PKE18 - CENA L OM V CSuMjani 14, funlfa 1944 Komunizem je tako veliko zlo, d a prav * ničemer ne more in 110 sme sodelovati z njim, »komur jo mar krščanska kultura in obramba svetinj krščanske vere.« Tako je papež jasno in odločno vole!, po tem se morajo ravnati vsi tisti, ki se še prištevajo med kristjane. Kot kristjani vemo, da papež govruri v imenu Kristusove Cerkve in da ima ta Cerkev, nalogo ločiti čisto resnico od zmot in za/Mod ter jo nuditi vernemu človeškemu srcu. Za t« jo Cerkev ustanovljena ter bi se svojemu po« slanstvu izneverila, ko bi tako ne delala. Prav; tako bi se izneveril svoji veri, kdor bi je na poslušal. Komunistom ta nauk kajpada ne gre v račun, zato ta papežev klic imenujejo »politiko«. S to zbadljivko bi radi plašne in ma!o-veme kristjane preplašili, da ne bi poslušali papeža. Resnica pa je, da papež v svoji okrožnici brani verske resnice zoper komunizem ter vernike zoper zablode, ki človeški družbi s komunizmom groze. Sicer pa, če komunisti že hočejo rabiti io besedo za papežev krščanski nauk, naj jo pa rabijo. Saj končno gre za nun iki uravnava no le življenje posameznikov, -jiak tudi življenje družin, narodov in držav, Ce kmtuisihVin'nm6 ličiti Tn vsiljevati tako »politiko«, ki je vsej človeški družbi in njeni'kulturi v pogabfi, smemo pač katoliški kristjani zagovarjati tako »politiko«, ki edina more svet Tešiti te pogube in prinesti izmučenim človeškim srcem boljše dni. Sveta dolžinost vsakega katoliškega Slovenca je, voditi tako politiko, ki ohranja od dedov podedovane svetinje, da jih izročimo poznejšim rodovom. V tem jo naša ne le velika verska, marveč, tudi narodna dolžnost. Tak kristjan pa, ki bi po komunističnem vzgledu hotel papeževe nauke in opomine zoper komunizem imenovati »politiko«, ni ved pravi kristjan, prav gotovo pa bi si s takimi početjem in govorjenjem izeio obtožil svinjo Test. Boj zoper sodobne zmote, meri katerimi j« komunizem največja, je danes reševanje člo-(veške družbe, reševanje krščanske kulture, reševanje človeških duš. 'lak boj postaja vsak' dan večja dolžnost, ki nas vse papež na njo opozarja. Delo jh> teh papeževih naukih je naj-mujnejši apostolat sedanjega časa, ki je tako ivelik, da je papež zanj ustanovil prav (»osebno cerkveno organizacijo. Ta organizacija se imenuje Katf*lfika Akcija, ki je po svojem, namenu v zgodovini Cer-ikve nekaj posebnega in spominja na prve čase božje Cerkve, ko je vsak vernik hkrati bil tudi apostol in misijonar v svojem okolju. Prav to iia tisto, česar jc novodobnemu kristjanu toli-Ikanj manjkalo. Tudi dandanašnji kristjan set mora zavedati, da mora svoji veri služiti z besedo. lepiitu vzgledom.in pa z iskrenim dejanjem; b čemer haj v dejanju dokaže, kaj krščanstvo, uči. Današnji kristjan naj bo kristjan' ne le v besedi, marveč ves in v resnici, da l>o .po njem svet spoznaj vso vzvišenost krSČansko misli. . Kdor tako razume besede sv. Očeta, ta krščansko dela^ t« edini res tudi prav rc^iij« svoj narod. i % ^^ »:* v*,.' —1 ps . 1 Kagradeo ob Sir h-i Vojni dogodki preteklega tedna Anglo-ameTiski vdor w frssicoslfo Normandijo Dne 6. t. m. v jutranjih urah so Anglo-»merikanci izvedli tolikanj obljubljam vdor v Evropo. Prišli so sicer v nočni temi, vendar za nemško poveljstvo niso prišli nepričakovano ter s svojim prihodom nemške armade niso presenetili. Kakor poročamo na drugem mestu, so bili deležni takoj pri prihodu takega sprejema, kakršnega se niso nadejali. S tem 6e je začel boj ?a Evropo na zahodnih njenih obalah, kakor je po Slalinovi zahtevi bil sklenjen že na konferenci treh v Teheranu. Moskvi se je ves čas mudilo, da bi že prišel zaželeni vdor. Toda Amerika n Anglija sta oklevali, ker sta se obe zavedali, kako zgodovinsko' važni so ti dogodki, zlasti če se ne bi povsem posrečili. Zato je na oni strani liilo veliko oklevanje. Moskva pa je venomer pritiskala in zahtevala ter končno le dosegla, kar je želela. Ta vdor se je, kakor naglašajo poučeni "možje, izvršil docela po namenih Jožefa Stalina, kateremu sta se zdaj Anglija in Amerika izkazali uslužni in pokorni. Ko pišemo o tem vdoru, moramo o njem pisati s tega vidika, da bo mogoče pravilno oceniti vlogo, ki jo pri obrambi evropskega zidu na zahodu opravlja nemška armada. Nemška vojska se je tudi ob tem vdoru izkazala, ker je pokazala tisti mir in tisto odločnost, ki je od nekdaj bila odlika nemškega vojaka. V naslednjem naj govore poročila: Nemško uradno poročilo dne 6. rožnika na-roanja: V pretekli noči je pričel sovražuik s svojim napadom na zahodno Evropo, ki ga je že dolgo pripravljal in smo ga mi že pričakovali. Po pripravi s težkimi zračnimi napadi na naše obalne utrdbe je pristal na več mestih severno-trancoske obale med mestoma Le ilavre in Cher-bourg z zračno pristajalnimi in padalskimi četami ter istočasno pristal tudi od morske strani, podprt z možnimi pomorskimi bojnimi silami. Na napadenih obainih področjih so v leku ogorčeni boji. Nemško uradno poročilo dne 7. rožnika sporoča: Med Havrom in Clierbourgom ob severno norniandijski obali je sovražnik ves dan svoja iz-krcavanja podpiral z močnimi pomorskimi silami. Za hrbtom nemških obalnih utrdb se je spustilo mnogo sovražnih padalskih oddelkov, l:i naj bi olajšali izkrcavanje in preprečevali dovažanje nemških rezerv. Toda nemške čete so večino leli oddelkov že po kratkem, a hudem boju uničile, ko jih jo poprej že nemško protiletalsko topni-itvo hudo zmrcvarilo, Sovražniku se je posrečilo, da je % morske strani na več krajih prišel na suho. Vendar je nemška obramba večino njegovih »ostišč s protinapadi že razbila. Pred obalo leži aiaogo izkrcevalnih čolnov, ki jih je uničil ogenj, p— Hudi boji z močnejšim nasprotnikom so se razvili na obeh straneh izliva, kjer se reka Orne Izliva v morje, ter severno od mesta Carentan. 8'ukaj se je sovražniku doslej še posrečilo, da je ob najhujših izgubah še obdržal svoje postojanke. — Nemška mornarica pa je ves čas učinkovito uničevala prevozne ladje in spremljajoče .vojne ladje, katere no hkrati postajale žrtev min-ikih polj na morju. — Dasi je slabo vreme oviralo delovanje letalcev na obeh straneh, je nemško letalstvo v zračnih bojih vendarle skupaj o protiletalskimi bateri jami sestrelilo 104 sovražna letala. Nemško vojno poročilo 9. rožnika pripove-Vlujo: Čeprav je nemška pomorska ln obalna obramba sovražniku na normandijski obali zadala hude izgube, je vendarle ponekod okrepil svoje predraostje. Nemški protinapad vzhodno od reke Orne Je pridobil nekaj ozemlja. H predmostja tahodno od reke Orne so sovražni oklepniki sunili naprej mimo mesta Bayeux, ki so ga obkrožili ter sunili naprej proti zahodu in jugo-Sahodu. Toda kakih 10 km zahodno od tega mer Sta »o jih nemške sile ustavile. Nemške okiep-nitke osti eo nastopile s protinapadom od. mesta Caau ter bo zdaj jugovzhodno cd Ba.ven.xa hudi Boji. Sovražnik je iz svojega predmestja St. Mere <-■ Eglise sunil proti severu iu jugu, toda nalete! Js na tako močno nemško obrambo, da le dobil i) malo prostora. — Nemške pomorske in letalske sile bo potopile več sovražnih vojnih ladij ter S prevoznih ladij i 88.000 tonami. 12 pre- voznih ladij pa so poškodovale. Tega dne je bilo zbitih 4T> sovražnih letal. Nemško vojno poročilo dne 10. rožnika sporoča, da boji v Normandiji na obeh straneh naraščajo. Sovražnik se je poskusi! izkrcati ob izlivu reke Seine, in sicer pri mestu Trouvillu. Toda nemške obalne baterije so poskus preprečile ter potopilo eno sovražno bojno ladjo, druge ladje pa so se morale umakniti. — Nemške čete zdaj čistijo vzhodno obalo reke Orne. Sovražnik je izvedel pri Touffrevilu protinapad, ki pa je bil odbit. — Na črti Caen—Bayeux so hudi oklep-nišlti boji, v katerih so nemške varovalne črte bile odrinjene. Za niimi pa se zbirajo nemške rezerve. Na polotoku Cherbourg se bijejo vroči boji. — Nemške četo se sijajno bore zoper močnega sovražnika in zoper njegovo nadmočno lelalstvo. Sovražnik je sicer obkolil več nemških oporišč, vendar se posadke v njih junaško drže. Prve tri dni so Nemci uničili nad 200 sovražnih tankov ter zajeli več tisoč ujetnikov. Od 6. t. m. je nemška vojna mornarica skupaj z letalstvom in obalnimi baterijami potopila 2 sovražni križarki, 3 rušile«. 