Šola Tabor -prostornejša
Staracesta po novem
Nova parkirna
Reševalka na Sumatri
ogaške novice
Glasilo občine Logatec, 15. november 2009, léťnik XL, "ští, 11
Uvod v proračun 2010*^ •
/ Mvr Bliže centru za
obdelavo odpadkov
P
Spomini na pokojne







Rodile so se pravljice
Stoletnica Lojzeta Perka
Patricija - odlična hornistka
Uspešna ZIR 2009

m
Obetavna košarka


Najprej
"c ■a
o >
3
Saj, komu pa bi izstavili račun?!
Zra časa avtoritarne (se pravi iprejšnje!) vlade je tedanja opozicija zahtevala, da se vojni zakoni ne sprejmejo s preglasovanjem; ko je prejšnja opozicija postala koalicija sedanje (se pravi neavtoritarne vlade!) pa so taiste zakone sprejeli s preglasovanjem. Doslednost - da te kap! Skratka, o predlogih zakona so se toliko časa usklajevali, da so ostali neusklajeni.
Povsem usklajen pa je državni krizni proračun za prihodnje leto,
za povrh je še povsem razvojno in varčevalno naravnan, zato bo v njem nekaj manj kot 2 (dve) milijardi ev-rov (ne tolarjev!) primanjkljaja, kar je komaj dobrih 5% BDP (bruto družbenega proizvoda). To je namreč vse v okviru znosnih financ. Na vsakega od nas po 1.000 evrov. Je to sploh vredno kake omembe ali bognedaj -kake zaskrbljenosti? Vse to so pa tako in tako samo računovodske finte -100.000 brezposelnih pa le statistični zaznamek. Ampak, glej ga zlomka! Ravno toliko delovnih mest je pred dobrim desetletjem napovedovala stranka, ki ji tega sicer ni uspelo zagotoviti, ker ni bila v koaliciji, zdaj ko je prva v koaliciji pa ni vrag, da ji to ne bi uspelo.
In vendar ne gre vse preveč gladko. Tako ta zaresna poslanka Cveta je prepričana, da je »odločanje o Zakonu o nezdružljivosti poslancev z župani v božjih rokah«! Kdo bi si mislil, da bodo ravno pri tem zakonu prišle prav ravno božje roke. Bogve kje bodo tedaj roke poslancev?!
Vemo pa, kje so bile roke posvečenih poslancev, ko je ministrica Zlata odstopila, pa ne iz političnih razlogov, ampak zato, da prepusti minisetrsetvo nekomu, ki bo imel več politične moči. - Saj razumete, ne? Zato so posvečeni poslanci na Zlatino mesto postavili ministra, ki ne pripada nobeni politični stranki; je le sin podpredsednice DeSUS.
Eh, politika, pač, po stari ljudski modrosti: Gliha skup štriha. - Ne verjamete?
Pa poglejmo. Gradnja skrivnega Titovega bunkerja sredi Bosne, kamor bi se ob jedrskem napadu zatekel 350-glavi vojaški in politični vrh SFRJ (ostalo ljudstvo pa »kud i kamo«!?) so izračunali, da je stal 4,6 milijarde dolarjev (ne tolarjev!). Koliko je stal podoben Mačkov podzemni dvorec v nekoč neprodušno zaprti Gotenici, kamor bi se ob jedrskem napadu zatekel parti-jsko-oblastni vrh Socialistične republike Slovenije, pa še niso izračunali. Saj, komu pa bi izstavili račun?!
Urednik
Dober dan - gospod župan!
Naravnost iz županove pisarne
r
o
crq p
O)
n
0
1 n
o
v
O)
m
cr
O) ^
2 O O
»o
Župan Janez Nagode
Do nove čistilne naprave že spomladi 2011
ysklopuprojekta Čista Ljubljanica ima naša čistilna naprava (ČN) do leta 2011 prednost pred drugimi investicijami zaradi občutljivega naravnega okolja - kraška tla. Je pa še naporna pot birokracije. Razpisna dokumentacija za izbor izvajalca del mora biti namreč skladna s pravili evropskega kohezijskega sklada, z Ministrstvom za okolje in prostor ter z vladno službo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ob uspešnih soglasjih ni pričakovati, da bi pri razpisu prišlo do kakih pritožb. Za investicijo, vredno 4.200.000 evrov, je sklenjen dogovor, za sofinanciranje s kohezijskimi in državnimi sredstvi do 70%, občina pa bo iz proračuna prispevala preostalih 30% investicijske vrednosti. Tako na občini pričakujejo, da bi lahko z gradnjo ČN lahko začeli 2010, končali pa bi spomladi 2011. Z novo ČN bi razbremenili že precej dotrajano staro ČN, izboljšali bi kvaliteto čiščenja voda in preprečili smrad, ki se občasno pojavlja iz stare ČN.
Vrata v nove upravne prostore bo 9. decembra odprl predsednik Danilo Turk
Stavba, ki bo zagotavljala nove prostore Občinski upravi, Upravni enoti, Geodetski in Davčni upravi, socialni službi, Abanki, Pošti in še čemu, je z ureditvijo okolice tako rekoč tik pred otvoritvijo. Tehnični pregled je bil opravljen 3. novembra. Do zadnjih dni v novembru se bodo preselili vsi uporabniki prostorov. Otvoritveni trak pa bo na slovesnosti prerezal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk ob prisotnosti predstavnikov ministrstev za javno upravo, za finance ter za delo, družino in socialne zadeve.
