našteto sploh ni vse, kar lahko doživite ob teh in podobnih iz-! delkih. Zato tudi na hitro sporočamo prevajal-cem filma Smrtonosno orožje II (neki »bučkuriš and Co.«): Get the... (tu naj vstavijo največkrat uporabljano besedo v svojem »prevodu«) out of here! in čakamo na nove prispevke k slovenski blaznosti.
• NAPREJ V PRETEKLOST -(Tujejezični oskarji - četrtič): 1972 Diskretni šarm buržoazije (Le Charme discret de la bourgeoisie), Francija, Luis Bunuel; 1973' Ameriška noč (La Nuit americaine), Francija-Italija, Frangois Tniffaut; 1974 Aniarcord, Italija-Francija, Federico Fellini, 1975 Dersu Uzala, SZ-Japonska, Akira Kurosawa; 1976 Črno in belo v barvah (Noirs et blancs en couleurs), Francija-Švica-Slonokoščena obala, Jean- Jacques Annaud; 1977 Vse življenje je pred teboj (La Vie devant soi), Francija, Moshe Mizrahi; 1978 Pripravite robčke (Preparezl vos mouchoirs), Francija-Belgija, Bertrand Blier; 1979 Pločevinasti boben (Die Blechtrommel), ZR Nemčija, Volkeri Schlondorff; 1980 Moskva ne verjame solzam (Moskva slezam ne verit), SZ, Vladimir Menšov. (Nadaljevanje prihodnjič.)
M.K.
SID AND NANCY
Režija: AIex Cox.
Gl. vL: Gary Oldman, Chloe Webb, Drew Scolleld, David Hyman, Debbie Bishop.
Poskus prikaza sodobne ljubezenske zgodbe, resnične romance med slovitim basistom punk ansambla Sex Pistols Sidom Vidousom in njegovo izbranko - američanko Nancy. Življenje na robu preživetja, med alkoholom in mamili se konča z njeno smrtjo, kot pa vemo (in nam napis na koncu spet pove), je zaradi prevelike doze heroina šel za njo tudi Sid.
Film je prijetna sprememba po vseh vesoljčkih, grozljivkah in »čraec + belcc« kriminalkah. Glavna igralca sta soJidno opravila svoje delo, saj sta kar prepričljiva, režija je korektna, glasba (Joe Strummer and Comp.) pa primerna. Zelo soliden film.
VLK,
TIATER
Identifikacija antičnega človeka z antičnimi oziroma starogrškimi Bogovi pravzaprav ni stvar Homerja (še manj Odiseja). Bogovi, ki se med drugim nahajajo tudi v Homer-jevi pesnitvi, so dominantni. Še več, vsako dejanje je stvar njih samih in šele potem človeka. Bogovi so tisti, ki odrejajo svetovni red in v njem človeka, ki ni nič drugega kot neko nemočno bitje, nad katerim imajo bogovi vsemogočno oblast. Z drugimi besedami, človek v zgodnji antiki je sestav-ni del mitosa, katerega »ustvar-jalci« sobogovi.
Tauferjeva dramska igra, po kateri je Vito Taufer režiral predstavo ODISEJ IN SIN ALI SVET IN DOM, je prav to. Je obujanje mitske zgodbe; vendar ne mita kot takega oziroma mita kot izvora zgodbe, temveč mita kot tistega, ki omogoča vedno nove izrazne možnosti in modifikacije. Mit o Odiseju je znova živ in se ponovno preiz-kuša kot nekaj variabilnega in morda celo fleksibilnega. Toda, ponovno, človek je še zmeraj ujet v sfero arhetipskih situacij, iz katerih ne more, pa najsi bo še tako močan. Podobno je z Odisejem. Nenazadnje je podob-no tudi z njegovim sinom Telemahom, ki se odpravi iskat (očeta namreč). Njuna pot vodi iz ene in iste točke: iz doma na Itaki. Njun cilj vmitve je prav tako dom na Itaki ozir6ma Penelopa kot mater in žena, čeprav vse bolj nastopa kot žena. Preizkušnje, ki jim je izpos-tavljen Odisej, pričajo o moči bogov, o tem, da vsa zgodba nima prav nič. opraviti s pikaresknimi romani, avanturis-tičnimi in pustolovskimi štorijami srednjega veka; in o tem, da podobno kot prejšnja igra Vena Tauferja PROMETEJ ALITEMA V ZENICISONCA, ima tudi najnovejša igra močno politično nolo. Alegorije na trenutno družbeno klimo so prisotne predvsem in najbolj v Odisejevih srečanjih z bogovi ali če hočete svetovi, ki ne prezen-tirajo ničesar drugega kot (drugačne) režime. Prostor potemtakem pomeni tisto najvažnejše, tisto, mimo katerega se ne da, zakaj vsa zgodba je vmeščena v nek pros-
TRAGEDIJA
KOT VSAKA
DRUGA
Mitje danes za nas predvsem presenetljiva zgodba, kijisele z eksplikacijo izlusčimo njeno poanto. Podobno je z zgodbo o Odiseju (Odisejada), v kateri mit nastopa kot nekaj še zdaleč ne legitimnega. Prehod od »mita k logosu«je v trenutku Homerjevega udejstvovan-ja se stvar prihodnosti, kar pa se zdaleč ne pomeni, da Homer mita kritično nepresoja. Prav • nasprotno, mit Homerju pomeni snov za pisanje {?), pri čemer ostaja še vedno odprto vprašanje identitete.
tor in ga le še potencira. Nav-sezadnje je to že stvar režiserja. Bolj zanimia je Tauferjeva predelava Homerjevega teksta, ki tokrat nastopa bolj prefinjeno, vendar od »originala« zelo malo odstopa.   Konec.  Konec je dejansko Tauferjeva predelava klasične antične zgodbe (mita), ki se v drami odvija na način westerna. Streljanje na odru, v katerem Odisej in Telemah pobijeta vse snubce in maščujeta vsa dekleta, ki so se vdajala tem snubačem, je uvod v novo »odisejado«, katere glavna figura bo  pa  Odisejev  sin Telemah. On je zdaj tisti, ki zamenja očeta kot glavo družine (oče mu zaupa), oče se pa znova odpravi na pot. S tem se pa av-tomatsko zamenja tudi vloga Penelope, ki je do sedaj igrala le vlogo  upajoče  »vdove«  in Telemahove matere. Želja, ki se v njej prebuja, je želja kastriran-ca, ki išče svoj lasten manko. Seveda je najbližji objekt želje njen sin Telemah, ki je medtem, ko je bil odsoten, postal mož. Primerjava s kraljem Ojdipom se vsiljuje kar sama, zaradi česar lahko sklepamo na Homerjev dvom v  idealno  družinsko življenje.    Itaka    kot    cilj popotovanja ni nič drugega kot subjektovo opravičevanje pred samim seboj. Dom funkcionira kot simbol, kot neke vrste ikonografija, saj je navsezadnje prav Itaka tisti motor, ki žene tako Odiseja kot Telemaha. Ali z drugimi besedami, Itaka naj-boljše funkcionira ravno takrat, ko je ni,oziroma ko je nekje v daljavi ali pa tudi ne. Najhujša preizkušnja čaka Odiseja prav tam, kjer ne le da se sreča in obračuna s snubci, temveČ stoji pred lastno ženo, ki je domala več ne pozna. Telemahovih popotovalnih preizkušenj ne poznamo (ali pa vendarle), ven-dar se na koncu in to ravno pred nami odvija zanimivo srečanje: prvič, Odisej : Telemah in drugič,   srečanje   Penelopa: Telemah, za katerega sicer nikoli ne zvemo, Iahko ga pa slutimo. Srečanje, torej, med očetom in sinom oziroma Odisejem in Telemahom je tako za enega kot tudi za drugega najtežja preiz-kušnja. Poleg tega pa to srečanje nujno vključuje tudi Penelopo, saj je tudi zanjo to najtežja preiz-
Foto: Eric
kušnja (težja od tiste, ko je odganjala vsiljive snubce). Odisejevo nenehno potovanje in samopotrjevanje z junaškimi dejanji ter neneh-no Telemahovo iskanje očeta kot svojega idola aplicira nujno Penelopino čakanje. Toda čakanje na kaj? Na Odisejevo vrnitev? Na Telemahovo vrnitev domov? Na lastno smrt? Pravzaprav je vse skupaj eno samo čakanje in neizbežen konec. Konec doma, ki se podre kot že skrajno šibek konstrukt. Vzpostavitev trikot-nika - Odisej, Telemah in Penelopa - pomeni dokončno destrukcijo tistega, zaradi česar so konec koncev vsi živeli: Doma.
Na tem mestu se postavlja vprašanje vmitve. Zakaj se je potemtakem Odisej sploh vrnil, ko pa je s tem povzročil definitiven razpad doma? Vprašanje vsekakor odpira zelo široko paleto odgovorov, vendar se mi na tej točki zdi še najbolj smiseln tisti, ki odgovarja na vprašanje maščevanja. Odiseju gre za maščevanje - pobiti snubce in na tem zgraditi nov dom, kar pa je seveda nemogoče, saj so gradbeni temelji vse
preveč krvavi. Kravav postane pa tudi Odisej, ki se očitnozelo spremeni: »Odisej je bil junak, silen, a ne krut.« To pa ne spozna le Penelopa, temveč tudi pastir Eumaj, ki od nadaljnega pokolasnubcev odstopi. S tem so Odiseju obmili hrbet vsi tisti njegovi bivši najbližji sodelavci. Odisej tako postane zopet sam, kot je bil sam tudi na potovanju. Izjema so bogovi, ki mu še edini stojijo ob strani, zaradi česar lahko mirao pomislimo na njihovo udeležbo pri pokolu snubcev. Po tem sodeč tudi bogovi nimajo čiste vesti.
Skratka, še en primer družinske tragedije, katere eklatanten primer sta zgodbi o Orestu in Ojdipu. Kot Orest in kot Ojdip je tudi Odisej slabič in junak v eni osebi. Je cinik, ki za svoje podvige izkorišča tisto, kar je njegovim bližnjim najbolj sveto: dom in družino. Z raz-padom doma indružine pa jekonec tudi Odiseja in odisejade.
Tadej Čater
SLOVENSKO MLADINSKO
GLEDALIŠČE
ODISEJIN SIN ALl SVETIN
DOM
Scenarij: Veno Taufer. Režija: Vito Taufer. Dramaturgija: Tomaž Toporišič in Matjaž N. Berger.
Glasba: Gojmir Lešnjak in Vito Taufer. Igrajo: Niko Goršič, Uroš Maček, Marinka Štern, Željko Hrs, Dario Varga, JožefRepoša, Sandi Pavlin, Gojmir Lešnjak, Milena Grm, Pavle Ravnohrib, Miloš Battelino, Mina Jeraj, Jadranka Tomažič, Olga Kacjan in Damjana Cerne.