6 prevoznih ladij, 5 izkrcevalnih ladij za oklepnike in 7 izkrcevalnih čolnov za oklepnike. Boji v Stalili Kakor smo že v zadnji številki poročali, so se nemške čete na povelje svojega Ftlhrerja prostovoljno umaknilo iz Rima zgolj zalo, da bi ltim s svojo 20(10 letno krščansko kulturo ne bil yni-čen. Ko bi Nemci ne bili tega storili, bi se bili lahko še dane3 držali v Rimu in sovražnik bi ga ne bil še mogel zasesti. To je treba vedeti, da človek pravilno presoja vojni položaj na tem bojišču. Zdaj so boji severno od Rima. Naj govore poročila: Nemško uradno poročilo 6. rožnika omenja, da je sovra'.nik iz Rima izvedet proti nemškim zaščitnim četam več brezuspešnih sunkov. Vzhodno od mesta pri Tivoliju so pa bili hudi boji. Nemško vojno poročilo 7. rožnika govori, da je sovražnik zahodno od Rima spet začel hudo napadati y velikem obsegu ter je po večurnera boju vdrl v nemške p.ostojanke ob obalni cesti. Tudi severno od Rima je sovražnik vkljub junaškemu nemškemu odporu dosegel globlji vdor. Zahodno od Rima pa je sovražnik pri Tivoliju zanuin napadal. Nemško vojno poročilo 9. rožnika se glasi, da je sovražnik nadaljeval svoje napade zahodno od Tibere ter ob obali in na obeh" straneh jezera Vico, ne da bi se mu bilo posrečilo doseči kak večji uspeh. Mesto Tarkvinijo so nemške čete izpraznile. Na otoku Visu so nemške čete ujele angleškega poveljnika tega otoka, ki je bil podpolkovnik ter se piše Tom Churchill. Kakor se je zvedelo, je ta ujetnik nečak angleškega min. predsednika. Bol! rs vzhodi Nemško uradno poročilo 5. t. m. pravi, da je nemško-romunski "napad pri JaSiju dobro napredoval. Dne 6. t. m. govori nemško uradno poročilo, da nemški napad pri Jašijii vkljub sovražnemu odporu napreduje. Krajevno bojno delovanje Je le še pri Vitebsku. Dne 7. t. m. pravi, da 80 včeraj pri Jašiju bili boji čistilni. V boje so posegla bojna letala, ki so boljševikom Zadala veliko izgube. Dne 7. t. m. je povedano le, jih fipartanci zlahka potolkli. Kitajci bo napolnjevali lonce s žveplom in arae-nikom in Jih postavljali tako, da je smrad šel v smeri vetra proti sovražniku. Leta 1557 je Ne-meo Wulf pripravil arzenpv plin, kemik Glauber pa je skušal »pojiti »oino kislino ln terpentin. ■— Torej: nič novega »e ne zgodi na »vetu. KRATKE Na portugalski avtomobilski cesti Lizbona —Cascais so odprli te dni viadukt, ki je največji v Evropi. 53.000 Italijanov se je vrnilo s hribov, kamor so svojčas zbežali, poročajo iz italijanskega glavnega stana Mussoliinijeve Italije. SOleinico znamenitega nemškega sklada, teljn Richarda Straussa so 27. maja slovesno praznovali v Celovcu. 18T) sovraž.nih leta! je bilo v maju uničenih nad Nemčijo in nad ozemlji, ki jih ščiti nemška vojska. Posebno sodišče v Italiji je obsodilo na «.mrt predsednika lekarnarjev Coppolo, ker je prodal na črni borzi 5500 kg sladkorja, določenega za lekarniške obrale. Vse židovsko premoženje v Italiji so zaklenili v pokrajinah Sondrio, Bergamo. Lurea, Forli, Cremona, Vieenza, Firence in Benetke. Obilne padavine, združene s poplavami so v Severni Ameriki za več tednov zakasnile setev bombaža, koruze in graha v južnih državah. Maja je poieklo f>5 let, odkar je stekla prva električna železnica in sicer na obrtni razstavi leta 1879 v Berlinu. • Samo otroške vozičke v enotni izdelavi prodajajo v Nemčiji po najvišji ceni 59 mark. j06.000 človeških žrtev je zahtevala kolera v Indiji, Bolgarija jc prepovedala izvoz premoga {Doslej ga je precej izvozila v Srbijo, Grčijo in Madžarsko.) 1200 italijanskih kmetov so odpeljali Angleži na poljsko delo v Anglijo. V kratkem bo nastopil kot filmski igralec sim švedskega prestolonaslednika Lennart Ber-nairdotte. Italijanskega kralja je zadela kap; Viktor Emanuel je odstopil v korist prestolonaslednika Umberia. 77. rojstni dan, je praznoval v juniju maršal Finske Mannerheim. s 580 smrtnih žrtev je bilo pri napadu sovražnih bombnikov na Split dne 5. junija. Chnrchill je izjavil v spodnji zibomici v London«, da bo invazijska bitka zavzemala vedno večji obseg, in sicer Se več tednov. Rimski guverner badoglijevec general Be-aoivenga je moral odstopiti svoje mesto severnoameriškemu brigadnemu generalu Hume ju. V belgrajskih političnih krogih menijo, da ee bliža odločitev boja za evropsko usodo. » Nove petrolejske vrelce so odkrili ajneri* Ski zemljeslovci na ozemlju Sirije pri Dir. si-reliu. Veliko propagando za pogozdovanje je razvila »lovaSka vlada. Pripravila je v ia namea tudi pol milijona sadik. Pri vsesplošnih volitvah v parlament, ki so bile te dni, je zopet zmagala stranka irskega ministrskega predsednika De Valere. Po novem romunskem zakonu se lahko pokličejo na delo v korist skupnosti vsi prebivalci obeli spolov od 15. do 57. leta, čo nimajo stalne zaposlitve. Pri razpravi o turškem državnem proračuna Je glasoval proti vladi er. eam poslanec. V bojih ekrog Trebnjega eo komunisti ubili ranjenega donjobranca Lampeta Avguština. Staino se Javljajo skrivači t željo vstopa med domobrance na domobranskem poveljstvu v Kočevju. Pristojna oblast je zaplenila imovino sledečim ^omunisfom, bivajoč i m svoj čas v Ljubljani inž. Dularju Albinu, gospodinji Jerkovič. Vojni in finančnemu uradniku Drofeniku Ferdu. 166.000 mark so razdelili oni dan med najbolj zaslužne rudarje v Leolinn. 1,400.000 mož se Je udeležilo strelskih tekem v mesecu aprilu na področju Velike Nemčije, pišejo nemški listi. Tolovajski poglavar pokazal pete Poroč&no je že bilo, kako so nemške in hrvaške čete s padalci napadle Drvar na Hrvaškem, kjer je veliki tolovajski in rokovnjaški harambaša Broz — z rokovnjaškim imenom Tito — imel svoj glavni stan. Nemčki padalci so kraj tako nenadno napadli, da je bila tamkij nrstanjena komunistična »vojska« docela zbegana. Nemški padalski bataljon se ja spustil na tla kar v sredini mesteca ter je takoj zavzel vse važne postojanke, preden se je »vojskovodja« Broz sploh zavedel, kaj se je zgodilo. Zdaj je Broz • l ito uvidel, da mu ne kaže nič drugega kakor slediti zgledu svojih podrejenih na Slovenskem, ki tudi takoj beže, če se jim kje kdo oborožen postavi po robu. Tudi Broz je brž pobegnil, da b> rešil svoje dragoceno življenje. Mož namreč zahteva, da morajo svoje življenje žrtvovati le prisilni mobilizirane!, ki jih po njegovem sploh ni škod«, Jože Broz je sploh sila previden gospod, ki si je v svojem glavnem stanu že pravočasno . Komunistični »komandir« Weiss Enemu izmed tolovajskih oddelkov, ki se v sestavu Garibaldijeve "brigade klatijo po slovenskih Brdih, poveljuj« Slovencem, zlasti rojakom iz Ljubljanske pokrajine žal predobro znani tenente VCeisj, Ta tržaški Žid ja bil 1. 1942, poveljnik taborišča »C«, pozneje tudi taborišča »d« v Gonarsu, kjer sa bili internirani bivši jugoslovanski podčastniki in okrog 3000 civilnih oseb. Vsak dan so pred tem okrutnikom trepetali sestradani interniranci. Brici, dobro si zapomnite! Komunistični izdajalec Tito vas j« najprej prodal badoljevcecn, sedaj vas pa še osrečuje p takimi naeilniki kot je komandir Weiss!f še ja čas, da jih sreča pamet Poglavnik ie izdal obširno amnestijo za vse listo tolovaje, ki se jk> gmajnah niso pregrešili s kakimi zločini. Na podlagi te amnestije se je dosodaj na Hrvatskem prijavilo rednim oblastem že na tisoče prisilnih mobilizirancev, ki so se potem vrnili na svoje domove. Veljavnost amnestijske odredbe preneha v kratkem. ii bojev zoper komuniste Zaprisega prvega polka slovenskih n«rodaiii straž v Trstu je bila ono sredo v Mutijevi vojašnici Veliko protikomunistično zborovanje je bilo na binkoštni ponedeljek v Idriji. Pri enournem »gospodarjenju« v Tržiču na Dolenjskem so komunisti požgali tamišnje žilpnišče in Malusovo hišo ter izgubili 150 svojih ljudi. Nad !80G beguncev iz okolice je sedaj v Novem mestu; med temi je 123 družin s 441 družinskimi člani. 16 komunistov je padle pri spopadu z domobranci pri Slivnici nad Cerknico. 128 padlih in mnogo ujetnikov so izgubile 31. maja v enem samem spopadu na Balkanu bol;-SevUke tolpe. Najmanj milijardo lir znoSa škoda, ki jo je komunistični osvobodilni boj povzročil slovenskemu narodnemu premoženju. Cd 1125 hU v Loški dolini je bile po boljševikih do tal uničenih 274 poslopij, to je četrtina; od 5300 prebivalcev nad 500 mrtvih, torej na vsakih deset eden. Dobro «e razvija domobranstvo v Skofji Loki »n v Kranju, Zelo delavna je posadka v Naklem in Lerkljah. Večjo tolovajsko bolnišnico so oblasti odkrile gradu Kolovcu pri Homcu. 