Dušan N eč a k
S p o z n a n j a r a z i s k o v a l n e g a p r o j e k t a 
AVSTRIJA. JUGOSLAVIJA. SLOVENIJA. 
SLOVENSKA NARO DNA IDENTITETA V OVSU.
Raziskovalni projekt, ki smo ga v okviru širšega projekta "Grenzloses 
Österreich" prijavili pri Zveznemu ministrstvu za znanost in raziskovanje Republike 
Avstrije leta 1994, je imel dve temeljni izhodišči:
1. želeli smo interdisciplinarno obdelali problematiko slovenske narodne iden­
titete, njenega oblikovanja, razvoja in utrjevanja v času različnih držav, v 
katerih so živeli Slovenci.
2. želeli smo naslovno problematiko obdelati diahrono, sinhrono in primer­
jalno, ter vsaj poskusiti odgovoriti na vprašanje o (ne)pomembnosti "naro­
dnega" v današnjih časih regionalnih vseh drugih integracij v svetu.
Problematiko smo želeli obdelati kar se da celovito tako z vidika različnih znan­
stvenih pristopov humanističnih ved in z vidika etničnega ozemlja. Posebej je bil 
raziskan fenomen slovenske narodne zavesti v okvirih državnega slovenskega etni­
čnega ozemlja in posebej pri slovenskih narodnih manjšinah v Italiji, Avstriji in na 
Madžarskem. Tam je bil namreč razvoj slovenske narodne zavesti zaradi druga­
čnega narodno-političnega položaja Slovencev bistveno drugačen od razvoja pri 
matičnem narodu.
Največ dela na projektu je bilo naloženo osmim predstavnikom/nosilcem posa­
meznih strok red. prof. dr. Dušan Nečak zgodovina - načrtovalec, koordinator in 
avtor, akademik red. prof. dr. Vasilij Melik zgodovina, red. prof. dr. Peter Vodo­
pivec, zgodovina, red. prof. dr. Nace Sumi, umetnostna zgodovina, red. prof. dr. 
Janek Musek psihologija, izrd. prof. dr. Albina Nečak Liik jezikoslovje, doc. dr. 
Igor Grdina, literarna zgodovina in red. prof. dr. Katarina Bedina, muzikologija. Da 
bi mogli preveriti rezultete raziskovanja in jih dopolniti smo ob zaključku dela 
organizirali širše znanstveno srečanje.
V dneh med 29. majem in 1. junijem 1996 je bil v Lipici mednarodni znan­
stveni sestanek/ znanstvena delavnica na temo "Avstrija, Jugoslavija, Slovenija. Slo­
venska narodna identiteta skozi čas", ki sta ga s svojo prisotnostjo, govorom in 
sprejem počastila tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in veleposla­
nik Republike Avstrije v Slovenije dr. Gerhard Wagner. Njuna govora uvajata v 
znanstveni del zbornika.
Pri organizaciji so sodelovali Oddelek za zgodovino FF, Izpostava Avstrijskega 
inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani, Znanstveni inštitut FF, 
avstrijsko Zvezno ministrstvo za znanost, raziskovanje in umetnost, Avstrijsko vele­
poslaništvo v Ljubljani ter Art Service GesmbH Research Management z Dunaja. 
Med sofinacerji tega znanstvenega srečanja pa je bilo tudi Ministrstvo za znanost

in tehnologijo Republike Slovenije.
Znanstvenemu srečanju je referate prispevalo 21 (enaindvajset) znanstvenikov 
najvišje kakovostne ravni iz treh držav: Slovenije, Avstrije in Italije (po vrstnem 
redu nastopa): red. prof. dr. Dušan Nečak (FF), izrd. prof. dr. Arnold Suppan (zgo­
dovina, direktor ÖOSI, Dunaj), akademik red. prof. dr. Vasilij Melik (FF), red. prof. 
dr. Peter Vodopivec (FF), red. prof. dr. Nace Sumi (FF), red. prof. dr. Janek Musek 
(FF), prof. dr. Albina Nečak Llik (FF), doc. dr. Igor Grdina (FF), red. prof. dr. Katarina 
Bedina (FF), red. prof. dr. Matjaž Kmecl (FF, literarna zgodovina), prof. dr. Božidar 
Jezernik (FF,etnologija), red. prof. dr. Andreas Moritsch (Univerza v Celovcu, zgo­
dovina), doc. dr. Janez Cvirn (FF, zgodovina), red. prof. dr. Franc Rozman (Peda­
goška fakulteta Maribor, zgodovina), red. prof. dr. Janko Prunk (Fakulteta za druž­
bene vede v Ljubljani, zgodovina), akademik red. prof. dr. Jože Pirjevec (Univerza v 
Padovi, zgodovina), doc. dr. Boris Gombač (Narodni muzej Ljubljana/Znanstveno 
središče Koper, zgodovina), dr. Avguštin Malle (Slovenski znanstveni inštitut Ce­
lovec, zgodovina/žurnalistika) dr. Feliks J. Bister (Ljubljanska izpostava ÖOSI, zgo­
dovina), Metka Fujs, prof. (Pokrajinski muzej Murska Sobota, zgodovina) in mag. 