KENNETH BRANAGH KOT NOVI LAURENCE OLIVIER
1\T ajvečji filmski upodo-L T bitelj Shakespearjevih junakov je nedvomno LAU-RENCE OLMER. Leta 1944, le nekaj mesecev po zname-nitem D- Day, je odigral legendarno vlogo vfilmu,pos-netem po Shakespearjevi dramski predlogi, Henry V. Petinštirideset let kasneje, torej leta 1989, se »rodi« nova zvezda shakespearijansklhfil-mov - KENNETH BRANAGH, devetindvajsetletni angleški igralec in uspešen poslovnež.
Med Olivierjem in Branaghom je ogromna razlika. Pa ne le v generacijskem pogledu, temveč tudi v raz-merah, v kakršnih sta naštudirala svoje vloge. Konkretno, razlika je v razmerah v kakršnih sta igrala Henrika V. in v načinu interpretiranja vloge. Henrik v., kakršnega je upodobil Lord Laurence Olivier, je bil »narejen«, predvsem in ne le zato, v »vojaške namene«. Vzbujanje patriotskih čustev med angleškimi vojaki (spomnimo se, da je bila vloga odigrana med vojno, leta 1944) je bilo stvar dvigovanja morale. Mimogrede, film prikazuje med drugim uspeh angleške vojske pri Battle of Agincourt. Branaghov Henrik je drugačen; je moderen in narejen po sodobnih šablonah vladanja. Dvigovanje morale ne pride več v poštev, tudi vzbujanje patriotizma v sodobnem Britancu je absurdno, kot je absurda že sama misel na to. »Bojeviti kralj,« kot Henrika radi imenujejo, je v najnovejšem filmu prikazan kot krut in surov vladar, kakršnega si je najbrž zamislil tudi Shakespeare.
Vloga Henrika je nastajala več mesecev, z nasveti pa so sodelovali najbolj eminentni predstavniki RADA (The Royal Academy of
Dramatic Art). Gledališče in film sta si po tem sodeč znova podala roke, kar ne pomeni nič drugega kot to, da ni gledališče nič drugega kot film in obratno. Ali če hočete, gledališki prizor je ravno toliko, kot je gledališki prizor, tudi filmski kader, pri čemer ostaja še vedno možnost »vrnitve nazaj«. Drugače povedano, gledališki prizor je še vedno lahko zgolj gledališki prizor.v kolikor je.vmeščen v diskurz klasičnega teatra oziroma dramaturgije le-tega. Kaj to pomeni? Pomeni to, da predelava klasičnih literarnih del ni le stvar gledališke, ampak tudi filmske prakse.
Tisto, kar neuspešno počne JOSEPH PAPP v New Yorku (vodja Shakespeare Festival-a, ideolog eksperimentalnega teatra Off Off Broadway...), uspešno počne oziroma udejanja Kenneth Branagh v Londonu. Univerzalnost »filmskega platna« namreč izkoristi kot sredstvo lastnega katapultiranja. Še več, iz-koristi ne le »filmsko platno«, temveč tudi Laurencea Olivierja (da o Shakespearu niti ne govorimo), kar za uspeh popolnoma zadostuje. Vsota 4.5 miliona funtov to samo potrjuje.
Tadej Čater
UVOD:
m~J o Jeanu Genetu in M. njegovem dnevniku je priMladinski knjigi izšlo nas-lednje delo francoskega pisca; gre za knjigo spominov, ki jo je spisal Francois Rene de Chateau-briand. SPOMINI ONKRAJ GROBA so se pisali celih trideset let in lahko si samo mislite, kakšen faktografski zaklad nosi v sebi takšno delo. General De Gaulle je Chateaubhanda uvrstil med najreprezentativnejše ev-ropske genije in ga kot edinega enstkovrednega Francoza primerjal z Goethejem in Dantejem. Naj ob tem povemo še to, da je knjiga izdana pri legendami založbi Kondor, kije ob svoji obletnici spremenila zunanji izgled; zelo uspešno. Tako: do sedaj ste Ghateaubriaiula lahko našli v kakšni bolj fini restavraciji, od sedaj pa ga boste lahkojedli tudi v svojih bolj skromnih domovih. Z veliko Ijubeznijo ga je prevedla in pripravila Djurdja Flere.
ARISTOKRAT DEKADENCE
Kakšna je moč dela Spomini z onkraj groba nam pove tudi izjava prevajalke Djurdje Flere, ki je ob izidu svojega prevoda povedala, da jo je Chateaubriand še dolgo po končanem preučevan-ju njegovega dela zasledoval po ulicah Pariza. To je pričevanje iz sedanjosti. Toda poglejmo v čas dogajanja (19. stol.) in se vprašajmo, kaj je zasledovalo njega, ki je kar trideset let pisal spomine. Za začetek je treba povedati, da ga je zasledovala želja po pesniški in posvetni slavi; zasledovala pa ga je tudi ironija: le ta je bila že v 19. stol. ena glavnih "bolezni" genija. Ta ironija, ki jo vsaj malo potrebuje vsak dober pesnik, mu je omogočila objektivno distanco, s katere je lahko z lahkotno liričnostjo slikal dogodke okrog sebe. Takšna pesniška distanca nam v današnji čas premesti zgodovinsko neomadeževanega Napoleona in Washingtona, ki ju je v svojih beganjih tostran groba srečal pesnik. Premesti pa nam tudi običaje, arhitekturo, nebo, oblake, hrano, obleke, karakterje, smeh, ljubezen, zadrego, zanos, moč in nemoč stanovalcev zemlje v 19. stol. Pesniška ironija pa spomine brani tudi pred tem, da bi bili le zgodovinsko branje, saj njegova bujna metafora "zgodovinsko Časovnost" prerašča in nam omogoča, da tekst beremo kot delo, ki je sveže še sedaj. Barthes pravi, da je Chateaubriandova metafora razširjena čez velike enote pripovedi, sodoživlja samo življenje sintagme, o kateri nas jezikoslovci prepričujejo, da je zmeraj v tesni bližini besede. Seveda je ta teza simptomatična za tekstovnost; ob tem pa je treba dodati, da je realnost teksta v teh spominih do te mere preplavljena z metaforo, da mimesis izgublja svojo pozicijo in se sprevrača v fizično alegorijo. Že isti trenutek, ko se Chateaubriand poslovi od Washingtona, ta isti prestopi meje svoje koeksistence in se prelevi v zmes za kakšen bodoči palimpsest. Takšno razosebljanje politike pa je še en od poglavitinih označevalcev v strukturi Chateaubriandovih spominov. Znotraj politike nikoli nibil hladen diplomat, ki se brzda v svojih čustvih, da ga le ta ne bi izdala. Vedno znova si je dovoljeval diskurze in prav ta predrznost ga je vedno znova metala v zanos, ki je značilen za filozofijo tistega časa. Za razliko od današnjega politika, ki mora ves svoj jezik podrediti stvari, ki jo zastopa in se skorajda ne more lotevati drugačnega izrazoslovja, se lahko politik Voltairove in ChateaubriandOve dobe poigrava z različnimi pisavami tudi znotraj ekonomije politike. Tako lahko opravičimo pogosta statusna gibanja pri Chateaubriandu, ki je ves čas nihal med revščino in najvišjimi državnimi častmi. Lahko rečemo, daje avtor zapiskov zamešal vero, politiko in pesništvo, ter na koncu ostal brez vsega; toda, če ne bi bilo tako, verjetno ne bi zapiseval teh spominov, ki pričajo o ničevosti in minljivosti, ki se skrivata pod masko posvetnih dobrin in za lažnivim laskanjem političnih retoril: vse to ga enostavno ni moglo zadovoljiti. Toda zasledovanje vseeno ostane; zasleduje nas njegova beseda, ki verno preslikava ikonografijo 19. stol. Ta ista ikonografija pa se prav sedaj meša s hrupom av-tomobilov, ki poskušajo preglasiti kočije Chateaubriandovih metafor.
Esad Babačic
KARANTANIJA
Florjan Lipuš: ČRTICE MIMOGREDE, založba Wieser,
O'»'» r I(AS7.
K-soileinicikoroškegapisatcIjainpes-
Kina Lipuša je celovška založba pod
I.ojzeta   Wieserja   izdala   knjigo
OGREDE, ki so prvič siccr izšlc
• "r^dstavljajo avtorjev knjižni
i pa prvič zvemo, kdo je
1 ""iok. Florjan Lipuš. Grc
; i je uspelo razburkati
*   Mkaj pisateij se
oričnefiktivnos-
ionizem je
>ka, zaradi
¦<n itcl.
REDSTAVLJA
Florjaii Lipuš: PROSN JIDAN,
založba Wieser, Celovec 1987.
V isti blok spada tudi roman PROŠNJIDAN. »Na mestu, kamor so tisto zgodnje jutro drli božjepotniki, so pred štirimi rodovi sežgali na grmadi edino čarovnico tega kraja,« To je prvi stavek v rej knjigi in hkrati stavek, ki pove vse. ZaobscženistadveravniLipuševegadogajanja, ki zaznamujeta celotni fabulativni ustroj: prvič, usoda vasi, ki se odpravlja na božjo pot, in drugic, zgodba edine Čarovnice v tem kraju, ki so jo morali sežgati, ker je v vas prinesla sušno obdobjc. Skratka, obračun z inkvizicijo, ki pa ni nujno že tudi bbračun.s cerkveno moralo. Satinčnosti ;in grotesknost, ki se na trenutke transtbnnirata :v V:cinizem, sta hkrati mik-roanaliza vaške patologije.

Peter Handke: PISATELJEV POPOLDAN, zaiožba Drava, Celovec 1989.
Le-kdo.ni gledal filma NEBO NAD BER-LINOM, za katerega je Peter handke napisal scenarij. PISATELJEV POPOLDAN je še ena knjiga tega avstrijskega pisatelja, ki »nenormal-no« sega vse do nas. Avtobiografskost proze še ni nikakršen moment, zaradt česar bi knj iga bi la kaj slabša od drugih. Prav nasprotno, v romanu se srečamo s pisateljem, ki piše zgodbo in tis-tim, ki v romanu nastopa. Zunanji in notranji ali če hočete reatniin fiktivni pripovedovalec sta združena v simezo, ki se pri Handkeju imenuje Salzburg. Mesto dogajanja, v katerem se pile življenjska m knjižna zgodovina. Primerjave z Genetom in morda celo Cankarjem so neumestne, ni pa neumestna primerjava s HerakHtom, zaradi česar je zveza med njirn in sodobnim avstrijskim pisatljem vse prej kot naključna.
TadejČater
NOVA KNJIGA
Franc Burgar
Novopisanje
inurejanjebe-
sedil s
programom
Microsoft
Word5.0
2. razširjcna in predelana iz-daja za verzijo 5.0
Če ste med srečneži, ki so se pravilno odločili (ste monla kdaj podvomili, da ste rojeni podsrečno zvezdo) in pišejo (isto, kar imajo
povedati ali kar tnorajo napisati s programotn MS \Vonl. potem veste. da varn nima smisla pnpovedovati, da delate z odličnim progmmom.