674 ljudi so izgubile ? ilovf;)ska krščanska socialna zveza in za njo Prosvetna zveza v Ljubljani. — Ako bi vsi verni Slovenci bili sprejeli semena krščanskega socialnega gibanja v svoja srca, bi nam bila prehranjena sedanja komunistična revolucija. d Svoj rojstni dan je obhajala 3. junija Ivanka šternova v Ljubljani. Lep šopek s ča-stilkami je poslal jubilantki tudi prezident general Rupnik. Bog jo ohrani do skrajnih mej življenja! d Odposlanstvo kmetijskih zastopnikov Ljubljanska pokrajine se je zadnje dni mudilo na Koroškem, kjer so bili naši zastopniki lepo sprejeti. Ogledali so si način obdelovanja močvirne zemlje, napredno živinorejo, visoko stanje gospodarskega šolstva, nekatere vzorne kmetije, obdelovanje zemljo na strmih pobočjih in rejsko ustanovo v Osojskih Turah. Spoznali so tudi visoko stanovsko zavednost koroških kmetov, ki vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti ne zavoljo zaslužka, marveč zavoljo prehrane vsega naroda. d Nevarni svičnikl in polnilna peresa. V okolici Kaprive pri Krminu so našli svinčnik z žioo na koncu. Če potegneš žico, sledi eksplozija. Mladina nnj ne pobira takšnih predmetov. d Cena živil v Gorici. Testenine 4.75 lir za kg, riž 4.30, 4.30, 5.S0 in 6.40 za kg (po kakovosti), olje 1.95 za del., maslo 30 lir za kg, sladkor 13 lir za kg, 3ir 23.10 lir za kg in mezga 19.50 za kg. d V vodnjaku je utonila Hildegarda Slei-nerjeva v Bistrici na Koroškem. Sklonila se je nad 8 metrov globok vodnjak, da bi si umila roke. Pri tem je padla v globino. d Dvojčke je povila Kocjančič Frančiška^ rojena Oven, žena posestnika Jerneja Kocjan-čiča v Sostrem št. 56. Dvojčka sta deček in deklica, ki sta oba z materjo vred krepka in zdrava. Bo500 jelenjudi. "400 gamsov, 33.000 srnjadi, 31.000 zajcev in 15.000 lisic. Koroški in gorenjski lovci so pred kratkim priredili v St, Vidu na Glini veliko razstavo lovskih trofej. d Ročni seznam nemških poštnih uradov je izšel in se dobi pri poštnih uradih za ceuo deset pfenigov. d Slovenska maša. Na obredno besedilo za mešan zl>or zložil in založil Vla lahko tuja zemlja. Iludo prizadeti družini naše najgloblje sožaljel s Velika škoda v Zadru. Zaradi sovražnih letalskih napadov so bile, poleg drugih zgradb in po-elopii. uničen« 4 cerkve in sicer stolnica, cerkev sv. Frančika, Marijina cerkev ter samostan in knjižnica pri Zdravi Mariji. Poleg lega to sovražni bombniki v Zadru pokončali bolnišnico, trgovski* in tehnično šolo, gimnazijfko poslopie, zgodovinski arhiv, srednjo tehnično šolo. šolo Čipika, učiteljišče, neko ljudsko šolo, konvikt Nikole Tomaseja, konvikt sv. Dimitrija, Zavod za siromašne vajence, škofijsko bogoslovje, samostan Marije Device, Narodno gledališče in kinematograf Impero. s Za župnika v Bor v Srbiji je prišel g. Vodeb Iv«in, prejšnji kmplan v Valjevu. V Boru je največji srbski rudnik bakra, v katerem dela tudi več sto Slovencev. — Zn župnika v Smederovu, kjer jc že tudi več let katoliška župnija, je bil pred kratkem imenovan naš roja.k g. škorjanc Ivan. s Verski list za srbske Slovence. Župnijski urad v Kragujevcu je pred Veliko nočjo začel izdajati verski list za Slovence v Srbiji pod naslovom »Cerkveni zvon«. List izhaja štirinajstdnevno zaenkrat kot rokopis. Izdajata in urejujeta ga g. župnik Žalar in g. knplnm Tron-tclj C. M. Ista založba je izdala dosednj že tudi slovenski stenski koledarček in sliko brc-zjanske Matere božje. s Da bi sc mogli oiačiti aaslopi srbskih prostovoljskih enot, ki se bore z boljševiškimi tolpami, je srbska vlada odredila takojšen nabor let" nikov 1919 do 1924. Na knjižni trg je prišla nova knjiga »SL0V3NCEVE KNJIŽNICE« Max Metzger: Mernika potuje na Madagaskar Knjiga je polna vedrine in vam bo za razvedrilo kakor nalašč. Knjiga je za odrasle In za otroke. Popisuje potovanje učenjaka na-Madagaskar, ki mu dela družbo hčerkica Monika. Zanimivi opisi, ljubko pripovedovanje, nevarnosti, odkritje redke in čudovito lepe orhideje, ki jo varuje kača - vse to jo orisano tako preprosto pa tako privlačno, da boste knjigo brali vi iu vaši otroci. Kdo ne želi danes potovati po svetu? Potujte torej v mislih z malo Moniko na Madagaskar. — Knjiga je v prodaji po vseh knjigarnah In trafikah. »Le vesel l>odi„ Janez, da te je goriški duhovnik previdel. Mene na še čaka,« izpregovori Mica in hriše čelo bolniku. »Tega sein pa res vesel, sapa napeta! Res da te/krt upam na božje usmiljenje; preveč mi je hrbet poln hudobij in vrag mi sedi že na vratu; ali odleglo mi je pa vendar in pri srcu mi je tako, kakor takrat, ko sem bil zaprt v Gradiški in je kak sončni žarek posvetil v ječo sko/i o/ko lino.« »Kakšnih sončnih žarkov pa še želiš, Bresa? Ali ti naj gtinealnico napravimo, da se Ik»š lažje sprijaznil s hudičem, kadar te objame v svoje kremlje? To jc lopa smrt, je rekel naš harambaša, če se človek gunca in gunca na vejah med dvema hrastoma,' dokler se ne iz-gunca za vselej.« »Ali naj ti guncalnieo napravimo?« »Ti se boš še na sodni dan smejal, 1'omiganec,« odvrne tovariš. »laki ljudje ste res srečni, ki vse obrnete na dobro in veselo.« »Ti se boš lahko smejal, ko l>oš dobil spet svojo pravo nogo nazaj, leseno pa vrgel dol na zeml jo,« nadaljuje Pomigunec svoje šale. »Ali jaz, jaz, ki še nisem nikoli ženske pogleda! kakor srj>o, kaj Ivoin pa jaz j>očeI takrat, ko me l>odo vse ženske tožile in ne bo niti ene, da lii me loj mi pogledala, kaj šele marala? Ti, Požaganec, ki si nogo izgubil zaradi žensk, boš imel dosti zagovornikov.« »Ne odpiraj mi rane, ki že tako zeva kakor Frajmanova jama. Po; miganec! Kakor sem bil prijatelj tvojih šaf, vendar se mi zdi, da me zbadaš kakor trri v mojo kosmato yest, ki je najbolj omadeževana po ženskah. Ako mi Bog da zdravje, bo moja najprva pot do gospoda Janeza, da naju cerkveno poroči, Mica!« »Tisto pa, Janez! Bog ti daj "že Kmalu zdravje! Kaj bi jaz počela brez tebe, kaj bi počeli otročiči brez očeta?« odvrne debela Mrča-nova Miea in briše t robcem bolniku znoj raz čelo. »Kaj ti za latvine ni nič žal, Bresa?« se oglasi s;>et Ponfiganee. »Kaj se hoče, sapa napeta! Živeti moramo tudi mi in tisti šmon, ki je učil našo vero in o katerem num je včasih naš Veliki Groga pravil, listi šmon je dejal, da smo vsi ljudje pred Bogom eunki in zato imamo tudi vsi enake pravice,« modruje Bresa, a kašelj ga ustavi. »Ali je to tisti šmon, ki je pek v Kranju in ki je pred nekaj leti pogorel na naš račun?« popra.ša navihani Pomiganec?« »Ali tie veš,« se vtakne vmes 1'ožaganee. »da je bil ta Šmon ali Simon velik učenjak na Francoskem in Veliki Groga se je učil njegovih naukov, ko je bil 12 let v aNpoleonovi vojski « »lih, tisti Francoz je bil komunist. O tem pa tudi jaz kaj vem,« odvrne Pomiganec. »Komunist se imenuje tak človek, ki vse deli. ki neče ničesar sam. amnak vse ima .komun' z drugimi. Tako imamo komunsko vago, imamo komun-ko pašo. komunsko drva, pa tudi ko-munske davke. Aii razumeš, Poža-gunec, kaj se pravi to? Ti pa Bresa poznata samo komunske pravice, ali o komunskih dolžnostih pa se vama še ne sanja « »Kdo pravi, da ne? Naš ,komun' je veiiki Groga. Mi njega redimo, on pa nas varuje.« odvrne šteklja-čar z leseno nogo. V tem zašumi listje, stopinje se začitje jo. »Kdo je?« zjikliče Pomiganec in skoči pokonci, napenjajoč ušra-a. »Ne l>oj se!« se začuje glas iz gošče, glas samega harambaša. V mahu v dolinici pa je zastokal pomečkani štekljačar, da je veter zanesel njegove vzdihe po okolici. Kurja polt ga je obšla in začel se je tresti, da je plašč zdrknil podenj in blazina je tičala poleg njegove glave. »Mati božja!« je vzkliknil - in smrtni metulji so letali nad njim. »janež, Janez, kaj bom počela brez tebe?« je klicala Miranova Miea in objemala mrtvo truplo pokojnikovo. Otroka sta se na materin klic zagnala v jok. Molk je nastal, ko se poglavar približa. Ta se skloni k mrtvecu in hladno ukazuje: »Mrtev je, Nikdo več ga ne zbudi. Naj počiva v miru v tem kotlu < In harambaša napravi velik križ nad mrtvecem, potem pa pristavi: »Iz.kopljile mu jaino in ga za-sujte. Pa d račja navalite na grob. Ti pa, Pomiganec, skrbi, da se Mr-čanova Mica pomiri in skrbi za njene otroke!« »Se zgodi, harambaša! Jamo bo izkopa! Požaganec, jaz bom pa tolažil Mioo.« odvrne Pomiganec, po-tfcgne iz malhe kos kruha in ga pomoli otrokoma. Ta dva sta začudeno gledal« kozasti obraz svojega novega očeta vendar sežeta po kruhu. »Harambaša, komisar Pajk je razpisal nagrado na tvojo glavo. Na Kranjskem polju p« je pO3*11"! visoke vislice za naše ljudi,« pravi Ppžaganec in upre oči v svojega poglavarja. »Ila, takih pajkov je bilo že dosti, ki so spletali mreže nad našimi glavami,« odvrne Veliki Groga samozavestno in zravna svoj ukrivljeni hrbet. — »Ali mreža se js vselej strgala, posebno takrat, ko se je zavila okrog Grogove glave. Pretanka je ta pajkova mreža in še železna mreža v linah ua Gradiški ni bila dovolj močna, da bi nas zadržala. Na Pajkove vislice bomo pa mi obesili prvega, ki bi izdal nu;e naklepe.« »Dobro, živel harambaša!« za-kliče brazgotinnsti Tacman, ki je stal poleg hčere Velikega Groga in tiše iz,pregovori: »še je tič, tvoj očel« j »In ti, moja Tnca, ii ga pod- piraj! Starosti n i u bežal in zdaj sloni le na tebi vsa naša zadruga.