Igor Cvetko ( ZRC SAZU, etnomuzikologija).
Rezultati znanstvene delavnice so presegli pričakovanja. V popolnosti smo 
uspeli zagotoviti interdisciplinarni pristop k obravnavani tematiki. O slovenski 
narodni identiteti se je govorilo z vidika več znanstvenih disciplin na enem mestu, 
kar se je zgodilo prvič na Slovenskem. V pričujoči zbornik pa smo poleg pri­
spevkov iz nevadenih znanstvenih disciplin dodali še prispevek filozofa red. prof. 
dr. Franca Jermana (dekan FF). Razprava na znanstveni delavnici je namreč jasno 
pokazala, da bi bila naslovna tematika s stališča humanističnih ved nepopolno 
obdelana brez filozofskega vidika. Vsi prispevki sicer niso bili na enaki ravni, vsi pa 
so bili kvalitetni - obširna in živahna razprava pa je v mnogočem dopolnila refe­
rente. Zal zaradi finančnih težav razprave nismo mogli snemati in so zato do­
polnila iz razprave vgrajena le v tiskane referate tega zbornika.
Znanstvenega spoznanja delavnice zaradi različnih pristopov sicer ni mogoče 
strniti v enovito ugotovitev, mogoče pa je zapisati nekatere povezovalne ugoto­
vitve. Najprej dejstvo, da se je slovenska narodna identiteta glede na historično 
okolje in državne okvire spreminjala in diferencirala, da pa je bila vedno trdna in 
jasno izražena. Nastanek samostojne slovenske države pa je pomembnejši za slo­
vensko samozavest kot za slovensko narodno identiteto. Najpomembnejšo vlogo 
pri oblikovanju in utrjevanju slovenske narodne identitete sta imela jezik in zgo­
dovinska zavest. Se posebej zanimiva pa je bila ugotovitev, da se pri upodabljajoči 
umetnosti težko s trdnostjo ugotovi kaj je "slovenskega", razen narodnosti oz. 
etnične pripadnosti umetnika. To pa naj bi po ugotovitvah dveh referentov ne 
veljalo za glasbeno umetnost, kjer naj bi bilo denimo mogoče ugotoviti celo "slo­
venski" način dirigiranja, kot je bilo povedano v razpravi.
Tako kot smo pričakovali teh ugotovitev ni mogoče posplošiti na vse slovensko 
etnično ozemlje. Ne samo da je boj Slovencev za ohranitev in utrjevanje narodne 
identitete, tam kjer živijo kot pripadniki narodnih manjšin potekal drugače od 
tistega, ki so ga bili Slovenci v mejah matične, četudi večino časa večnacionalne 
države, drugačen je bil tudi pri tistem delu Slovencev, ki so v času dvojne monar­
hije živeli v ogrskem in versko pluralnem (protestantizem) delu države.
Vlogo "advocatus diaboli", kot je sam zapisal, je med avtorji prispevkov v zbor­

niku "odigral" eden od avstrijskih sodelavcev, ki se je v referatu vprašal ali je na­
rodna identiteta v današnjem času nujnost ali anahronizem in se v odgovoru bolj 
nagnil k drugemu delu sintagme. Zapisal je takole:" Na vprašanje ali je narodna 
identiteta nujnost ali anahronizem morem sklepno enostavno odgovoriti na ta 
način, da besedo "ali" nadomestim z besedo "in". V svojem času je bila narodna 
identiteta na poti k sekularizirani moderni družbi politična nujnost. Danes pa je 
narodna identiteta v svoji zahtevi po izključnosti, anahronizem." Njegov prispevek 
bo zagotovo izziv bralcem, tako kot je bil udeležencem znanstvene delavnice. Če­
prav je bilo v razpravi zaznati tudi mnenje, da je narodna identiteta v modernem 
času evropskega regionalnega povezovanja prej anahronizem kot nuja, da je čas 
narodnih držav minil ter da je nacionalizem prinesel vsaj toliko slabega kot dobre­
ga, je bilo vendarle jasno potrjena ugotovitev, da je pri Slovencih reševanje naro­
dnega vprašanja še vedno v ospredju družbene pomembnosti. Jasno je bila tudi 
opredeljena in potrjena kontinuiteta utrjevanja slovenske narodne identitete, v 
kateri je imela vsaka država, v kateri so Slovenci živeli svojo vlogo, tako pozitivno 
kot negativno. Tudi drugi od štirih avstrijskih prispevkov, prispevki prof. Suppana 
(preostala dva sta namenjena manjšinski problematiki) je vreden posebne omem­
be, čeprav se navidez le ob robu sooča z naslovno problematiko - govori namreč o 
novejših avstrijskih znanstvenih delih o slovenski narodni identiteti. Na ta način 
smo dobili najaktualnejši bibliografski pregled o naslovni problemtiki, s komen­
tarjem.