Gotovo pa vas bo veselilo izvedeti. da je izšla 2. izdaja slovenskegu priročnika za program MS \Yord5.0. \' njem so zbrane izkušnje 8-lernega pisanje besedil z račuiuilniki, 4-letne^u dela s programom MS \Voni in vodenja številnih tečajev. Morje majhnih trikov in grifov. Z veliiiikim učinkorn. Tudi to, kako ukrotite liskalnik, če noče vedeti za pravo doltino papirja ali če odpove pokorSčino pri risanju črk. Pa nekaj stmni : osnovamiMS-DOS za začernikt':.. kopiranje Jiskete. npr.. Pa ražlaga vseh sporočil programa... skratku (zdolga?). 370 strani.
In kaj reči vam. ki do zdaj niste imeli tolikšne sreCe. Ste imcli slab dan, ko vam je nekdo priporočil \Vordsrur. CV tmpišetc vsak teden /V kakšno pismo ali dve, potem ne bo nič lutdega, če osmnetc kar pri suirern. A če imate nanien pisati kuj več. npr. diplomsko nalogo... \o. če se odločitc. vas bo gotovo veselilo izvedeti. da jc izšla druga izdaja slovenskegj priročnika za ... edini urejcvalnik besedil. ki je tui tesnranju Sriftuns \Varcntest doscgel imjboljšo oceno - prav dobro (chip 0 S^h.
Franc Burgar
Koseška*)
61117 Ljubljana
ali teL: 061 344-008
Dejansko MY tam niso imeli kaj iskati. Vsaj na jazz festivalu ne. Tja so se uvrstili bolj na podlagi pretekle glasbe, v Srednjo dvorano pa so se vmili predvsem nostal-gično. Tam so namreč promovirali svojo prvo ploščo Ghastly Beyond Belief in s takratnim nastopom naj bi razstrelili vseslovenski KUD Ivan Cankar. No, tega takrat niso uspeli izvesti, zelo pa so se temu približali s koncertom o katerem teče oz. bo tekla be-seda. Drugič v Cankarju in for-malno neformalna promocija druge plošče Bloody lon. Naj kar takoj povem, da je več kot polovica ljudi v dvorani (ki so tako ali tako zmeraj iste face -tem se, tako bolj cool, reče tudi ljubljanska scenska pojavnost) bilo razočaranih. Mila doyka so ponudili okoli tričetrt ure glasbe, zaradi katere bi jim namreč prav lahko prilepil etiketo najboljši domači bend. Tega sicer ne bom storil, je pa kar nekaj argumentov, ki govorijo trditvi v prid. Oziroma, gre za en sam argu-ment: Miladoyka so ponudili glasbo trenutka, ujeli so trend, ki ga v tem hipu najbolj uspešno prodajajo Faith No More, Red Hot Chili Peppers, Jane's Addiction ali Bad Brains. Ob tem je jasno, da v prostem času poslušajo Beastie Boyse, Public Enemy in bogve kaj še. Omenjeni večer sem torej sedel v dvorani, noslušal in gledal ter se spraševal, ali je mogoče, da se kaj takega dogaja v Jugi. Na prijetno urejeni sceni pred mano so Miladoyka nabijali kitaro in v metalnem zvenu sem lahko le
MILADOYKA YOUNEED
ASKED FORIT
w
/me skupine iz naslovaje skozi leta njihovega obstoja in delovanja doživelo različne preobrazbene stopnje. Od Miladojka Unit, preko Miladojka Youneed ter kitarsko saksofonskega funk-hardcore-jazza so se 25. aprila dogodili v Srednji dvorani Cankarjevega doma in kot Miladoyka Youneed rokersko zaključili 31. med-narodni jazz festival.
na trenutke in medlo začutil prejšnje početje skupine. Gre za povsem drugačen glasbeni pri stop; z umikom enega sak-sofona je v glasbi ostalo precej praznega prostora (nakaj ga nastaja še z basistovim korektnim, vendar neinventiv-nim nastopom), ka ga MY zapolnijo s kitaro. To pa je to -funk-rap-rokersko ritmična godba, ki ji kontrira in jo obenem dopolnjuje kitara ter vokal. Zadnji v konkretnem primeru ne posreduje nikakršnega sporočila, tu je zato, da pač je; celota pa deluje energično in agresivno, vendar ne živčno ali moteče ter tako nedorečeno. Ravno nasprotno! MY točno vedo, kaj hočejo ali kar so hoteli - to so namreč uspeli uresničiti.
Lepo, toda kaj naprej? Vprašanja in dvomi o Miladoyki so namreč prisotni povsod, predvsem med razočaranim in "jazza" željnim delom občinstva. Skupina bo kaj lahko prišla v slepo ulico, trend bo v letu dni mimo.... Z vsem tem pa se nima smisla obremenje vati; kot vemo, bo jutri še en dan, Miladoyka pa so tukaj danes in to je trenutek, ki ga doživljajo intenzivno in prepričano. Če sem zmanipuliran (in to smo bolj ali manj vsi), se torej s tem razmišljanjem ne bom več uk-varjal. Ko izidejo, si jih bom vrtel, dokler se jih ne naveličam. Tako kot vseh in tako kot zmeraj.
Igor Ivanič
P.s. Nekateri sicer ostanejo, vendar o konkretnem primeru kdaj drugič!

Za Cowboy Junkies sem prvič slišal konec leta '88 ali v začetku '89 in to ob izidu njihove druge plošče The Trinity Session. Povod za tale zapis je, kot ste verjet-no že ugotovili, nekaj novega.
1. The Trinity Session je torej proslavila do takrat skoraj popol-noma anonimno skupino. Z drugačnim in netrendovskim pris-topom so naredili ploščo, ki je očarala širše poslušalstvo ter jih postavila med najbolj izstopajoče zasedbe lanskega leta. Za vse to so porabili borih $200 - toliko so namreč odšteli za enodnevni najem cerkve Holly Trinity, kjer so zadevo posneli z enim samim mikrofonom. Potem je album izšel - in postali so »slavni«.
2. Cowboy Junkies prihajajo iz Toronta v Kanadi in lahko bi rekli, da so družinska zasedba. Osrednji figuri v zasedbi sta vsekakor pevka Margo Timmins in kitarist ter avtor večine skladb Michael Timmins. Pomagata jima basist Alan Anton in tretji brat, bobnar PeterTimmins tcr gostujoči glasbeniki z mandolino, orglicami,          violino         ali takoimenovano steel kitaro. Na novi plošči The Caution Horses našteti instrumenti ob pravilni uporabi pomagajo    ustvarjati    country vzdušje, ki je v konkretnem primeru dokaj umirjeno: v primerjavi s prejšnjo ploščo pa pasaže omen-jenih glasbil kljub temu na prvo poslušanje zvenijo nekako vsiljivo in agresivno. Vendar so Cowboy Junkies že na The Trinity Session nakazali, da so country bend; za spoznanje  bolj manifestativno izražanje elementov te zvrsti zato ni obremenjujoče - pomeni korak naprej in dobi celo funkcionalno prijetno podobo.
3.  The Trinity Session je bila plošča priredb; najbolj znana in izstopajoča je bila Reedova Sweet Jane (za katero je sam avtor dejal, da je najboljša priredba katerekoli njegove skladbe). na The Caution Horses pa najdemo le dve priredbi: manj znano You Will Be Loved Again avtorice Mary Margaret O'-Hara in Powderfinger, klasiko iz polpretekle rock zgodovine. Gre za skladbo Neila Younga, ki je izšla na plošči Rust Never Sleeps. Ista zaključuje prvi del plošče The Cau-tion Horses, ki je obarvan izrazito temačno in črnogledo. Preobrat se torej zgodi prav po priredbi Povvder-finger; črna vizija postane svetlo siva, skoraj bela, toda to se zgodi bolj v tekstih kot v glasbi (jasno). Tako na koncu plošča izzveni odprto in simpatično in po bolj umirjeni in čutno močno zastavljeni The Trinity Session jo je kar nekako

težko sprejeti. Logično, kajti prejšnji album je izredno močan in impresiven izdelek ter kot tak obremenjujoč za normalno in nepristransko sprejemanje novih džankijev.
4. Nič ne de - nova plošča oh-ranja pravšnjo mero energije in os-taja dovolj čutna, da se skupina z njo identificira. In prav v tem je njihova prednost: kljub temu, da jih lahko okarakteriziramo kot starinski (arhaični?!) bend, gredo naprej. Tako je tudi prav in zato so dobri; da seveda ne pozabim glasbe - če ne bi izdali prejšnje plošče, bi znani in slavni postali pač s to!
IgorIvanič
človeka, ki ga z varne razdalje razčlenjujejo Sonic Youth v njihovih glasbenih in ne-toliko-glasbenih avanturah. Z vsebinsko platjo mislim seveda glasbo in tistih nekaj fragmentov besedil, ki sem jih uspel razumeti, kajti vocoder, uporabljen na tej plošči, resnično opravičuje svoje ime. No, ko človek reče vocoder, reče hkrati tudi Big Black. Ministry jim morajo biti hvaležni za model travmatičnega zvoka, ki ga sami »furajo«, prav tako tudi za model individualis-tičnega macho-heroja, ki ga urbana družba stiska z vseh strani. Ta se potem zateče k heroinu in ritem mašinam, ki opravijo razbijanje namesto njega. Seveda je potem tu
Navij ritem mašino do konca, potrgaj vse strune na kitari, posamplaj cel svet in uporabi vse, kar ti lahko da studio na razpolago - tak je jezik, ki ga družno govorita skupina Ministry in heroin, kateremu se na plošči »The Mind Is a Terrible Thing to Taste« slednji diskretno zahvaljujejo za navedene dosežke. Seveda je zdaj že vsem jasno, da Ministry niso več tisto, kar so bili pred letom 1987, ko so v svoji glasbi še premogli določeno mero optimiz-ma in vedrega pogleda na življenje. Tega leta se je pojavil projekt Pail-head, v katerem se je gonilna sila skupine Ministry, gospod Alan Jour-genson, poskušal z Ianom McKayem in ob katerem je fantom bivših Min-istry padlo srce v hlače. Naslednje leto pa je izšla plošča »The Land of Rape and Honey«, ki je mejnik v delovanju skupine same in eden temeljnih kamnov electro cora, kakršenkoli že taje.