« Dekle s črnimi očmi pogleda svojejta izvoljenca tako živo, da je ta trenil z. očmi. »Duh Velikega Groge še živi; ali Tacmanova roka je, ki naj drži odslej red nad našimi glavami. Bog naj te živi, Tacman!« se oglasi grbasta Agata in rožlja s srebrnja-ki ob pa,,u. »Danes je v Kranju tržni dan. Micika, skrbi, da bo najmanj deset žepov odrezanih na sejmu. Ti pa poskrbi, Tacman, da se nakelska cerkev malo izprazni. Tamkajšnji župnik Blaznik je naš sovražnik, deivna Pajkova roka. V nedeljo je na prižnici trdil, da smo mi krivoverei, ker se sami poročamo,« ukazuje harambaša hčeri in 1 acmatiu. »I!a. za štolo mu je!« pristavi Tacman. »Pa za bero, ne pa za vero,« vščipne Polonjek. »listi Kibnikar v Kokri je menda prav bogat, najbogatejši župnik v okolici. Tega bi bilo tudi dobro malo potresti,« reče spet Travnov J a nez. »E, kakor nas izkušnja uči, denarjev ne bomo dosti nabrali pri župnikih. Kakšna reč ie bila že. pred več leti s tistim Božičem v »Pretanka je ta Pnjkova mreža. Krizah. Nabrali smo res precej blagu, ali deuarcev ni bilo,« odgovarja li ara raba,* a. »!'., saj nam za denar tudi ni toliko, kolikor za meso in slanino. In v župniščih koljejo zmerom debele prašiče.« » » i i, Mina Jerdanova, skrbi za to, da se bosta štrukelj in jižnik v Goričah do dobrega skregala zaradi tistega mejnika za ozarami. To bo voda na naš mlin. Jera Travno va, ti pa pojdi s kvartarni do Jižnice in ji prorokuj srečo taiko, da Ih>š veliko daru dobila, pa malo uganila,« spet nadaljuje Veliki Groga svoje ukaze. Rokovnjači so se polagoma razkropili, vsak pa je vrgel pri odhoi du suho vejico na »mrtvico« — grob umrlega Brese. Tudi harambaša. je krenil z Agato proti Kam-njeku, mimogrede pošepetajoč Po-lonjeku na uho, naj pri ječarju Francu v Kranju poizve, koliko biričev je dobil komisar Pajk na ; novo. | III. ! . Nakelski župan Peier Fišter je imel tisti dan dovolj pivcev. Najbolj glasen je bil invalid Matevž I'ende, po domače Kozjek. Bil je močne in velike |K>»tave, bistrega pogleda in zgovorne besede, stre-liar po poklicu. »Dobro kapljico si pripravil za semenj, kar ni tvoja navada, Peter!« samozavestno izpregovori vojak z obvezano 'roko. »Ti povsod samo zgago delaš, Kozjek! Kdaj sem imel jaz še slabo vino?« odvrne hišni gospodar. »Vselej, ako ti nismo prej vesti izprašali. Toliko se jeziš čez pla-šurje in jih dolžiš, da so ti lansko leto kozolec zažgali, pa si sam največji slepar,« odvrne strehar Kozjek. »Oho, Matevž, tako se ne govori. Naš župan je poštenjak od nog do glave in ne bomo trpeli, da bi ga ti pital s sleparjem.« zavrne stre-harja kmet Palec in vstane. »I.e [N>miri se, Palec, saj beseda ni konj. Je že prav, da jih župan nekaj sliši. Kaj pa hodi zmerom v Kranj tožit naše fante,« se potegne za Kozjeka kiuet Mejuč iz Kota. »Saj ne rečeni, da je župun ves naš, ali tale strehar, ki se, je priklatil v našo vas tam od Puhličar-jev, pa tudi ni, da bi tako oblastno govoril,« poprijeuia orjaški Palcc. »Jaz ni-em Puhlieur, pač pa sem služil cesarja in sem kri prelival zanj.« odvrne spet Kozjek. »Kje neki? Nalašč si si roko malo liarezal, zato da so te izpustili od vojakov,« zbode spet Palec invalida. »Aha, kdo pa je bil med tistimi tri sto možmi, s katerimi je nad-polkovnik Benedek ukrotil rusin-ske puntarje? Kdo je bil z nadvojvodo Karlom s prvo avstrijsko ladjo na vijak pri Port Snidu? A, a, ljubi moj Palec?« In Kozjek samozavestno pokaže s kazalcem na svoj nos. Vsi pivci ga s s>poštovanjem pogledajo, bezgavi Šaves pa spet začne: »Odkar je bil komisar Pajk prišel iz Tržiča v Kranj, smo Naklanci vedno na vrsti. Pravijo, da je gosposka začela trdo stopati na prste rokovnjačem. Naj le, ali nas poštenjake naj pusti v miru.« »S no, Mejač, tvoj brat Štefan m baš da bi ga hvalil. Moč pa ima. Zadnjič je naročil pri Pcharki pod Tubrom za 10 ljudi kosila in zgodilo se je, kakor je naročil. Plačal pa j je kosilo seveda P-"* sam,« ugo-,« varja spet Palec. Proti boljševizmu in njegovim podpornikom Slovensko ljudstvo je v zadnjih dveh letih na svoji koži bridko občutilo dobrote boljševiškega raja na zemlji. Komunistični »osvobodilni boj« je doslej zahteval že nad 25.000 smrtnih žrtev, najboljših sinov in hčera slovenskega fiaroda. Nepopisljive so duševne muke in nepopravljiva je Eiilijardnu materielna škoda, ki jo je povzročil naši, tako ljubljeni slovenski zemlji brezbožni, satanski komunizem. Slovence je po svoji nuravi ponižen in potrpežljiv, !»časih pa tudi prezaupljiv, kar mu ni vedno v korist, šo pa spozna zahrbtne sovražnike vere in naroda, se vžge j slovenskem srcu odpor in bojaželjnost. V boju za Cerkev in svobodo svojo in svoje zemlje, je pripravljen slo-(renski človek žrtvovati vse, tudi najdražje, svoje življenje. Zgodovina Slovencev ni bila brez trpljenja in solza. iVendar je bil slovenski narod skozi stoletja kos težavam in je ohranil svojo narodnost in svoio vero, ker je zaupal jr Boga in vase in ker mu je Bog kot gorečemu častilcu Marijinemu v velikih težavah vedno poslal dobre vodilne može. Tako tudi v današnjih dneh, ko bije zlasti slovenski knietski človek hudo borbo kakor še nikdar s svojim največjim zgodovinskim sovražnikom — z boljševizmom. Narodne noše na protiboljševiškem zborovanju nu Grosupljem so lepo izpopolnile pravi ljudski značaj velikega narodnega protestnega sestanka. Veliko protikomunistič-no zborovanje v Borovnici, na katerem je slovenski narod odločno odklonil komunistične rnzbojnike in morilce. Deklica pozdravlja gospoda prezidenta genernla Rupnika Ea izvrstno uspelem protikomunističnein zborovanju nu Vrh niki Velike množice na protiboljševiškem shodu na Jezici protestirajo proti komunistom, izdajalcem slovenskega naroda in katoliške vere. Tisoči in tisoči slovenskih mož in fantov so zamenjali svojo kmečko obleko 7 vojaško suknjo, svojo kniet-sko orodje s puško in drugim bojnim orožjem, du pod vodstvom gospoda prezidenta generala Rupnika preženejo boljševiško golazen s slovenskih tal. Orugi tisoči pa se doma zbirajo po javnih shodih, da izrazijo slovenski vojski in njenemu roditelju svojo globoko zalivalo. « i i* V : \>7:- -i Koinaj smo se dobro pripravili, ie so volkovi planili proti nam. Mi pa smo jih sprejeli z bum, bum, buin .. ., in še enkrat bum, bum, bucn. .. Ob tem pozdravu, na katerega niso bili pripravljeni, je med volkovi nestala zmeda in začeli so bežali zaradi »gromov in bliskov«, kakor je včasih rekel Petek. Ko se je razpršil dim, smo. zagledali ena tleh štiri mrtve zverine, več pa jih je bilo ranjenih in so se le s težavo vlekle za beiečinii tovariši. Ob lunin em svitu smo videli na snegu sledove krvi. V precejšnji razdalji so volkovi obstali, kakor da bi s« hoteli posvetovati, kaj naj storijo. Mi pa smo medtem zopet nabasali puške. Ker sem slišal, da preplašene zveri bežijo, če zaslišijo človeški glas, se mi je zdelo umestno, da bi se iz napadencev spremenili v napadalce. Na moje povelje so vsi spodbodli konje, ki so le neradi ubogali, in z glasnim krikom smo se zakadili proti volkovom, ki so zdrveli proti gozdu. Za slovo smo poslali za njimi še nekaj strelov, ki so imeli čudovit učinek, kajti vse zveri do zadnje so izginile v gozdu. Toda ta gozd je bil bržkone taborišče volkov, kajti pozneje smo zopet zaslišali strašno tuljenje in zagledali tri skupine teh vražjih zverin, ki pa so krenile v drugo smer. Seveda smo jih rade volje pustili pri miru. Pred nami je bil nov gozd, ki smo g« morali prekoračiti. Lahko si mislite, s kolikim veseljem smo stopili vanj! Nismo se motili. Najprej smo zaslišali strel, kmalu nato pa seno zagledali konja, ki je bežal v smeri proti nam in za njim nekaj desetin volkov. Pod seboj smo zaslišali neko čudno pokanje. Bilo je konjsko okostje. Zdaj je prišla vrata na nas. Za prvo skupino se je prikazala cela armada volkov Bilo jih je najmanj tri« stro!... K sreči je med njimi in nami ležalo na tleh veliko drevo, ki nam je služilo kot branik. Poskakali smo s konj in se razvrstili za drevesom v obliki trikota. Konje smo spravili v sredino. Volkovi so bili oddaljeni samo še za streljaj. Toda bližali so se tako hitro, da so se že po prvih strelih nekateri približali deblu in smo jih morali streljati s samokresi. Bili so to strašni trenutki. Zdelo se nam je. da nas bodo zveri kar pogazile. Toda tudi sedaj so volkovi obstali ob nenadnem streljanju in zdelo se je, da se sprašujejo: »Kaj pomeni to?