Zgodovinarji so osvetlili utrjevanje in oblikovanje slovenske narodne zavesti od 
srede devetnajstega stoletja do danes - tudi evropsko primerjalno, oba literarna 
zgodovinarja pa sta dodala še specifiko pomena literarnega ustvarjanja za sloven­
sko narodno identiteto v istem času in še posebej problema regionalizma v slo­
venski literaturi. Jezikoslovni prispevek globinsko analizira vlogo in pomen jezika 
ter jezikovnega načrtovanja pri rasti narodne idetitete. Prispevek psihologa nam 
daje primerjavo psiholoških prvin narodne identitete in analizo slovenske samo­
podobe z drugimi evropskimi in izvenevropskimi narodi. Oba muzikološkega pri­
spevka pa sta izjemno zanimiva tudi zato, ker eden daje pregled zgodovinskih iz­
hodišč identitete slovenskega glasbenega dela, drugi pa je osrediščen na etnomu­
zikologijo in osvetljuje ljudsko glasbo v korelaciji s slovensko narodno identiteto.
Posebno celoto tvorijo prispevki o narodni identiteti pri slovenskih narodnih 
manjšinah. Po dva o Slovencih v Avstriji in Italiji in eden o Slovencih na Mad­
žarskem. Izpostaviti velja dejstvo, da je tudi tu prikazana tako sodobna "praksa" 
manjšinskega življenja, kot zgodovinska izkušnja in vpliv avstrijsko-, italijansko-in 
madžarsko-slovenskih odnosov na oblikovanje in utrjevanje slovenske narodne 
identitete.
Sklepno pa se zdi potrebno poudariti še enega od spoznanj, ki se je izkri­
staliziralo predvsem v razpravi na znanstveni delavnici v Lipici. Razpravo o njem 
s(m)o sprožili tisti, ki se intenzivno ukvarjamo z narodnimi vprašanji. Gre za vpra­
šanje terminologije pri proučevanju narodnih vprašanj. Tako v pisnih prispevkih, 
še bolj pa v razpravi se je pokazala velika terminološka raznolikost in nenatan­
čnost, lahko bi celo zapisali prevelika lahkotnost pri uporabi različnih terminov s 
področja raziskovanja narodnih vprašanj. Skratka določena terminološka zmeda na 
tem področju. To je bilo še posebej vidno ker so avtorji/razpravljalci prišli iz raz­
ličnih jezikovnih okolij. Istovetenje, zamenjevanje in hkratna uporaba pojmov kot

so "narodno" in "nacionalno", "identiteta" in "zavest", "narod" in "nacija", "država" 
in "nacija", "etnično" in "narodno".... je bilo tako očitno, da povzroča težave pri 
znanstvenem sporazumevanju. Zato bi ne bilo odveč, če bi poglobljeno znan­
stveno pozornost v obliki posebnega raziskovalnega, mednarodnega projekta pos­
vetili prav temi: "Pomen terminološke jasnosti pri proučevanju narodnih vprašanj".
Podrobnosti spoznanj so razvidne iz posameznih prispevkov.
Izkoriščam tudi to priložnost, da se zahvalim vsem, ki so prispevali, k uspešni 
in pravočasni realizaciji raziskovalnega projekta "Avstrija, Jugoslavija, Slovenija. 
Slovenska narodna identiteta skozi čas". Zahvala ne gre samo tistim, ki so ga 
finančno omogočili: Zvezno ministrstvo za znanost, raziskovanje in umetnost na 
Dunaju, Ministrstvo za znanost in tehnologijo v Ljubljani, Urad za Slovence po 
svetu in narodnosti v Sloveniji pri Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani, 
Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve na Dunaju oz. Avstrijsko veleposlaništvo v 
Ljubljani in Art Service GesmbH ResearchManagement na Dunaju, temveč v prvi 
vrsti vsem avtorjem prispevkov in raziskovalnim sodelavcem. S sodelavkama 
Mileno Polanič in Majdo Čuden je bil tudi organizacijsko-tehnični del projekta in 
znanstvene delavnice odlično izveden. Brez Izpostave Avstrijskega inštituta za 
južno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani in še posebej njenega takratnega vodje 
dr. Feliksa J. Bistra, pa tega projekta sploh ne bi bilo, kakor tudi ne natisa njegovih 
rezultatov, če ga ne bi omogočili založba Boehlau (nemška verzija) ter Oddelek za 
zgodovino in Znanstveni inštitut FF (slovenska verzija).
Ljubljana, 5. 12. 1996