Najnovejši izdelek skupine Ministry, alias Alana Jourgensona in Paula Barkerja, je po vsebinski plati nemočen krik človeka, ujetega v sodobni (ameriški) družbi - torej
še sintesajzer, ki da že po svoji naravi (?) glasbi razčlovečen zvok. Da Jourgensonovega norega kričanja niti ne omenjam. Skratka, če je glasba na plošči »The Mind Is a Terrible Thing to Taste« le približna podoba psihične dekadence, ki jo povzroča »american way of life«, potem se ne čudim, da polovica ameriškega srednjega sloja preživi vsaj en dan na mesec pri psihoanalitiku. Po vsem tem bi bralec morda pomislil, da je glasba na omenjeni plošči radikalna in neprebavljiva zadeva. Nasprotno - gre za enkratno kom-binacijo idej, ki se lahko porodijo le glasbenemu geniju, kot je Alan Jourgenson, in hi-tech glasbene in studijske opreme, ki jo Ministry uporabljajo. Če se še niste znebili rokerskih predsodkov glede sin-tesajzerjev in ritem mašin, je zdaj skrajni čas, da to storite. Najboljše stvari v glasbi šele prihajajo, če citiram nekega v ljubljanskem pros-toru znanega človeka. Ena je celo že tu - in zaigrane bodo s sintesajzerji, samplerji, računalniki in podobno kramo. Čas teče...
Marko Plahuta
DOBER TRIP - COWBOY JUNKIES
MINISTRY - THE MIND IS A TERRIBLE THING TO TASTE

NOU
MANI,
NOU FANI
rhja. Kot ste opazili, modrim Tribuninim urednikom že nekaj časa kar uspešno prodajam svoj dnevnik. Meni je prav, ampak malo me begajo s tem svojim ritmom izhajanja. Menda je to zaradi praznikov. Praznikov tudi drugače ne maram, predvsem zato, ker so, kot že ime pove, prazni.
Zdaj pa zares.
Zadnje čase se mi pogosto dozdeva, da Ljubljana postaja nekakšen New York. Ali pa London. Mislim po številu koncertov, ki se zgodijo v enem dnevu. Že bezno poslušanje obvestil na radiuje bilo v drugi polovici aprila zelo razburljivo. Nonstop so se dogajaH nastopi po vseh diskotekah in klubih, v rnenzi v študentu, hali Tivoli, piv-nici in tako naprej na vseh štirih straneh neba (severovzhodu inseverozahodu). Tako lepo pet koncertov na dan sem naŠtel in vse je bilo seveda nemogočc obiskati. Sicer je res, da marsikaj niti ni bilo obiska vredno, a prav moznost izbire je tisto, kar navdušenca za druzabne dogodke še posebej zrajca. Drugo vprašanje je seveda, koliko so te zadeve rentabilne. Za diskoteke ne vem. Pravijo, da tam stroške pokrijejo z izkupičkom od šanka. Ampak prosim!
Poglejte recimo tole uporabno nalogo:
V klubu Babilon so dne xy igrali bivši zagrebši punkerji Prljavo Kazalište, ki seveda niso več pankerji, drugače ne bi igrali v klubu Babilon. Ampak to niti ni pomembno. Pomembno pa je, koliko taki bivši punkerji stanejo prireditelja. Recimo da 14.000.- najnovejših in najkonvertibil-nejših din, čeprav verjetno več. Ampak recimo 14.000.-. Poslušatijihjephšlo kakih
100 obiskovalcev, karje nekoliko manj kot v Zagrebu, kjer jih je na enem koncertu poslušalo 200.000 Ijudi. No, v Ljubljani jih je bilo 100. Sedaj pa k sanku. Recimo, da ima lastnik od vsake prodane pijače 10 din dobička. (Tu predpostavljamo, da pošteno plačuje davke, samoprispevke, prispevke za nerazvite, prispevke za varstvo okolja in supersonik in da v viski ne vliva vode).
Račun bi šel takole:
x krat 10 dinje 14.000 din.pri čemerje »x« število pijač, kijih morajoprodati, da z dobičkom plačajo bend. Izkaže se, da je x 1400.
Ostane nam še, da število prodanih pijač delimo s številom obiskovalcev. Torej 1400 deljeno s lOO.Toje 14. Tonpjje moral vsak obiskovalec spiti 14 pijač in če predpos-tavimo, da so pili alkoholne pijače, bi morali vsi sepred koncem koncerta obležati pod šankom. Ampak toje samo teoretična možnost, saj v klubu Babilon ne marajo vinjenih obiskovalcev in bi jih gotovo onemogočili, da do konca popijejo svoj delež honorarja bivših zagrebških punker-jev.
Toliko o tem. Ni nam torej nič bolj jasno, od kod lastnikom diskotek novci za nonstop koncertni program.
Pri zaresnih koncertihje položajjasnejši - vsi po vrsti prinašajo izgubo. Takoje bil dne xy v Hali Tivoli mega reklamirani Hitman Roadshow s playback nastopi kakega ducata polanonimnihin anonimmh zvezdic angleške štanc produkcije PWL. Zadevaje pogorela do temeljev, sajjeKom-pas, ki mu je Andrej S. uspel podtakniti ta disko šov leta ali stoletja ali kaj že, prodal celih 300 vstopnic. K zalostnemu vtisu na samem koncertu pa je poleg števila obis-kovalcev in duhamorne muzike prispevalo svoje še sonce, ki je zaradi zgodnje ure indiskretno osvetljevalo umazano dvorano. Rezultat je bil izguba 25.000 DEM in zadovoljni Angleži, ki so jih peljali celo v Postojnsko jamo. Istega večeraje Kompas v osebi Pbčja uspel nekaj malega izgube ustvariti tudi v KUD France Prešeren, kamor so privlekli neke Inferno.
Ja, zadnje čase jim posel nekako ne gre od rok, ampak to je očitno vse bolj pravilo v šov biznisu. Teden dni kasneje so v veliko tivolsko dvorano prirockali tudi Sank rock skupaj s Pepsi Colo in Rdečim Baronom in zabeležili podoben obisk kot Pete Water-
man s svojimplay backom. Tako gre to.
Nekega poljubnega dne xy v minulem tednu seje Ijubljanski javnosti predstavil še en prireditelj koncertov. Gre za klub B 51, ki je za začetek v priročni telovadnici v neposredni bližini njihovega bunkerja pripravil nastopDemolition group. Kersem bil vljudno vabljen, sem se skupaj z brezplačno vstopnico odpravil tja ob devetih, ko naj bi se zadeva začela. Pa se ni. Zato sem šel do Saxa na jacka. Ko sem se vrnil na Gerbičevo, se zadeva še vedno ni začela, zato sem odšel v KUD F.P. na špricer. Little Tony, kije ravno prišel mimo iz San Remaje menil, daje moral biti »kr kkšn špricer več«. No, ko sem spil kr kkšn špricer več, sem se ponovno vrnil na Gerbičevo. Tam so ravno začeli pospravljati opremo.
Dan kasneje, torej dne xy+l, so v Cankarjevem hramu nastopili Miladojka Yuneed. Za spremembo je bila dvorana razprodana. Zlobneži so pripomnili, da znancem in sorodnikom. Pa kaj, a ni lepo imeti toliko prijateljev? Kajje bilo, vamje gotovo ze znano; topoumni rockerji so majali z glavami in tupa tamje kaksen rekel
»ful špon«.
medtem ko so se bolj sofisticirani poslušalci zmrdovali, češ to ni ono in tisto. Noja, rekel bi, da topa že ni bil kakšenjazz festival, ampak bi se bolj skladalo s Castle Donnington Monsters ofRock Festival.
Iz Cankarja setn se po Miladojki napotil v halo, kjer so nažigali Šank rock, ampak tam smo ze bili.
Gary Gray

KDO NEKI T AM POJE
5ploh veste, da v Ljubljani obstaja študentski pevski zbor, ki po mnenju poznavalcev tovrstne glasbene smeri kotira zelo visoko. Po kvaliteti svojih izvajanj, seveda. Je edini pevski zbor v celotni Sloveniji, ki je specializiran za novitete v slovenskem glasbenem prostoru. Glede na pogoje, pod katerimi deluje v zadnjem času, dosega zelo dobre rezultate v državnem in mednarodnem merilu. In prav pogoji delovanja, ki resnično ne pomenijo spodbude, pevskemu zboru takih kvalitet, kot je to Akademski pevski zbor »Tone Tomšič«, so tema tega članka.
Osnovna sredstva, ki jih pevski zbor uporablja pri svoji aktivnosti, so že davno zastarela, saj nimajo niti enega, ki bi bilo mlajše od dvajset let. Klavir, star okrog trideset let,pianino in dva harmonija, ki sta samo malenkost mlajša, a še vedno veliko nad mejo polnoletnosti, nikakor ne morejo biti primema sredstva za normalno delo. Kaže, da so glasovi pevcev edino sredstvo, ki ga zbor uporablja z resnično vrednostjo. Kje dobiti denar za nabavo novejših osnovnih sredstev, je samo eden od osnovnih problemov, s katerimi se zbor že dolgo časa sooča.
Tudi drugi velikproblem je vezan na finance. (Sicer pa vsi problemi na področju kulture iz-hajajo iz materialnega stanja v naši družbL) Za normalno delovanje neke organizirane skupine, kot je pevski zbor, ki potrebuje veliko volje in denarja za pogoste in nemotene vaje, ki edine lahko zagotove visoko kakovost, je ta problem skoraj nerešljiv. Vaje in nastopi izven sedeža pevskega zbora so popolnoma odvisne od količine finančnih sredstev, s katerimi zbor raz-polaga. Kot sem dejal, so ta sredstva tako omejena, da brez lastne udeležbe sodelujočih ni mogoče niti pomisliti na nujno potrebne inten-zivne vaje izven sedeža zbora. Ker pa se vodstvo zbora zaveda, da lahko vrhunsko kvaliteto pri svojih izvajanjih zagotovi samo z dobrim medsebojnim poznavanjem pevcev in vodstva, se pri pevskem zboru »Tone Tomšič« pogosto odločajo za sofinanciranjeprojektov iz lastnih žepov, kar pa za že tako tanke denarnice študentov nikakor ni najbolj privlačna varianta. Zadnji primer takega načina izvedbe vaj so bile letošnje intenzivnevaje zbora v Lovranu. 5000 din od ZKO Ljubljana-Center je zbor dobil kot akontacijo za svoje delovanje v prvih treh mesecih 1990. To je komaj zadostovalo za nakup povratnih vozovnic do Lovrana, vse os-tale stroške so mladi entuziasti krili iz lastnih
žepov. V časih, ko je denar edino merilo za vse stvari, je to dokaz neverjetnega entuziazma in zaljubljenosti v delo, ki ga mladi pevci opravljajo.
Seveda so nastopi po domovini in predvsem v tujini mnogo večji problem, saj zahtevajo velik vsote denarja, ki jih zbor zelo težko zagotovi, navadno pa tega sploh ni mogoče storiti. Pred vsakim nastopom in tekmovanjem se pojavlja problem, ali bodo lahko odšli na nastop, ki poteka izven Ljubljane. Od dobre volje posameznih organizacij s področja kul-ture in gospodarstva je odvisno, ali bodo s finančnimi dotacijami pomagali omogočiti udeležbo zbora na tekmovanju.