« A nikakor niso hoteli zbežati, kakor je to storila prva skupina. Njihovo obotavljanje nam je bilo dobrodošlo, ker smo lahko zopet nabasali puške. Čez nekaj časa so nas volkovi zopet napadli s še večjo div-jostjo. Seveda smo jih tudi mi primemo sprejeli. Kakih dvajset zverin je obležalo, skoraj enako število pa je bilo ranjenih. Seveda te niso poznale naših navad, ker se nikakor niso hotele umakniti in so skuhale preplezati deblo. Da smo se jih iznebili, smo jim morali vtakniti puško v gobec ter jim poslati kroglo v goltanec, da jih je za vedno minilo veselje napadati miroljubne ljudi. Začelo me je skrbeti, da bi nam ne zmanjkalo streliva, če se bo bitka tako nadaljevala. Kaj potem? .. Poklical sem svojega drugega služabnika in mu naročil, naj vzame moj rog za smodnik in ga strese po celem deblu. Tudi tretji napad je bil tako silovit, da je več volkov planilo na deblo. Prav na to sem čakal. S strelom iz samokresa sem zažgal smodnik, raztresen po deblu ... Učinek je bil čudovit. Plamen, naši streli, divje tuljenje ožganih zveri je ostale napadalce tako prestrašilo, da so začeli bežati kar vprek. Nekateri, ki jih je ogenj ožgal in oslepil, so begali okrog, so zaletavali v drevesa in se nevede zopet vračali k nam. Pokončali smo jih' s puškinimi kopiti, saj je bilo škoda, da bi zanje tratili smodnik. kovi na planjavi, bi jih na beli snežni odeji videli že od daleč. V gozdu pa je bila tema in presenečenja so bila neizogibna... Poleg tega pa je pot vodila skozi ozek prehod, kjer bi se n kakor ne mogli izogniti neprijetnemu srečanju. K sreči takega srečanja ni bilo. Šele ko smo prišli iz prehoda, smo zagledali pet zverin, ki 60 dirjale v drugo smer, Morda nas niso zapazile ah pa so imele druga pota, zdrvele so mimo nas in izginile. Veselo smo jih pozdravili. Vodnik pa nas je opozoril, da je to bila le predstraža, da armada pride šele pozneje. Torej pozor! S puškami v rokah in s prstom na petelinu smo previdno nadaljevali pot. Tudi vodnik, ki ga je prejšnja iz-kušr.*a še preveč izučila, je hodil v strnjeni skupini z nami. Nenadoma smo zagledali premikajočo se temno gmoto iz katere je izhajal nek nenavaden zvok. Obstali smo. Naročili smo Petku, "ki je imel zelo oster vid, naj se prepriča, kaj je to. On pa nam je kmalu povedal t tesnobnim glarem: »Volkovi, mnogo volkov!« »Koliko jih ie?« »Morda ... deset in dva.« Najraje bi kar sam planil nadnje. Zadržali smo ga, ker smo si mislili, da morda volkovi žr.t kako mrhovino »n se zjJo ne bodo rmenili z a nas. Toliko bolj, ker nam je vodnik povedal, da to ni cola armada, ampak le majhen oddelek ali pa skupina kla-težev. Krenili smo vstran in pustili skupino nemoteno pri gostiji. 1 udi zveri se niso zmenile za nos. Nismo &e dospeli do polovice planjave, ko so konji začeli nenadoma vohati po 7*aku, tresti se in plašiti. Ustavljali so se in niso hoteli več iti naprej. Vedeli smo, kaj to pomeni. Kmalu nato smo zaslišali strahotno zaleglo tnljenjc, ki je prihajalo iz gozda1 na levi strani. Nekaj trenutkov pozneje pa se je prikazala iz gozda cela vojska volkov. Bilo jih je več sto in bližali so se nam v urejenih vrstah kot prava vojska. Nikdar nisem vedel, kai jc strah, razen nekajkrat na samotnem otoku. Priznam pa, da me je pogled na te zveri silno prestrašil. Kako se bomo mogli rešiti, ko nas je bilo tako malo? Deial sem si: »Robinzon, ti je -mar usojeno, da končaš svoje življenje kot žrtev teh pošasti, ki se bodo spopadle za tvoje meso, ki bodo zdrobile tvoje kosti in polizale tvojo kri?... Tak konec mi nikakor ni bil po godu. Kaj storiti? Morali smo sprejeti boj in ... Bog naj nam pomaga! Prevzel sem nalogo poveljnika in velel spremljevalcem, da so se postavili v polkrog in pripravili orožje. Naročil sem jim, naj streljajo izmenoma, najprej vsak drugi, potem pa ostali, da bi tako ne merila po dva v isto zverino in tudi zato. da bi prvi imeli dovolj časa, da zopet nabašejo puške, medtem ko drugi streljajo. Najvažnejše pa je bilo, da ne bi delali zmede. Kdor v važnih trenutkih izgubi glavo, je zgubljen, Samokrese smo prihranili za primer, če bi se nam volkovi preveč približali. Ko je bil medved £e tisto blizu, je Vetck zopet začel majati vejo. Boj s volkovi Petek je hotel dati medveda iz kože, a tega mu nismo mogli dovoliti, ter se je medtem že znočiio in vodnik nam je rekel, da moramo pohiteti, da dospcino do bližnje vasi, kjer bomo prenočili. Potovali smo po ravnini, ki je sicer bila pokrila s snegom, ki pa ni bil tako visok, da bi nas oviral. Tudi Bi bilo tukaj tako nevarno, kakor v florah. vi Da bi nas ne prevzel preveč ^'tek lahkotnega potovanja, nam je hodnik povedal, da bomo zdaj prišli v deželo volkov, ki so bili tako drzni, so napadali celo vasi i«, vdirali v ter da niso spoštovali niti imetja Biti ljudi. Odhajali so na pohode v skupinah po pet, deset, dvajset, pet-JJfset in še več. Ta vest nikakor ni i preveč tolažilna. Na koncu planjave sc je razprostiral gozd, ki smo ga morali prekositi. če bi nam prišli nasproti vol- Zdaj smo se začeli zares iz srca •mcjati. Hoteli smo reveža rešiti iz *agatc s tem, da bi mu podarili nekaj •vinčenk, da bi ne poginil tukaj od laJiote ali pa padci na tla in si razbil glavo. Ker je že moral zleteli z drevesa, je bilo bolje, da bi se to zgodilo potem, ko bi že dobil naše kroglice. »Ne streljati, ne streljati! Bolj se •niejati potem, bolj se smejati potem!« nam je zaklical Petek Medved se je nekaj časa obotavljal, nato pa je hotei pokazati svojo modrost in je začel počasi in z V60 previdnostjo lesti ritenski po veji. Ker pa ni mogel videti za seboj, se je j>rišctlsi do debia, znašel s trupom Jigoraj m vsem ostal.m spodaj, v položaju, ki je bi! prav malo primer-en ca plezanf'e z drevesa. 1 oda Petek g a je rtšil iz zadrege na ta način, da ga je ustrelil od spodaj naravnost v jgoben. Ogromno truplo j« padlo z vso težo na tla in obležalo negibno v svoji krvi, ki je pordečila belo sneženo ode o. Petek nam je pozneje povedal, da ▼ njegovi domovini tako lovijo medvede. le da namesto puške uporabljajo puščice in sulice iz trdega lesa. Zares smo se zabavali in morali smo Peti a pohvaliti. PRAVNI NASVETI Izplačevanje invalidnine. Ker ni več vrhovnega Invalidskega sodišča, ki je pregledovalo in potrjevalo odločbe prvostopnih invalidskih sodišč, je ftel pokrajinske uprave odredil: Vse prvostopne lodločbe iuvalidskih sodišč, proti katerim ni bila >ložena nobena pritožba, se potrdijo po pokrajinski upravi. V ta namen na| vložijo prizadeti vojni invalidi in vojne žrtve na Vi oddelek pokrajinske uprave prošnje, katerim naj priložijo po možnosti izvirno odločbo in po tri sodno overovljene prepise odločbe invalidskega sodišča 1. stopnje. Če prizadeti ne morejo prošnjam priložiti izvirnih odločb oziroma overovljenih prepisov istih, ker so izvirno odločbo zaradi vojnih dogodkov izgubili, naj v prošnji navedejo vsaj, kdaj in katero invalidsko sodišče prve stopnje jim je izdalo pogrešano odločbo. Pokrajinska uprava bo po prejemu prošnje izdala, če se uveri o pravilnosti in upravičenosti do invalidnine, iinančnernu ravnateljstvu .plačilni nalog. 0 tem, kako se bodo reševale pritožbe proti prvostopnim sodbam, bo izdana posebna odredba. Tudi klanje kopitarjev ni prosto. C. K. Klanje kopitarjev (konj, oslov, mul), ki so Se sposobni za 'delo ali za kakršno koli koristno uporabo, je prepovedano. Nesposobnost za delo ali za drugo koristno uporabo mora biti ugotovljena s posebnim potrdilom, ki ga izda občinski veterinar. Dovolilnico za zakol si mora preskrbeti stranka s prej omenjenim potrdilom pri veterinarskem odseku kmetijskega oddelka pokrajinske uprave Pomilostitev kazenskih posledic. A, O. Savoj-sko vojaško sodišče Vas je obsodilo v ječo in na izgubo častnih pravic. Ječo ste prestali. Zaradi službe bi rodi dosegli izbris izgube častnih pravic. ■Vprašate, kam bi se obrnili. — Prošnjo, ki jo ■dobro utemeljite, vložile pri okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je prevzelo spise bivšega ital. vojaškega sodišča. To sodišče jo bo nato predložilo s svojim poročilom vodji pravosodnega oddelka pri nemškem svetovalcu. Kazen, kakor tudi vse posledice kazni Vam lahko spregleda edinole Vrhovni komisar, ki je najvišje oblastvo. Pritožba zaradi pokojnine, I. S. Vprašate, kam bi se pritožili zaradi upokojitve, ker ni državnega sveta. — Pritožbo ali predstavko vložite pri Obiastvu, pri katerem ste služili. To jo bo odpre-milo pristojnemu oddelku pokrajinske uprave. Če bo to smatralo vašo pritožbo za upravičeno, sme • svojo odločbo ob splošnih zakonitih pogojih iz-premeniti ali razveljaviti. Elektrika. S. C. Za proizvajanje in oddajanje elektrike je potrebno obrtno dovoljenje. Zato se obrnite na domače okrajno glavarstvo, ki vam bo idalo potrebna navodila. Prodaja gozda. F. A. T, Prodati nameravate večji kos gozda, v katerem raste staro in mlado drevje. Najrajši bi prodali samo les po maksimalni ceni, da bi vam ostali parcela. Kupec je s tem zadovoljen, ugovarja pa, da mladega lesa, kt še raste, ne morete prodati kot kurivo, temveč ie kot gozdno parcelo. Vprašate, ali predvideva tako tolmačenje kakšna uredba in kako Vam je ravnati, da ne pridete v spor e postavo, — Po našem mneniu bi bilo za Vas najugodnejše, da 'daste starejši in debelejši les posekati in ga pro-■daste. Naivišie cene ea okrogli les najdete v na-redbi, ki ie bila objavljena v 56. kosu Službenega lista z dne 14. julija 1943. Cene se ravnajo po vnsti lesa in po debelini Ta naredba je dopolnitev prejšnje, ki je objavljena v 51, kosu Službenega lista z dne 27. junija 1942. Če bi nam bili povedali, kakšne vrste les rafite v Vašem gozdu in njegovo približno debelino, bi Vam lahko točno navedli cene. Drugače bi pa bilo preobširno objavljati cele cenike na tem mestu. Mlajši les, Iti še ni za posek, pn prodajte skupaj s parcelo. Pri tem Vas moramo opozoriti na predpiee zakona o gozdih, ki prepoveduje krčenje gozda brez dovolitve državnega oblastva Tudi za spremembo gozdne parcele v drugo vrsto kulture, to je če hočete gozdno parcelo poDolnoma posekati in jo spremeniti na primer v njivo, si morate izposlovati dovoljenie okrajnetft glavarstva, če parcela ni večja od 5 ha, če je večia, pa od Šefa nokraimske uprave. Ustna oooroka, J. X. S. Tudi ustna oporoka je možni" Paziti pa je ni njeno pravilnost. Za njeno vel:avnost je potrebno, da je zapustnik pred tremi pričami resno povedal, da postavlja tega in tega za svojega dediča. Po zapustnikovi smrti more vsaka oseba, ki je z oporoko prizadeta, zahtevati, d? priče pod prisego izpovedo vsebino 3* Ura odločitve Dogodki » noži vdora v Evropo Kakor poročamo na drugem mestu, se je dne 6. junija v nočnih urah začel tako dolgo napovedovani vdor ^ v Evropo. Tako se ja začelo zgodo- vinsko dogajanje, kil«)imelo velikansko. posledice, dasi je treba že zdaj povedati, da odločitev še no bo tako kmalu padla, ker bodo boji še dolgo trajali, preden bodo odločili. Nemško vojno vodstvo je mirno in hladno, ker je s tem že davno računalo. Morebiti bo našim bralcem ustreženo, če jim podamo kratek pregled dogodkov tiste prve noči, kakor jib ie popisal nemški vojui poročevalec Ilarry delim: Ta znamenita noč so je začela za bombardiranjem naših obalnih utrdb, kakršnega še ni bilo. Vrsta za vrsto so padale bombe druga za drugo. Vedno novi roji angleških in ameriških 4 motornih bombnikov so priletavali in odmetavali svoje težke in najtežje kalibre med betonske bunkerje našega allanlskega zidu, po večini, ne da bi bila letala videla na zemljo. Ko so potem eno uro po polnoči prišla prva poročila, da so se izkrcali padalci in zračne čete, takrat smo vedeli, da je zdaj končno prišla tista ura, ki smo jo eno leto čakali Se isto noč so prva letala naše skupine bila odposlana na izvide. Niso jih motili globoko viseči oblaki. V nizkem poletu so letela čez deželo. Spodaj na zemlji vidimo tu in tam čudne, barvane stvari. To so padala izkrcanih sovražnih oddelkov, rjava, zelena, rumena. Kažejo kraje, kjer so se spustili prvi padalci. Tukaj in tam zablisne krvavo rdeči sij, ki nam kaže, da so se naši tovariši od pehote že spoprijeli s sovražnikom, ki se je bil spustil s padali na ta. Dalje spredaj ob obali se neprestano bliska. To so topovi težkega in najtežjega kalibra, ki jih uiigajo naše obalne baterije na bližajoče se angleške in ameriške izkrcevalne čolne. Doslej še nobeno izmed teh plitvih vozil ni doseglo obale, toda zunaj tam v daljavi prihajajo skornj v nepregledni vrsti. Nekateri plovojo s svojimi silami, druge vlečejo za seboj vojne ladje. Nizko brenče nemška letala Focke-Wulf nad temi izkrcevalnimi čolni, fle je tema kljub jasni mesečini, zakaj oblaki se vlačijo nizko nad Kanalom. Le temno se odražajo obrisi plavajočih čolnov v vodi. Šele ko se bolj zjasni, spoznamo posameznosti tudi na ladjah. Vodja letalskega roja, ki se je vrnil s poleta, poroča: >To jo največji ladijski zbor, kar sem jih kdaj videl. Ves zaliv med izlivom reke Orno in Nonnanskim polotokom kar mrgoli ladij vseh vrst in velikosti. Med njimi je mnogo velikih in malih vojnih ladij. Samo 20 metrov visoko sem šinil nad vsem tem vdornim brodovjem, ne da bi bil dobil le on sam strel.< Za temi prvimi izvidniki v jutranjem mraku so podnevi dvignejo nad vdorno brodovje urni bojni letalci. Ti so prvi udarili na sovražnika. Tega prvega dne so vedno znova prodirali lovsko sovražno zaporo okoli obale. Ne meneč ee za sovražni uničevalni ogenj, ki se vsiplje nad nje z ladij, se junaško vržejo na veiike in manjše ladjo. Skok na minska psije Nemški poročevalci popisujejo, kako so bili uničeni celi oddelki sovražnih padalcev, ki so se bili izkrcali zadaj. Med drugim, so poročilo takole glasi: Nad normandijsko obalo se je proti polnoči zaslišalo nekako daljne šumenje, ki se je skozi temno noč vedno bolj bližalo. Naenkrat se je zazdelo, kakor da bi se človeku pod nogami premikala zemlja s skalovjem vred. Baterije so tako streljale, da se je zemlja tresla. Tiho in brez šuma so se iz nočnega dežja ob svojih padalih pogrezali sovražniki ter skakali na tla okoli Ca- zapustnikove poslednje volj«. Če ene izmed teh prič ni več mogoče zaslišati, zadostujeta tudi zapriseženi izpovedbi ostalih dveh prič. Ker je t« način oporoke precej nezanesljiv, n. pr. vsled pozabljivosti prič, ga odsvetujemo in priporočamo le pismeno oporoko. ena. Zdelo se nam je, kakor da bi na svetlih žarkih žarometov plavali na to smrtno polje. Padalski polk je padel na minsko polje. Kakor U malih ognjenikov so začele mine grmeti v temno noč. Tukaj ali tam so ja zaslišal slaboten človeški krik. Ladijski topovi pa so neprestano grmeli proti nemškim obrambnim postojankam ob zalivu reke Seine. Iz teme so planili Američani in Angleži na svojih padalih med grmovjem in drevjena, Strahotni obrambni ogenj jih je zmedel. Saj j« udaril prav na nje. Zmedlo jih je kričanje tovarišev, ki so jih trgala mine. Naglo so stekli k svojim vodjem ter se zakadili zoper nemške postojanke. Prvi sovražni vodi so popadali v nemškem ognju. Mrlvi in umirajoči so se kopičili pred gričem, na kalerem so nemški branilci še veditt) streljali. Nato so nemški branilci planili iz svojih jarkov in bunkerjev, udarili na sovražne vrste ter jih uslavili. Velikanska sovražna izguba Nemška poročila o teh bojih naglašajo, kako velikanske so bile krvave žrtve sovražnih čet. Dna 10. t. m. obširno berlinsko poročilo med drugim naglaša: Trije dnevi in štiri noči težkih bojev proti in-vazijskim četam dveh največjih držav sveta 10 za nami. Sovražnik je upal da bo lahko vsled svoja premoči hitro stri nemško obrambo na normamki obali, namesto tega pa je naletel povsod na može, ki so do skrajnosti odločeni, da se na zemlji, na morju in v zraku upro sovražnikovemu napadu. Izgube napadalcev so izredno visoke. Cesto se n« dajo v podrobnostih niti ugotoviti. Toda že samo to, kar je možno pregledati, dokazuje, kolikšne žrtve je moral doprinesti sovražnik, da ja lahko zasedel ozek obalni pas Prva se je spoprijela s sovražnikom nemška vojna mornarica. V štirih nočeh je potopila neko križarko, dva rušilca, 3 izkrcevalne ladje, 3 oklepne izkrcevalne čolne ter številne manjše enota. Razen tega je nemška mornarica težko poškodovala neko križarko ter dva ruiilca Pri tem je potonila samo pri vsaki oklepni izkrcevalni ladji več kot 1200 mož ter 100 oklepnikov. Pri tem pa niso upoštevane sovražnikove izgube, ki jih je imel zaradi eksplodirajočih min ter zaradi topovskega ognja proti sovražnim cdinicam, ki so se zameglile. Tudi sovražnikove čete, pripeljane z letali, so utrpele- velike izgube. Letalstvo ter protiletalsko topništvo je sestrelilo po cele letalske oddelke naenkrat. Kakor poroča sovražnik sam, je izgubil do srede tretjega invazijskega dne 289 letal. Pri tem pa ne upošteva stotin jadralnih letal, ki leže razbite ter razstreljene ob nemških črtah. Sovražnikove izgube so se pa močno povečale, ko* so prišle sovražnikove čete pripeljane bodisi preko morja ali po zraku na normandsko obalo, v stik z nemškimi obalnimi utrdbami ter oddelki vojske. Oddelki padalcev, ki so pristali za nemškimi črtami, so bili preganjani, zajezeni, potisnjeni v stran ter skoraj povsem uničeni. Izkrcevalne čete, pripeljane s čolni do obale, je močno napadla nemška obramba ter so večinoma obležale že na obali. Vsak korak v utrjeno območje je prizadejal sovražniku