Kako omogočiti zboru, ki je eden nosilcev študentske in s tem vseslovenske kulture, da bo deloval nemoteno in v najslabšem primeru vsaj brez večjih problemov? Omenjati splošno situacijo in iskati opravičilo v njej je absurdno, saj kultura nikakor ne sme biti prvi rezervni vir za popravljanje slabe situacije. Vsekakor je to študentski zbor in kot tak mora biti pod pok-roviteljstvom stare študentske organizacije (UK) ali pod novo nastalo (Študentsko zvezo). In to ne samo po imenu, temveč tudi z zadovol-jivimi finančnimi sredstvi, ki jih finančno tako močni organizatorji, kot je UK, lahko zagotovijo, saj je ena od 200 finančno najmočnejših organizacij v Sloveniji. To je dolžnost in moralna obveza organizacije, ki se imenuje Študentska.
In ne nazadnje, malce več agresivnosti članov in vodstva pevskega zbora »Tone Tomšič« pri zagotavljanju materialnih sredstev za svoje delovanje tudi ne bi škodilo. Živimo pač v časih, ko entuziazem in prošnje ne pomagajo in samo močan glas, ki pevskemu zboru »ToneTomšič« nikakornemanjka, lahko
zaleže<                                   PeterŽnidaršič
Na pravkar končanem tekmovanju pevskih zborov »Naša pesem 90« je APZ dosegel zlato in najvišje število točk.
ai%n
Srečno, bratje Slovenci. Srečno pot v Ev-ropo. Na čelu s Krambergerjem in njegovo opico! (NON)
>
Aprilska številka NON-a, beograjskega mladinskega glasila, je v veliki meri posvečena Sloveniji in njenim prvim svobod-nim, večkstrankarskim in demokraticnim volit-vam. Tako ugotavljajo, da so volitve nekakšna olimpijska disciplina, za katero velja Couber-tinovo načelo. Tega se je držal tudi Dimitru Rupelič (Dimithj Rupel), največji med Sloven-ci, ki pa ga mali sploh ne razumejo. Njegovo neizvolitev za člana predsedstva Republike Slovenije pa utemeljujejo z naslednjimi be-sedami: »Medtem ko se je Mitka (Rupel) bojeval (seveda izven oboroženih sil) zase bolj kot za Slovenijo, so drugi zbirali simpatije državljanov in zmagali.«
DEMOS me, in ne samo s prvo črko kratice, spominja na domobrance, ki bi želeli, da jim drugi branijo domove... (zapisano v NON-u).
VBeogradu se opirajo na vire v Mladini, ki trdi, da je večina kandidatov za pred-sedstvo RS in celo sam Jože Pučista (Jože Pučnik) imela rdečo partijsko izkaznico. Iz tega izpeljujejo sklep, da po mesecu dni življenja v ' nesocializmii nad deželo lebdi »bavbav kormmizma« tistih, ki danes glasno izjavljajo, cla so bili zmanipulirani, da niso vedeli...«
Nonovci so registrirali še eno zanimivo-potezo slovenske demokratične pom-ladi, tokrat v režiji Bavčarjevega odbora za zaščito človekovih pravic. Gre za Borštner-jevo odločitev, da se v zapor na Igu ne vme. Nonovci pravijo, da je »človek in zastavnik svojo povedal. O njegovi nadaljni kazni pa bo odločalo - tako kot zahteva demokracija - javno mnenje v deželi. Ne pa kot do sedaj - v imenu naroda!«
oni
nas
NON   je   Ivanu Krambergerju in komunistom-prenoviteljem              v
Sloveniji podelil pomembno priznanje za uspešen politično- estradni volilni nastop. Krambergerju zaradi opice, ker je kampanjo financiral in izvedel sam, ker je zdravorazumsko nastopal, z ostrim jezikom in obilico humorja. Komunistom pa zato, ker so oblekli cesarjevanova oblačila in ob tem še niso pozebli.
Vojkan Milenkovič, odstavljeni urednik Zabavno- rekreativnega programa TV Beograd o pluralizmu v njegovi nekdanji hiši: »Konkurenco onemogočajo ljudje, kot so Dušan Mitevič (direktor TV Beograd), ki so vajeni lagodnega dela. Voditi hišo, ki živi od davka - in to je dejansko TV naročnina - je veliko lažje, kot pa voditi komercialno postajo, izpostavljeno riziku tržišča.« Tega lagodja se verjetno zavedajo tudi izpričani pluralisti na RTV Slovenija...
Izključeni predavatelj s Filozofske fakultete v Beogradu, dr. Drago Roksandič, ki je doktoriral na temo Srbi na Hrvaškem, ima v primerjavi z drugimi srbskimi intelektualci zelo konkretne predloge. Tako je v intervjuju za Mladost izjavil, da »bi bilo po volitvah na Hrvaškem zelo produktivno reprezentativno srečanje Srbov, ki živijo na Hrvaškem. To naj bi bili ljudje vseh političnih prepričanj, ki bi definirali dolgoročno politiko nacionalnih od-nosov na Hrvaškem iz srbske perspektive.«
Mladost objavlja izpoved disidenta VladimirjaMarkoviča, kijeod 1979 do 1982 leta prebil v zaporu-norišnici. Razlog: intervju z dr. Franjom Tudjmanom   v
emigrantskem časopisu, v katerem general trdi, da je v Jasenovcu umrlo 60 tisoč, ne pa samo 6 tisoč ljudi. Torej zaradi teh Tudjmanovih besed
iltfA"!
je dobil tri leta in doživel vrsto šikaniranj. Morda pa mu novi oblastnik na Hrvaškem vse
to poplača?
Stranke v Srbiji proglašajo za glavne krivce na Kosovu vladajočo oligarhijo, komunistično partijo (valjevski liberali), Josipa Broza (demokrati), partijsko državo Zveze komunistov (demokratičnopoljedeljski ekologi)... Rešitev kosovskega vprašanja nove politične stranke vidijo v pravni državi, karkoli že to pomeni. Nekatere stranke že ponujajo konkretne ukrepe za reševanje Kosova: izgon albanskih emigrantov ali kolonizacijo Kosova. Prihodnost bo pokazala, ali so takšna stališča prepisali od vladajoče ZK Srbije ali pa so samo do ekstremov zaostrili svoja stališča.
Beograjska demografka Dragana Av-ramov v intervjuju za beograjski Student o populacijski politiki na Baikanu: »Realno lahko pričakujemo, da bo okrog leta 2020 na Balkanu okoli 10 milijonov Albancev. To pomeni, da bo albanska populacija številčno večja od bolgarske in grške, zatem avstrijske, norveške, finske, švicarkse, švedske, danske populacije...
^^ Toda postalo jim je popolnoma jasno '^ (modernim strategom antikomunizma), da bi bila čista iluzija ukvarjati se z mislijo, da je mogoče socialistične države oziroma njihov komunistični del uničiti... To spoznanje pa ne pomeni, da so te sile prekinile z uvajanjem svoje dominacije v svetu, toda v novih, spremenjenih oblikah...« Točno! Kot je razvid-no iz citata, ki ga je objavil Student, pripada pa Jožetu Smoletu, so se moderne sile protikomunizma prelevile v Socialistično stranko. Citat sodi pa v obdobje, v katerem je bil Smole še v stari obliki - predsednik Mestne konference ZKS.
Branko Čakarmiš
o
DEMOKRACIJA NASIH DEDOV
JUTRO 2.12.1920
Parlamentarna večina za ustavni načrt
Takoj po končanih volitvah so se pričela med posameznimi vodilnimi politiki raznih strank posvetovanja o možnosti sestave potrebne parlamentarne večine za novo ustavo.
JUTRO 23.12.1920
Ustavotvorna skupščina konstituirana
Poslanci so položili prisego kralju in narodu
Komunistični klub zapušča dvorano v znak protesta. Komunisti odidejo spremljani od ploskanja večine. Klici »Vrnite dnevnice«.
Beograd 13.12.
Današnja seja konstituante se je pričakovala z veliko napetostjo. Predsednikje nato konštatiral, da je od 402 poslancev navzočih 239, torej zadostno število.
Komunist Markovičje zahteval besedo. Ker je ni dobil, so pričeli komunisti vpiti: »Proč s starci, proč z reakcionarji, doli z buržoazijo, živela suverena konstituanta!« Radikalci so vpili: »Ven ž njimi!« Nato se je vršilo glasovanje.
SLOVENEC 21.12.1920
Vlada še ni sestavljena in verjetno, da tudi še ne bo v bližnjih dneh, ker so diference med klubi prevelike, da bi se mogla v par dneh sestaviti večina.
SLOVENEC 25.12.1920
O jugoslovanskih komunistih
sodi znani Herman Wendel v »Arbeiter Zeitung« 21 t.m., da so imeli največ uspeha pri volitvah v onih krajih, kjer je prebivalstvo naj-manj izobraženo, tiči še v patriarhalnih raz-merah inje brez vsake politične zavednosti.
Dežele z visoko razvito politično kulturo in razvito industrijo so volile v glavnem proti komunistom.
SLOVENEC 29.12.1920
Pašič vrne mandat
Pašič je danes popoldne odšel na dvor in vrnil regentu mandat za sestavo vlade.
SLOVENEC 31.12.1920
Napovedan komunistični puč v Belgradu
Sinoči so imeli tukajšnji komunisti shod v Radničkem domu. Na shodu so proglasili trid-nevno splošno stavko in boj za sovjete. Izdali so parolo za prevrat.
Vlada je prevzela vse potrebne mere, da vzdrži redin mir. Komunistične organizacije so razpuščene, voditelji so aretirani in komunis-tični listi ustavljeni.
DEMOKRACIJA NASIH OČETOV
SLOVENSKIPOROČEVALEC 23.11.1945
Poljski tisk o volitvah v Jugoslaviji
»Lodški dnevnik«, ki izhaja v Lodzu pravi v uvodniku pod naslovom »V Jugoslaviji je zmagala demokracija: Zmaga Ijudske fronte v
Jugoslaviji je največja zmaga demokracije v
Evropi.«
SLOVENSKIPOROČEVALEC 1.12.1945
Prva seja ustavodajne skupščine
Poročilo verifikacijskega odbora je bilo sprejeto z navdušenjem in dolgotrajnim odobravanjem.
SLOVENSKIPOROČEVALEC 2.12.1945
Druga skupna seja ustavodajne skupščine
Ko je maršal Tito stopil proti govorniškem odru, so vsi poslanci vstali in ga dolgo časa pozdravljali z vzkliki: »Živel!«
SLOVENSKIPOROCEVALEC 4.12.1945
Ustavodajna skupščina je soglasno odklonila ostavko zvezne vlade, maršala Tita inji izrekla zaupnico za njeno delo.