velikanske izgube. Gotovo je, da so izgubili Severnoamerikanei kakor tudi Britanci in Kanadčani več 10.000 svojih vojakov, bodisi mrtvih, bodisi ranjenih. To tudi potrjujejo izjave mnogib zajetih vojakov. Vse te izgube niso v nobenem razmerju z doslej doseženimi uspehi, ter so razen tega za sovražnika toliko bolj boleče, ker so tokrat padli ne kolonijalni narodi, temveč pravi Angleže, najboljši letniki Kanadčanov ter severnoameriški elitni polki. Vsega skupaj razpolaga Eisenhower razen čet, ki so podrejene Montgommeryju, 5e s 50 nadaljni-mi divizijami, katerih polovica je gotovo predvidena za napad proti severnofrancosko-belgljski obali. Izredno težke izgube, ki so jih utroele an-gloamerjške invazijske sile, so prisilile Montgotn-meryja, da je uporabil na predmostjih med izlivom reke Orne in Vire ter na ameriškem napadalnem področju severno od Carentana, skupno 17 divizij. Eletni oddelki njegove armade predvsem čete, pripeljane z letali, so utrpele v bojih prvi štirih dni tako visoke izgube, da so lahko vzdržale le zarad. stalnega novega dovoza predvsem po morju. V. Mionl — V. Lovšin Zgodovinski roman i« časov sv. Pavla Želel je biti sam 3 svojo divjo jezo z nezmožnim gnjevom. Vest, ki mu jo je prinesel Baraba, ga je močno zadela. Njegova hči kristjanka. Gorje, ako pride zadeva v javnost in prišla bo v kratkem. Njegov položaj je bil že tako omajan; ne bo ostal veliki duhovnik, četudi Ozejevo bodalo ne zgreši Izmaelovega srca. Začutil je jako, neukročeno besnost do hčere }a Nataniaela, do kristjanov, do Pavla, Izmaela vseh. Rahelinemu poslancu, ki je prišel ta večer po odgovor, je rekel: »Nobenega odgovora.« Rahele ni bilo več zanj. Hotel jo je izobčili, takoj jutri v templju. Upal je, ila bo to izobčenje ohranilo njegovo moč. e To noč in drugi dan se je naglo razširila po mestu mračna vest. Prvak duhovnikov je bil zaboden. Od začetka se je govorilo o samem velikem duhovniku; potem se je izvedelo, da je Izmael, Fabijev sin. V začetku so rekli, da je mrtev; rana je bila najprej zelo gioboka, izredno huda, smrtnonevarna, huda in končno se je ugotovilo, da je precejšnja, pa ni prav nič nevatna. Nihče ni vedel za ime zavratnega morilca. Ta je bil zavlekel žrtev na Bamolno ulico, ko se (e vračal iz templja; imel ]e zakrit obraz in je pobegnil, ko je zadal nevaren sunek, ne da bi se temu posrečilo Prijeti ga in ne da bi ga bil Izmael prepoznal. Ta je celo zasumil, da gre za kakega najetega morilca, ki ga je plačal njegov sovražnik in njegov sum je padel na Ananija, pa g* nI upal jasno obdolžili, ker veliki duhovnik ne bo kaj takega poskuSal in ko bi on ne mogel tega dokazati, bi ga izobčil in mu vzel na ta na-Kn možnost, da zasede velikodubovniški prestol. Ananija je prav dobro vedel, kdo je napadalec In mu je bilo žal, da ni bodalo doseglo srca. Fešeni bi bil nevarnega tekmeca, medtem ko bo lahka raiia povečala mamilo, in Izma«rt se bo eniatral za mučetira za dobra stvar in vzdrževal, da 90 hoteli t bodalom pobiti pobožnega, svetega duhovnika, vnetega za Postavo; lo je napravil morda kak zagrizen na?.nrenec prav njemu in ne Ananiju, velikemu duhovniku, ker so videli v njem pravega predstavnika levitskega duhovni-Stva, veliko oporo Izraelskega ljudstva in največjo oviro za razširjanje krščanstva. Ananija je 5e nadalie potvarjal knjige in prenesel na svoj račun mnogo denarja, ki ]e bil tempeljska last Polvorbe so bile tako spretne, da jih ae bt nihče odkril. Storil je prav, da se je žuril, ker mesec nato Js prišla iz Cezareje njegova odstavitev in imenovanje okrevajočega Izmaela za velikega duhov-Jilka. Antonij Feliks si ni upal zapleniti imetja odstavljenega velikega duhovnika, kakor mu je bil svetoval Fabijev gin; raje je naložil novoime-novanemu zelo visoko takso a imenovanju, ki jo je ta plačal. Ananija je škrtajoč odstopil veliko duhovni-Itvo zasovraženemu tekmecu in je stopil kmalu v opozicijo kot glavar. Vsi nezadovoljneži so se »Rriilli okrog njega ln ga priznavali za edino postavnega velikega duhovnika. * Rahela se je še večkrat poskusila približati ®£etu, toda vedno jo je odbil z ostrostjo. Ničesar »1 hotel imoti skupnega 2 tistim, ki je odpadel od vere prednikov in prešei k češčenju Tistega, ■1 ga je on imenoval »Sina tesarja iz Nazareta«. 'Dal jc Izmaelu sukati marsikatero nit do leta •eslinšestdesetega, ko je bil zaboden od nekega roparja najbrže po nalogu Izmaela samega, ki ga Ba noben drug način ni mogel pripraviti do molka. Rana je bila smrtna; povezali so ga kar najbolje In odnesli domov. Prihiteli so najodiičnejSi »travniki v Jeruzalem, ki so se mnogo trudili, ga ohranijo pri življenju, a zaman. Napadla pa ]e huda mrzlica in se mu Je Mfelo blesti. Premetaval se je od bolečin na le-»išču, imel je privide zdft| prijetne iz svojega delinstva in mladostnih let; zdaj strašne in klical "ahelo, svojo- Rahelo. Zdelo se mu je tudi, da »u mehka roka žene veuča čelo, boža uveli obraz, da dvoje rožnih ustnic pritiska vroče poljube na čelo 111 vroče solze močijo lica, solze, ki ne tečejo iz njegovih oči..., ali so to sanje? Ali je resnica? Zavedel se je za hip, samo za hip in videl ie ob strani nežno žensko postavo: Rahela, njegova Rahela, , Ta trenutek je pozabil preteklost: v njej je videl edinole hčer, ki jo je tako ljubil; ne spominja se, noče ee spominjati, da jo je sovražil. »Rahela!' jecljajo njegove ustnice. »Očka, Oflpusli mil« ihti ona. »A!i srečna?« vpraša Ananija z umirajočim glasom. Rahela je bolj razbrala besede iz njegovih uslnic kol jih slišala. »Zelol zelo!« »On?« Čaka pri sestri...« »V moji hiši ne ... ti sama .. .< »Očka, kako bi bila še boli srečna, ako...« spregovori obotavljaje Rahela. Že se je obstav-ljala, pa je morala, ker ji je to tako drago. »Kaj pa?« »Jezus iz Nazarela ...« Njegov obraz je pobesnel.. »Napačni Mesija... izda...« Nič več ni rekel. Očividno je Izgubil zavest. Hči je pokleknila ob očetovi smrtni postelji in tako jokala. In med solzami je molila: »O ti, ki si rekel: prosite in boste prejeli, le Sest let prosim za dušo svojega očeta. Usliši me, Gospod Jezus!« Bolnik se ni zavedel: hči je molila, molila; obličje umirajočega se je za hip razžarilo kot od velike luči, oko se je odprlo in zagledalo v praznino; zelo sladek nasmeh je ozaljšal ustnice ..., nato pa je Ananija izročil svojo dušo Bogu. Mrlič je ohranil ljubek nasmeh in mnog; judje, ki so prišli, da se še zadnjikrat poslove od njega, so ga gin jeni gledali: jSlabo smo ga sodili.« so govorili njegovi nasprotniki; »bi! je veren moz, gotovo je videl Mozesa in Elija preden je izdihnil,« in celo sani Izinael, Fabijev sin, si je nekoliko, jojmene, zelo lahno očital: »Bojim se, da sem bil preveč trd z njimi* Hči je takoj zapustila očetovo hišo, ko je oče umrl, da se ne bi izpostavljala judovskim očitkom; bila je prekleta in izobčena od očeta in ni mogla biti v življenju več oproščena od sinagoge, razen od samega Izmaela; ker jo je obremenjevalo izobčenje. se ji ni smel noben jud približati, pod kaznijo legalne nečistosti. Stari veliki duhovnik je Imel najslovesnejši pogreb, katerega se je udeležil ves Jeruzalem in je bil velika protirimska demonstracija. - Vse stranke so se združile pri pogrebnih slovesnostih, saj je bil varuh svetišča in glavar saducejev in za trenotek so prenehala sovraštva med raznimi strankami, da bi bili bolj odporni, strnjeni in bolj ostri. 2e na povratku iz doline Jozalat, kamor so pokopali truplo, so začeli prepiri in kmalu je prišlo do pasti. Judovski pogreb je bil končan in Ananija je zaslužil vse kaj drugega, ker je Gosnod usllšal proSnje Rahele, Natanaela. Pavlina, Abigajle, Jakoba in mnogih, mnogih, ki so molili za njegovo spreobrnenje. Gospod je napravil šo zadnji največji poskus, d« ukloni' to srce, V samem tre-notku, v katerem je izgubil Ananija zadnjikrat zavest, je iz Jezusovega Srca studenca milosti, privrela čila, močna in zelo jaka milost; ta je razsvetlila dušo umirajočega; in v tej luči je videl upirajoči Križa nega iarečega v bleščobi in le- ■ poti, ki ga je gledal z nepopisno otožnostjo ln stegajoč k njemu ljubeznipolne roke vpraša: »Zakaj me preganjaš?« Ananija se ni mogel ustavljati božjemu vprašanju: »O Jezus, em Davidov; o kralj Mesija F Bodi usmiljen z menoj, ki sem ie tako sovražil,« je vzkliknil. V tem kriku duše, ki ga je slišal samo Bog, in ki je prišel iz dna umirajočega srca, je bila močna vera v mesijanslvo Nazarenca, jaka ljubezen, veliko zaupanje, močna žalost, krst želja, kar zadošča za zveličanje. Jezits se jo sladko nasmehnil spreobrnjencu v zadnjem trenotku; umirajoči je razumel, da je odpuSčeno; neizrekljiv mir je napolnil njegovo pravnikov rokopis Peter in Pavel sta študirala v Ljubljani na uni-vcrri ter bila velika prijatelja. Eden je Študiral za proiesorja, drugi pa za zdravnika. Oba sta srečno končala svoje Študije tei odšla daleč vsak sebi v službe. Peter se je kot zdravnik naselii zunaj v svetu, Pavel pa je posta! profesor v Ljubljani, irisrčno sta se poslovile. Ker pa sta oba bila hudo ena za pisanje, si nista nič dopisovala cela tri leta. Čez tri teta pa je zdravnik Peter nekega dne sedel k mizi ter napisal tole pismo: »Ljubi Pavel! Čez cela tri leta se bova zdaj spet enkrat lahko videla Hudo se že veselim, da Tc bom mogel pozdraviti ter s Teboj prijetno po-kramljati. Le škoda, da bova imela le malo časa tiiiiiiiaHii)Mititiitir:HiiiiiMiniHti)iitifiiiiHHiiiiiniiiiiiiiitniii(i(itiiiinii»iiifiiiiHiiiiiiii)iiitiittnn Rastlinski zdravnik Doslej poznamo zdravnike za ljudi in živino. Polahno pa se uveljavljajo pri nas tudi zdravniki za rastline. Njihova naloga je, da zdravijo bolezni vseh kulturnih rastlin. Stojijo pod vodstvom posebnega rastlinskega zaščitnega urada v Pots-damu in njegovih podružnic. Postopek rastlinskega zdravljenja Je močno podoben zdravljenju ljudi ln živali. Predvsem skuša zdravnik bolezni vnaprej preprečiti, ima pa pripravljeno tudi celo apoteko rastlinskih medicin. Sme se tak zdravnik pohvalili, da ima najbolj potrpežljive, a tudi najnežnejše paciente. srce, mir, ki Je priklical prijazen nasmeh na nje*-gove ustnice; in s to vero je izkazal usmiljenje na prošnje hčere in mnogih, ki so prosili in molili zanj. Rahela se je vrnila v Pelo in ostala tam z možem v častiti revščini, ker umrli oče jo je bil razdedinil; «3vdla je srečno z Natanaelom, ki je postal zelo vpliven član te Cerkve in z lepim gnezdecem otrok; pri njeni so bili brat, svakinja, mati in nečaki, ki so se morali umakniti štiri leta po Ananijevl smrti. V Peli je bilo po Jezusovi volji načelstk* mr.terne. Cerkve, ker je pribežiil tja tudi Simeon, jeruzalemski škof in bratrane« Gospodov, krt še je bil grozeče bliža! mestu Jeruzalemu, da ga kaznuje za greh, ker .so umorili Boga Rahela je do smrti molila za očeta, z. nado, da mu je Bog naklonil odpuščanje. Njeno upanje se je uresničilo, ko ga je videla na dan svoje Bmrtl s svetniki v nebeški slavi, kjer je bil zgovorna priča božjega usmiljenja. Konec. Križem sveta Bivši poljski zunanji minister Beck liinrl Nemški listi poročajo, da je v kraju Stanesti blizu Bukarešte na Romunskem umrl bivši poljski zunanji minister polkovnik Beck. Uradno poročilo rumunske vlade pravi, da je Beck že dve leti bolehal za hudo jetiko. Kako spoznamo na klici bodočo molznico So živinorejci, katerim zadostuje en sam vešč pogled na teličino glavo in že umejo dobro razsoditi, koliko bo telica vredna kot molznica. Svojo modrost utemeljujejo, češ da oMika teličine glave razodeva bodoče dobre in slabe lastnosti molznice. Telica s fino oblikovano glavo je po navadi dobra krava. Drug zanesljiv znak so po neki trditvi široka, na spodnji strani ne-okrogla zadnja pleča. Tretji spet se spoznajo na lako imenovana Iakotnice in tod razbirajo dobro ali »labo kravo. Table iz stekla V mnogih šolah češko-mora vskega protpkto-rata so uvedli table iz stekla, ki so belo pobarvane. Na table učitelji in učenci pišejo s črno kredo. Pravijo, da so steklene table bolj praktična od lesenih šolskih tabel črne barve, ker so bolj trpežne in se tudi laže snažijo. Razdelitev zemljišč v Bolgariji Od leta 1940. je dobilo 14.500 kmečkih družin, ki so ss preselile iz Dobrudže, 127.300 ha zemljišč za obdelovanje, 32.000 bolgarskih kmetov brez zemlje pa je dobilo 63.000 ha. V Makedoniji je dobilo v dveh letih 20.400 bolgarskih družin 61.100 ha zemljišč. Kako pišejo Kitajci Kitajska pisava je prava umetnina. Besede so izražene s slikami, vsaka beseda ima domala svoj z.nak. Pred davnimi tisočletji so bržkone u[>orablja1i vozle na vrvicah, pozneje zarezavali znake v kosti, končno pa pričeli znake slikali s čopiči. Sonce so na primer nekoč označili s krogom in piko v sredi, danes je kvadrat s črtico. Usta označijo s kvadratom, kvadrat z dvema črticama pomeni jezik. Vseh znakov je približno 2500, ostale besede pišejo z majhnimi dodatki in sestavljauijem znakov. Pisava se v teku dveh ali treh tisočletij ni mnogo spremenila. V toku modernizacije' se je pojavil med njimi predlog, da bi svojo starodavno pisavo zavrgli in sprejeli latinico. Predlog pa se ni mogel udomačiti, pre silno je kitajsko spoštovanje častitljivo staro pisave. Največja ura na svetu Največjo uro na svetu so postavili na 207 m dolgem kolodvorskem hodniku glavno postaje v Tipskem. Kazalec ima premer 2.70 m. Na tej postaji je 200 ur in vse so priključena na uro, katere tek urejajo vsako jutro po nekem Mor-seovem znaku iz Berlina. .Vseh teh 200 ur poganja elektrika. Kaj lahko postane žena Žena je v zadnjih desetletjih dosegla domala polno ravnopravnost z moškim. V Ženevi ja portugalski honorarni konzul gospa Countinhoi, voditeljica velike moderne bolnišnica v Kodanju je žena. Nagrado velikega pariškega lista »1'aris Soir< za najlepši roman je dosegla nska pisateljica. Na Japonskem opravljajo žene celo žo službe postajenačelnikov. V Franciji jih najdemo v najvišjih in najodgovornejših političnih sluztiah. V Angliji se odlikujejo kot policistke, v Ameriki pa so žene na županskih stoicih, ona celo je gu-vernerka cele deželo. — Kljub temu, da žene vsepovsod dokažejo svojo velike zmožnosti, ki jirn dovoljujejo enakopravnost z moškimi, pa se vendar odlikujejo najbolj v svojih poklicih mar tere in gospodinje. Svetovni pridobitek premoga Na vsem svetu so 1. 1938. izkopali 1191 milijonov ton črnega premoga in antracita. Po odstotkih je bil ia svetovni izkop razdeljen takole: Anglija 19.5, Nemčija 16, ostala Evropa 19.5, USA 29.5, Rusija 9.5, vsi ostali 6. Rjavega premoga fo izkopali 265 milijonov ton in je od tega prišlo na Nemčijo 80.5, na Rusijo 73, na Madžarsko 3.1, na bivšo Jugoslavijo 2, na vsa ostale pa 7.1 %. Rezultat tekme črni premog proti rjavemu je bil 82 :18. Grški otoki so kaj številni. Največji je Kreta e površino 8247 kv. km, sledi Evbeja s 37HO km, Mitilini 1750, Chios 918, Kefalonija 090, Krf 58«, Samos, Lomit os, Naksos, Andros, Zante, Thasos in Laukas. Skupno število grškega otočja pa je izredno visoko, ker je predvsem v Egejskem morju nebroj malih, poseljenih, a tudi neposeljenih otočkov. LJUDSKA Poibitlnloa f« bil« Mtacorljena. I«i« 1899, OSOJILNICA V LJUBLJANI z&drup s neomejenim jamstvom r lastni pa« ia&i ▼ Ljubljani, Mikloiii«T« cesta « aasproii hotela Union *prej«ma hranilne vloge t vsaki Tišini (a jifa aajngoduef® obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti potrošiva Križanka St. 22 1 2 3 4 5 ti 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 - 24 26 26 27 28 29 30 31 32 33 34 - 35 36 87 38 39 Vodoravno! 1. zarja, 5. čaia, 9. arabsko obla« čilo, 10. star veznik, 12. nemika reka, 13. nasledek, 14. del glave, 16. dva, 17. del strehe, 18. vpra-šalni zaitick, 19. kraj na Notranjskem, 12. ne ie vrši do konca svojega dela, 23. starinsko orožje, 24. nočno zabavišče, 26. član indijskega plemena, 28. stara mera, 30. središče krščanstva, 32. hlebi, ki jih pečemo o božiču, 35. grika boginja, 36. po« gc*t& končnica ženskih imen, 37. takšen, 38. pl»« me, 39. dišeča smola. Navpično: 1. ječa, 2. svod, 3. abesinski pogla« var, 4. Marijin praznik, 6. švicarski kanton, 7, koroška gora, 8. pristanišča ob Črnem morju, 10. vrsta prsti, 11. poveličujoča pesem, 15 odločba, 17. re* ven kmet, 18. debela palica, 20. svetloba, 22. umet> nik, 25. civilizacija, 27, gla«bepi znak, 28. predlog, 29. del posode (2. skl.j, 31. prvi letalec, 33. domač« žival, 34. hoditi _ Rešitev S«r< tanke it. 21 Vodoravnoi 1. baker, 2. Mars, 9. edil, f<* pater, 11. los, 12. parije, H. on, Lora, 16. sled, 17. petek, 19. ano, 20. Rb, 22. poto£ 2i iz, 25. ali, 27. Perun, 28. Java, 50l ž»p, JI. M M. (Matija Malešif), 32. Ižanec, 34. l-ol, 35. N«* nad, 36, 1'ulj, 37. Anam, 38. morje. Navpično: 1. Helokrajina, 2. Atlen, J. kis, 4. el, 5. Mars, 6. Atila, 7. rojeni, 8. 8 rado zemlja, 10. na, 12 Potop, 14. lep, 15. metež, 13. kore«, 21. Llažoni, 23. kup, 26. Ivaua, Anam. 31, molj, 33. ed, 34. Bur, 36. po. Petrolejska industrija r Turčiji Turška vlada je v zadnjem času uredila vpra« Sanj« nakupa potrebnih strojev za vrtanja navili petrolejskih vrelcev. Stroji bodo nabavljeni v Ame« rikl. Novi petrolejski izvirki leže v jugoveh&dsj AnatoBji, kjer postavljajo v bližini Beta« In Dja« bekira že tretji petrolejski stolp. Računajo,