Predsednik Josip Vidmar je nato še enkrat prečital predlog narodnega poslanca Vladimirja Nazorja (da se ne sprejme odstop zvezne vlade, ki ga je podal njen predsednik marŠalTito) in vprašal: »Ali skupŠčina sprejme tapredlog?«
lifeislife
Vsi poslanci so navdušeno ploskali z vzkliki »Zivel Tito«, »Živela vlada!«
Predsednik Josip Vidmar: »Predlog je bil sprejet in s tem ostaja narodna vlada maršala Tita še naprej na svojem mestu.« (Navdušeno ploskanje.)
SLOVENSKIPOROČEVALEC 8.12.1945
Novemberske dni v Beogradu
Potem se odpro vrata in v dvorano stopi Tito. Tita mnogi se nismo videli, vendarje Tito tak, kakršnega smo si ga sto in stokrat predstavljali in želeli v zadnjih letih. V njemje izpolnjena vera jugoslovanskih narodov, vera v bratstvo, edinstvo in svobodo. Lepo je povedal neki srbski poslanec nekaj dnipozneje, da je beseda »TITO« zapopadena še v prošnji nebogljenega otroka, kiprosi mater kruha.
D.H.
NASA DEMOKRACIJA
Vsezvezna Komunistična partija (boljševikov) je prehodila dolgo in slavno pot od prvih majhnih marksističnih krožkov in skupin, ki so se pojavili v Rusiji v osemdesetih letih preteklega stoletja, do velikepartije boljševikov, ki vodi sedajprvo socialistično državo delavcev in kmetov na svetu. Proučevanje zgodovine VKP (b) nas bogati z izkušnjami borbe delavcev in kmetov naše dežele za socializem.
Proučevanje zgodovine VKP (b). proučevanje zgodovine boja naše partije z vsemi sovražniki marksizma-leninizma, z vsemi sovražniki delovnega ljudstva nam pomaga obvladovati boljševizem, povečuje našo politično budnost.
Proučevanje junaške zgodovine boljševiške partije nas oborožuje s poznavanjem zakonov družbenega razvoja in politične borbe. s poznavanjem gibalnih sil revolucije.
Proučevanje zgodovine VKP (b) utrjuje prepričanost v končno zmago velike stvari Leninove-Stalinove partijc, v zmago komunizma po vsem svetu.
Talc knjiga razlaga na kratko zgodovino Vsezvezne Komunistične parlije (boljšcvikov).
Ustava iz 1.1924 sc jc izdclovala v prvem ob-dobju nepa. Takrat jc sovjetska oblast še dopuščala razvoj kapitalizma vzporedno z razvojem socializma. Takrat je sovjelska oblasi računala. da bo med lckmo obch sistemov -kapitalističnega in socialističnega- organizirala in zagotovila zmago socializma nad kapitalizmom na področju ekonomike. Takrat še ni bilo icšeno vprašanje "kdo-koga". Industrija. ki je temeljila na stari in revni tehniki, ni dosegala niti predvojne ravni. Še manj razveseljivo sliko je nudilo tedaj kmctijstvo. Sovhozi in kolhozi so obstajali lc kot posamezni otočki v neizmerncm morju posamičnih kmečkih gospodarstev. Takrat ni bil govor o likvidaciji kulaštva. tcmvcč lc o njegovi omcjitvi. Na področju blagovnega prometa je znašal socialistični sektor le okrog 50 odstolkov.
Drugačno sliko jc nudila ZSSR v 1.1936. Do 1.1936 se je popolnoma spremenila ckonomika ZSSR. Do tega časa so bili v celoli likvidirani kapitalistični elemenli - zmagal je socialistični sistem na vseh področjih naarodnega gospodarslva. Mogočna socialistična industrija je za sedemkrat presegla pred-vojno produkcijo in je popolnoma spoclrinila privatno induslrijo. V kmctijsivu jc /muguluiuijvečjanasvciu, mašinizirana, z novo tchniko opremljena socialis-tična proizvodnja v obliki sistemu kolhozov in sov-hozov. Kulaštvo jc bilo do 1.1936 kot razred popolnoma likvidirano, sektor posamičnih kmetov pa že ni igral nobene rcsne vloge vcč v ekonomiki dežele. Ves blagovni promet se je osredotočil v rokah države in zadružništva. Izkoriščanje človeka po čJoveku je bilo za vedno odpravljeno. Družbcna, socialistična lastnina proizvajalnih sredstev se je utrdila kot neomajna osnova novega, socialističnega reda v vseh panogah gospodarstva. V novi, socialis-tični družbi so za vedno izginili krize, beda. brez-poselnost in propadanje. Ustvarjeni so bili pogoji za premožno in kulturno življcnjc vscli članov sovjetske družbe.
V skladu s tem - jc dcjal tov. Stalin v svojem rcferatu - se je spremenila tudi razrcdna sestava prebivalstva Sovjetske zveze. Razred zemljiške gospode in stara velika imperialistična buržoazija sta bila likvidirana že v obdobju državljanske vojne. V lctih socialistične graditve so bili likvidirani vsi izkoriščevalski
elementi - kapitalisti. lrgovci, kulaki. špekulami. Oh-ranili so se le neznatni ostanki likvidiranih iz-koriščevalskih razredov in njihova popolna likvidacija je vprašanje najbližje bodočnosti.
Politično osnovo ZSSR tvorijo sovjeti poslancev delovnega Ijudstva. ki so zrastli in se utrdili kot rezultat stnnoglavljenja oblasti zemljiške gospode in kapitalistov ter izbojevanja diktature proletariata.
Vsa oblast v ZSSR pripada delovnemu ljudstvu mesta in vasi v podobi sovjetov poslancev delovnega Ijudstva.
Najvišji organ državne oblasti ZSSR je Vrhovni sovjet ZSSR.
Vsem državljanom se priznava svoboda vesti in svoboda antireligiozne propagande.
Ustava garantira - v interesu utrditve socialistične družbe - svobodo govora, liska, zborovanj in mitin-gov, pravico združevanja v družbene organizacije. nedotakljivost osebnosti. nedolakljivost stanovanja in pisemsko tajnost. pravico azila tujim državljanom. ki jih preganjajo zalo. ker so branili interese delov-nega Ijudstva. ali zaradi znanstvene dclavnosti ali zaradi narodnoosvobodilnc borbe.
Hkrati s tem nalaga nova Ustava vsem državljanom ZSSR resne dolžnosti: i/polnjcvati zakone. čuvali
delovno disciplino. pošteno izvrševati družbene dolžnosti. spošiovaii pravila socialističnega sožitja, varovati in utrjevati družbeno socialislično lastnino, braniti socialistično domovino.
"Obramba domovine je sveta dolžnost vsakega državljana ZSSR."
Ko govori o pravici državljanov do združevanja v razne združbe, pravi Ustava v nekem od svojih členov:
"Najaktivncjši in najzavednejši državljani iz vseh vrst delavskega razreda in drugih plasti delovnega Ijudstva se združujejo v Vsezvezno komunistično par-tijo(boljševikov).kijeavantgardadclovnegaljudstva v njegovi borbi za utrditev in razvijanje socialis-tičnega reda in tvori vodilno jcdro vsch organizacij delovnega Ijudstva, lako družbenih kakor tudi državnih."
VIII. kongres sovjetov je soglasno odobril in polrdil načrt nove Ustave ZSSR.
Dežela sovjetov jc dobila na ta način novo Ustavo -Ustavo zmage socializma in delavsko-kmečke dcmokracije.
Leto 1937 jc razkrilo nove podatkc o izmcčkih iz vrst buharinsko- trockistične bande. Sodni proces v zadevi Pjatakova, Radeka in drugih, sodni proces v zadevi Tuhačevskega, Jakira in drugih tcr končno sodni proces v zadevi Buharina, Rykova, Krestinskega, Rosenholza in drugih - vsi ti procesi so pokazali. da so buharinci in trockisii. kakorse vidi. že zdavnaj ivorili cno samo skupno bando sovražnikov ljudstva v podobi "desničarsko- trockisličnega bloka".
Sodni procesi so pokazali. da so se ti izmečki človeškega rodu skupaj s sovražniki Ijudstva - Trock-im, Zinovjevom in Kamenevom - /družili v zaroto proti Leninu. proli partiji, proti sovjeiski državi že od prvih dni Oktobrske socialisiične revolucije dalje. Provokalorski poskusi. onemogočiti breslliiovski mir v začctku 1.1918: zarota proli Lcninu in dogovor z "levimi" eseri o arelaeiji in umuru Lcnina. Slalina. Sverdlova poniladi 1.1918: zločinski strel na Lenina in njogova ranitcv polcti I.I9IK: upor "lovih" cscrov poleti 1.1918: namerna zaostrilev nesoglasij v partiji v 1.1921 s ciljem, omajati in od znotraj vreči Leninovo vodstvo; poskusi, vreči vodstvo partije med Leninovo boleznijo in po njegovi smrti; izdajanje državnih tajnosti in oskrbovanje tujih špijonskih služb s špijonskimi podatki; zločinski umor Kirova; sabotersko delovanje, diversije, eksplozije; zločinski umor Menžinskega, Kujbyševa, Gorkega - vsi ti in podobni jim zločini so se izvrševali, kakor se je pokazalo, vseh dvajset let s sodelovanjem ali pod vodstvom Trockega, Zinovjeva, Kameneva, Buharina, Rykova in njihovih pajdašev - po naročilu tujih buržoaznih špijonskih služb.
Partija je na vso moč razvila delo za pripravo volitev. Partija je bila mnenja, da pomeni uved-ba nove Ustave ZSSR preokret v političnem življenju dežele. Partija je bila mnenja. da je ta preokret v izvedbi popolne demokratizacije volivnega sistema, v prehodu od omejenih volitev - k splošnim volitvam, od ne popolnomaenakih volitev - k enakim volitvam, od volitev v več stopnjah - k neposrednim volitvam, od javnih volitev - k tajnim volitvam.
Če so pred uvedbo nove Ustave obstajale omejitve v volivni pravici za duhovnike, bivše belogvardejce, bivše kulake in osebe, ki se ne bavijo s občekoristniin delom, pa odpravlja nova Ustava vsakršne omejitve volivne pravice za te kategorije državljanov s tem, da določa, da so volitve poslancev splošne.
Če so bile poprej volitve poslancev neenake, kerso obstajale različne volivne norme za mestno in kmečko prebivalstvo, pa je sedaj odpadla nujnost za omejevanje volivne enakosti naosnovi enakosti.
To je bil brezdvomen preokret v političnem življenju dežele.
Novi volivni sislem bi moral privesti in je v resnici privedel do tega, da se poveča politična aktivnost množic, da se poveča kontrola množic nad organi sovjetske oblasti pred ljudstvom.
Da bi bila popolnoma pripravljena za ta preokret, je morala partija stopiti na čelo temu preokretu in si popolnoma zagotoviti vodilno vlogo v bližajočih se volitvah. Za to paje bilo nujno potrebno, da postanejo partijske organizacije same v svojem praktičnem delu do kraja demokratične, da v celoti izvajajo v svojem notranjepartijskem življenju načela demokratičnega ceniralizma, kakor to zahteva partijski statut, da so vsi organi partije izvoljivi, da se v partiji v polni meri razvijata kritika in samokritika, da je odgovornost partijskih organizacij pred partijsko maso popolna in da je partijska masa sama v celoti aktivizirana.
SKLEP
Kateri so osnovni rezultati zgodovinske poti, ki jo je prehodila boljševiška partija?
Česa nas uči zgodovina VKP (b)?
godovina partije nas dalje uči, da zmaga 'proletarske revolucije ni mogoča, če ne raz-bijemo maloburžoaznih strank, ki delujejo v vrstah delavskega razreda, potiskajo zaostale plasti delavskega razreda v naročje buržoazije in razbijajo na ta način enotnost delavskega razreda.
Zgodovina naše partije je zgodovina borbe in raz-bitja maloburžoaznih strank: eserov, menjševikov, anarhistov, nacionalistov. Če bi take stranke ne bile premagane in izgnane iz vrst delavskega razreda, bi bilo nemogoče doseči enotnost delavskega razreda, brez enotnosti delavskega razreda pa bi bilo nemogoče ostvariti zmago proletarske revolucije.
Če ne bi razbili teh strank, ki so bile spočetka za ohranitev kapitalizma, potem - po Oktobrski revoluciji - pa za bbnovitev kapitalizma, bi bilo nemogoče ohraniti diktaturo proletariata, premagati tujo vojaško intervencijo, zgraditi socializem.
Ni mogoče imeti za slučaj, da so postale vse maloburžoazne stranke, ki so se imenovale zato, da bi slepile ljudstvo, "revolucioname" in "socialis-tične" stranke - eseri, menjševiki, anarhisti, nacionalisti - kontrarevolucionarne stranke že pred Oktobrsko socialistično revolucijo, in da so se poz-neje pretvorile v agente tujih buržoaznih špijonskih služb, v bando špijonov, saboterjev, diversantov, morilcev, izdajalcev domovine.
"Enotnost proletariata - pravi Lenin - ostvari v epohi socialne revolucije lahko samo skrajno revolucionar-na partija marksizma, ostvari se lahko le z neprizanesljivo borbo proti vsem ostalim strankam." (Lenin. XXVI.zv., str. 50.)
godovina partije nas dalje uči, da brez ^nepomirljive borbe z oportunisti v svojih
mpmm
lastnih vrstah, brez razbitja kapitulantov v svoji lastni sredi, partija delavskega razreda ne more ohraniti enotnost in disciplino svojih vrst, ne more odigrati svojo vlogo organizatorja in voditelja proletarske revolucije, ne more odigrati svojo vlogo graditelja nove socialistične družbe.
Zgodovina razvoja notranjega življenja naše partije je zgodovina borbe in razbitja oportunističnih skupin v partiji - "ekonomistov", menjševikov, trockistov, buharincev, odklonovcev v nacionalnem vprašanju.
Zgodovinapartije nas uči, daso vse te kapitulantske skupine bile po svojem bistvu agenti menjševizma v naši partiji, njegove pleve, njegovo nadaljevanje. Tudi te so kakor menjševizem igrale vlogo prevod-nikov buržoaznega vpliva v delavskem razredu in v partiji. Zato je bila borba za likvidacijo teh skupin v partiji nadaljevanje borbe za likvidacijo menjševiz-ma.
Če ne bi razbili "ekonomistov" in menjševikov, ne bi mogli zgraditi partijo in popeljati delavski razred v proletarsko revolucijo.
Ni mogoče imeti za slučaj, da so končali trock-isti, buharinci, odklonovci v nacionalnem vprašanju, ko so se borili z Leninom, ko so se borili s partijo, prav tako, kakor sta končali stranki menjševikov in eserov - da so namreč postali agenti fašističnih špijonskih služb, da so postali špijoni, saboterji, morilci, diversanti, izdajalci domovine.
"Ce imaš v svojih vrstah reformiste, menjševike -pravi Lenin - tedaj ni mogoče zmagati v proletarski revoluciji, jo ni mogoče obraniti. To je načelno jasno. To je nazorno potrdilo izkustvo i Rusije i Ogrske... V Rusiji so čestokrat bile težavne situacije, v katerih bi sovjetski režim bil prav gotovo strmoglavljen, če bi bili menjševiki, refonnisti, maloburžoazni demokrati ostali v naši partiji..." (Lenin, XXV.zv., str. 462-463.)
"Če se je naši partiji posrečilo - pravi tov.Stalin - da je ustvarila v sebi notranjo enotnost in nezaslišano strnjenost svojih vrst - tedaj se je to zgodilo predvsem zaradi tega, ker se je znala pravočasno očistiti nes-
nage oportunizma, znala je izgnati iz partije lik-vidatorje, menjševike. Pot razvoja in krepitve proletarskih partij pelje preko njhovega čiščenja od oportunistov in refomiistov. socialnih imperialistov in socialnih šovinistov, socialnih patriotov in social-nih pacifislov. Partija se krepi s tem, da se čisti oportunisličnih elementov."(Stalin, Vprašanja lcninizma, stran 72.)
"Vse revolucionarne partije. ki so doslej propadle. -so propadle zaradi tega, ker so se prevzele in niso znale videti, v četn je njihova moč, in so se bale govoriti o svojih slabostih. Mi pa ne bomo propadli, ker se ne bojimo govoriti o svojih slabostih, in se bomo naučili preodolevati slabost." (Lenin, XXVII.zv.,str.260-261.)
Partija je nepremagljiva. če se zna. kakor pravi Lenin, "povezati, zbližati do enake mere, če hočete, zliti z najširšo množico delovnega ljudstva, v prvi vrsti s proletarsko, pa tudi z neproletarsko delov-no množico."(Lenin, XXV.zv., str. 174.)
Partija propada. če se zapira v svojo ozko partijsko lupino, če se odtrga od množic, če jo začne pokrivali birokratični prah.
"Kot pravilo lahko priznamo - pravi tov. Stalin - da bodo boljševiki tako dolgo nepremagljivi, dokler bodo ohranjali zveze s širokimi množicami ljudstva. In obratno. treba je le, da se boljševiki odtrgajo od množic in izgube zvezo z njimi, treba je le, da jih pokrije birokratična rja, pa jim bo usahnila vsa moč in se bodo pretvorili v prazen nič.
Takšni so osnovni nauki zgodovinske poti, ki jo je prehodila boljševiška partija.
KONEC
Tekst smo krajšali in se potrudili. da vas ne bi prikrajšali za kaj bistvenega.
Uredništvo.
UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz
Vaš vodnik med sateliti... Vsak dan izbrani prenosi...
24 ur na noč...
Na pangalaktičnih frenkvencah Radia Študent
VABILO
Vabim tp na ustanovno sejo študentsfcega paflaHienta, ki bo-v KAPELICI na   Kersmkovi4,I5.maja 1990,ob 17. uii.
life is life
FELJTON
MESSAGE IN A BOTTLE
EMIGRANTSKI ČASOPIS HRVAŠKA ZORA
M
išljenje, da politična emigracija v organskem življenju neke nacije igra drugorazredno vlogo, ni vedno točno. Zgodovinska dejstva pričajo, da se večkrat dogaja ravno obratno; v Franciji so npr. po likvidaciji velike francoske revolucije na oblast prišli emigranti - rojalisti, po njihovem padcu pa je oblast prevzel emigrant Napoleon III, v Rusiji je po zlomu carizma na oblast prišel emigrant V.I. Lenin, po »krahu« »ancient regime-a« je na Kitajskem oblast prevzel emigrant Maoce, na Madžarskem emigrant Rakoši, v Romuniji emigrantka Paukerova, v Jugos-laviji pa emigrant Josip Broz. Namen navajanja teh primerov ni trditev, da novo državno oblast vedno tvorijo emigrantje, temveč da sta emigrantska (politična) skupnost in domovina v tesni interakcijski zvezi. Pravzaprav politična emigracija predstavlja obstoječemu sistemu v domovini neko zunanjo alter-nativo, čigar ideje bi matični sistem moraljemati (vsaj) resno, kijub temu (in v nekem tremitku prav zaradi tega), da mu emigrantska skupnost predstavlja določeno grožnjo. Mnenja, da se je za jugoslovansko političnoemigracijocas ustavil45. leta, sopo večinile produkt ideoloških umislekov. Že bežen vpogled v ideje jugoslovanske politične emigracije nam pokaže, da so se znotraj nje od konca vojne naprej v območju njenih idejnih okvirjev pojavljate tudi kreativne kritike in smernice za rešitev političnih, ekonomskih in drugih problemov v domovini in z začudenjem lahko ugotovimo, da so nekatere ideje in kritike precej podobne tistim, ki so se pojavile v jugoslovanski politični pomladi. S tem ne želimo namigovati na morebitno korelacijo, temvečielimo poudariti časovno umeščenost idej in nazorov, ki prav v tem trenutku dobijo svojo polno težo.
Zelimo, da bi bilo objavljanje feljtona, v katerem bodo povzeti uvodniki časopisa Hrvatska zora, ki so po večini delo hrvaškega intelektualca Roka Kaleba, razumljeno v smislu modificirane Voltairove maksime: Ne strinjam se vedno s tabo, a se bom boril, da bošsvoje mnenje lahko izrekel.
Bojan Korenini
DEMOKRACIJA
Če bolj pazljivo beremo naše emigrantsko časopisje, se lahko prepričamo, da danes v naši emigraciji ni niti enega političnega časopisa, ki se ni posredno ali neposredno izjasnil za demokracijo. Pojav je povsem razumljiv in se da pojasniti v sledečih momentih:
Konec druge svetovne vojne ni prinesel le vojaškega zloma Hitlerjeve Nemčije in Mus-solinijeVe Italije, temveč je pomenil tudi poraz njihovih an-tidemokratičnih in desno-totalitarističnih ideologij in sistemov. Zahvaljujoč temu dejstvu je demokracija po vojni doživela nov polet in novo jačanje na Zahodu in je kljub težki krizi, ki jo je prestala med dvema vojnama, ostala družbeno-politični »idee force« vladajoče misli.
Po drugi strani pa v Jugoslaviji že 20 let vlada komunizem, levi totalitarizem, ki je svoje državljane rešil vse osnovne politične svobode - bolje rečeno, iz te svobode je napravil šalo in komedijo, tako da jo je napisal v ustavo, na papir, medtem ko v stvarnosti o njej ni niti sledu. Povsem naravno je, da narodi v domovini v taki situaciji hrepenijo po pravi svobodi in si konec komunistične strahovlade predstavljajo kot začetek prave demokracije.
Gotovo je, da sta imela oba momenta precejšen vpliv na mišljenje            in            nazor
emigrantskega časopisja, zato lahko danes ugotovimo, da smo dosegli soglasje vsaj v eni točki: da se kot politična alternativa komunistični tiraniji postavi demokracija zahodnega tipa in stila. Na žalost pa zadovoljstvo in radost zaradi tega ne moreta biti velika, ker ima naša emigrantska privrženost demok-raciji precej ozke meje. Izvzemimo redke primere in se vprašajmo, na kaj se konec kon-
cev nanaša ta vseobča demok-ratičnost. Zoži se na papagajsko ponavljanje znanih fraz o demokraciji in neumomo žongliranje s samo besedo »demokracija«, medtem ko o sami demokraciji in njeni formi ni niti govora. A vendar imajo tovrstni problemi še kakšen materialni obstoj. Z njimi se mora spoprijeti vsakdo, ki je zaskrbljen za usodo demokracije in svojega naroda in kdor se noče izgubljati v labirintih dog-matskih trikov. Kakšni so torej ti problemi?
Nikdar ni preveč opominjanja in opozarjanja, da moderna demokracija vsebuje DVE OS-NO VNITENDENCI, ki izhajata iz istih predpostavk in se v začetku razlikujeta le v niansah, ki pa v konsekvenci med njima porodijo velika protislovja. Govorimo o dveh demokratskih idejnih družinah. Na čelu prve stoji praded MONTESQUIE, na čelu druge pa praded Rousseau. V čem je razlika med njima? Kot je znano, temelji moderna demokracija na načelu meščanskih svoboščin (svoboda govora, združevanja, svoboda tiska...) na eni in na načelu narodne suverenosti na drugi strani; ali krajše, na načelu narodne svobode in narodne oblasti. Obe idejni družini zav-zemata tako prvo kot drugo načelo. Pa vendar se med njima pojavlja razlika v razumevanju odnosov med narodno svobodo in narodno oblastjo. Po Mon-tesquiju se nikakor ne sme mešati prva in druga. Nasprotno, mora se strogo ločiti. Praktično to pomeni, da tudi v demokraciji, v kateri je narod suveren, mora biti svoboda omejena do preseganja oblasti. Po Russeaju pa narodna svoboda in narodna oblast tvorita enotnost, saj po njegovem oblast nikoli ne sme biti opresivna, ker so s samim dejstvom, da je oblast narodna, odvečne specialne meje za oh-
lifels life
ranitev svobode. Praktične posledice takšnega razumevanja so dvojne: iz takšnega stališča je vzniknilo tisto, kar se imenuje »absolutizem večine«, absolutizem, ki je po Russeaju upravičen s tem, da večina vedno izraža in predstavlja občo voljo in preko tega tudi pravo voljo manjšine. Da so se s tem odprla vrata za vsakovrstna tlačenja manjšin, je več kot očitno. Rousseau pa je bil tudi duhovni oče jakobizma, revolucionarne dik-tature neke manjšine, oborožene z njegovimi pogledi, da v sebi nosijo občo voljo; s tem se je rodil tudi moderni totalitarizem.
Ti dve tendenci v moderni demokraciji nista le idejni. Prav lahko hodimo tako po prvi kot po drugi liniji brez vedenja o Mon-tesquiju in Russeaju ter njunih idejah. Potrebno je dodati, da govorimo o dveh vrstah političnega »temperamenta«, ki se lahko vedno srečata tako v demokraciji kot v masi in na »vrhovih«.
Obstajajo empirični, elastični, liberalni tipi, ki pod svobodo ne razumevajo le lastne temveč tudi tujo svobodo. Obstajajo pa tudi dogmatični, kruti, radikalni, »absolutistični« in »totalitaristični« tipi, ki upoštevajo le lastno svobodo, po možnosti neomejeno. Na žalost moramo priznati, da imajo ti drugi po zakonu inercije stvari večji zamah v demok-raciji, ker le-ti prihajajo sami od sebe, med-tem ko je za formiranje prvih potrebna vzgoja za resnično demokracijo. Sam razvoj demokracije je speljal vodo na mlin prav onim drugim. Na zahodu se je to zgodilo hkrati z »omasovljenjem« demokracije, zunaj ozkega kroga zahoda pa z ekspanzijo demokracije pri narodih, ki nimajo vseh tis-tih historičnih predpostavk, kakršne lahko najdemo na zahodu. Iz obeh vrst »proletariata«, »notranjega« in »zunanjega«, če uporabimo Toynbee-jevski izraz, se je nagnetla masa surovega Ijudstva, iz katerega kot gobe po dežju rastejo novi jakobinci. Vse navedeno nas navaja na zaključek, da je usoda demokracije, (predvsem naše demok-racije) v največji meri odvisna od tega, v kolikšni meri bomo uspeli omejiti, obrzdati in onemogočiti absolutiste in totalitariste (tudi v najortodoksnejših demokratskih vrstah). Stvar ni niti najmanj enostavna, zato se bomo omejili na začrtanje poti, po kateri naj bi hodili. Gola zmota je mišljenje, da je za instaliranje prave demokracije zadostna demokratična ustava. Nasproti temu enostranskemu pogledu moramo postaviti mišljenje, da je za funkcioniranje demok-racije potrebno tudi zdravo strankarsko življenje. To življenje zavzema mnoge aspekte, ki jih je na izreden način prikazal Francoz Maurice Duverger v svoji knjigi »Političnestranke«. V zaključkuje Duverger zapisal sledeče: »Obča evolucija strank razglaša njihovo oddaljevanje od demok-ratskega režima«. Z drugimi besedami, politične stranke postajajo vse manj demok-latske stranke; kažejo stalno tendenco za pretvorbo v politične vojske ali celo v cerkve niodernega časa in pričakujejo od svojih
članov »oboževanje strank in njenih šefov ter verjamejo v njihovo nezmotljivost«. In kaj je vse to drugega kot dokaz, da se je absolutis-tični in totalitaristični bacil zaril globoko v »demokratske« vrste? Če to velja za stranke na zahodu, kaj šele lahko rečemo za naše »stranke«. To je točka, na kateri moramo začeti z revidiranjem in vračanjem k pravi demokraciji (to moramo storiti že sedaj v emigraciji).
Sedaj pa o možnosti demokracije v Jugos-laviji kot taki.
V hrvaški emigraciji se večkrat sliši mnenje, da je v Jugoslaviji vsaka prava in trajna demokracija nemogoča in da se demokracija tam nujno degenerira v lažno demokracijo in diktaturo. Zaradi tega se zah-teva razbijanje Jugoslavije, ker je pravo demokracijo mogoče vzpostaviti v Neodvis-ni Hrvaški, Neodvisni Srbiji. V ta namen se večkrat citira tudi Titova izjava, ki pravi, »da je vračanje politične svobode enako lik-vidaciji Jugoslavije.« Da je to citiranje pov-sem deplasirano, ni potrebno poudarjati; pes ne laja zaradi vas, temveč zaradi sebe - se glasi ljudski rek.
S kakšno gotovostjo lahko trdimo, da je bila demokracija v neodvisni Hrvaški trdna? Videli smo Neodvisno Državo Hrvaško v letih 1918-45, vendar v njenem vodstvu nismo videli demokratov. Dva razloga nas silita v zaključek, da bi demokracija v Veliki Hrvaški ali v Veliki Srbiji trajala izredno kratek čas: na eni strani notranja nacionalna in religiozno-cerkvena heterogenost in na drugi strani zunanja napetost med Hrvaško in Srbijo, ki dopušča samo premirje, nikakor pa ne trajnega miru. Takšna notranja in zunanja situacija bi samo speljevala vodo na mlin nacionalističnih jakobincev in bi privedla do smrti demokracije.
Vsekakor tudi izkušnje z Jugoslavijo. kar zadeva demokracijo, niso prijetne. Videli smo, kako se je prva ustava nove države izglasovala z običajno večino (s kupovanjem turških in amautskih glasov) proti volji veeine Hrvatov in Slovencev. Kasneje smo imeli šestojanuarsko diktaturo in z njo razpuščanje strank in likvidiranje politične svobode, leta 31 pa smo dobili oktroirano ustavo...
Ni dovolj samo ugotavljanje stvari. ozreti se moramo v bistvo in analizirati vzroke, ki so izzvali takšno stanje. Po našem mnenju so stanju v stari Jugoslaviji botrovali trije vzorki: prvič, da se po poti UNITARIZMA IN CENTRALIZMA izbriše vse zcodovinske in nacionalne posebnosti. Drugie. HEGEMONIZEM maskiran kot unitarizem in centralizem. Tretjič. SEPARATIZEM. ki je ogrožal državo. kar je šlo na roko predvsem lažni demokraciji in diktaturi.
Kaj je sedaj resnica in kaj ni v trditvah. da v Jugoslaviji ni mogoče vzpostaviti prave in trajne demokracije? Resnica je. da v Jugos-laviji,   obeleženi   z   neštetimi   karakteris-
tikami, kakršno smo imeli 1918-41 leta, ni bilo mogoče vzpostaviti prave demokracije, ni pa res, da je le-to nemogoče vzpostaviti in ohraniti v vsaki Jugoslaviji. Nikakor ne smemo pozabiti dejstva, da Jugoslavija ponuja veliko večje možnosti za pozitivno notranjo evolucijo kot Neodvisna Srbija ali Neodvisna Hrvaška. Te možnosti je treba samo izkoristiti.
Na koncu moramo precizirati to, kar smo v tem članku želeli povedati. Prava demok-racija, ki ljubosumno čuva svojo svobodo, je produkt razvoja, predvsem duhovnega. Točneje rečeno je produkt VZGOJE. Kakšne vzgbje? Ob tem bi nam lahko marsikaj koristnega povedal stari Montesquieu. V svojem znamenitem delu »O duhu zakona«, o principu, ki mora vladati v demokraciji, da bi le ta cvetela in napredovala, je ta princip poimenoval VRLINA.
Videli smo, kako je demokracija kolap-sirala v prvi Jugoslaviji, ker pač ni upoštevala stvarnosti. Skrajni čas bi bil, da se iz vsega tega nekaj naučimo in izvlečemo pravilen nauk. Po našem najglobljem prepričanju bi ta nauk moral vsebovati nas-lednje elemente: priznati nacionalne in-dividualitete, nacijam dati pravico do lastne države ter tako Jusoslavijo pretvoriti v ZDRUŽENE DRŽAVE JUGOSLAVIJE.
Hrvaška /ou. nui\ toto: K..11I1 Erdlcn
JanezJanša roška 88 - sknpščina 90
i
OOO JANEZ. JANEZ VSE KAR POTREBUJEŠ ZA BRANJE KUPI DANES!
___r        ^