Na naslovnici: Naj počivajo v miru ! FOTO: Marcel Stefančič
Ko se vrata se nisoodprla.
Center za obdelavo odpadkov v logaški IOC
Ker so se notranjske občine odločile, da bodo po zapori deponije komunalnih odpadkov v Postojni in na Rakeku odlagale odpadke na logaškem odlagališču pod Ostrim vrhom, se opravljajo na deponiji širitvena dela, ki bodo opravljena do konca leta.
Razširjeni del odlagališča bo lahko sprejel 120.000 ton odpadkov; skladno s pogodbami sprejema ta čas logaško odlagališče na leto 22.000 ton odpadkov. Logaška deponija bo dobila ustrezno dovoljenje do konca leta 2013 na podlagi spremenjene republiške uredbe. Sicer pa naj bi po letu 2013 odlagali ostanke odpadkov (pred odlaganjem) iz naše občine (2.300 ton letno) v center Globoko pri Trebnjem skladno z operativnim programom Republike Slovenije iz leta 2008. Se pa ta čas na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pripravlja sprememba operativnega programa, ki zmanjšuje
Izza svetniških klopi
Zastavek proračuna za leto 2010
Zapisniških ohodkov kar nekaj - Pohvalno o proračunu občine - Inšpektorat in redarstvo do novega ustanovnega akta - O sofinanciranju društev še na naslednji seji - Očiten interes za prostorske možnosti
predvidenih 15 centrov na vsega 8 ali 9 centrov. Zaradi teh namer se notranjske občine niso odločile za CERO Globoko, ker pač kaže, da bo novi operativni program predvidel na območju od Ljubljane do morja, upoštevajoč število prebivalcev, poseben center za odlaganje odpadkov.
Zato se pa notranjske občine nagibajo k zamisli, da bi se glede na nedorečeno stanje lotili gradnje centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem na podlagi javnozasebnega partnerstva. Obstaja dovolj skupne volje, da bi tak center gradili v Logatcu - v Industrijsko obrtni coni. Za naš predlog je dokaj posluha tudi na MOP. V kratkem bo dosežen sporazum med notranjskimi občinami (h katerim se želita pridružiti tudi Cerkno in Idrija) za začetek postopkov za postavitev centra v Logatcu.
Špela Istenič
ZTapisnik prejšnje seje občinskega sveta je bil deležen pozornosti, kakršne še zlepa ne. Marjan Gregorič, SD, je opozarjal, da zapisnik posebej ne navaja obstrukci-je opozicijskih svetniških skupin in tudi ne okolnosti, ki so pripeljale do obstrukcijske drže. Temu mnenju se je pridružila tudi Ladka Furlan, SDS, ki je še zlasti pogrešala obsežnejše zapise o vsebinskih vprašanjih. Pričakovala je zapisniško predstavitev napak, ki naj bi se očitale komisiji za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, zaradi česar je bila komisija razrešena na prejšnji seji. Ladislav Puc, N.Si, pa je pogrešal v zapisniku navedbe v zvezi z očitki o škodljivosti pogodbe, kar je komisija upoštevala pri izbiri kandidatov in kar je koalicija štela tudi za krivdno ravnanje komisije. Berto Menard, NLzL, je pojasnjeval, da mu ni bilo znano, kako naj ravna kot razrešeni predsednik razrešene komisije, zato se tudi komisija ni sestala v zvezi s kadrovsko tematiko za današnjo sejo, in je zato predlagal, naj se najavljena kadrovska točka prestavi na naslednjo sejo, kar je svet tudi soglasno potrdil. Župan pa je pristavil, da bo treba pač do naslednje seje dopolniti zapisnik, upoštevajoč navedbe svetnikov.
Sicer pa je v zvezi z razširitvijo dnevnega reda Ladka Furlan najprej predlagala, da bi se na tej seji obravnavalo tudi poročilo o notranji reviziji poslovanja občine, kasneje pa spremenila svoj predlog tako, da bi šlo revizijsko poročilo na naslednjo sejo, s čimer je soglašal tudi župan.
Dober in pregleden proračun Po še dokaj razgretih svetniških vprašanjih in pobudah je župan Janez Nagode predstavil predlog proračun občine za leto 2010. Prihodkov bo za dobrih 14, 2 milijona evrov
Župan je predstavil proračun
(za dobrih 10% manj kot leto prej), kolikor bo tudi odhodkov (za dobrih 11 % manj). Župan je med vire prihodkov navedel zlasti: dohodnino, iztržek od dovoženih komunalnih odpadkov (iz drugih občin), prodajo zemljišč, komunalne prispevke, sredstva za projekt Čiste Ljubljanice in čistilne naprave (ČN), davke, najemnine, okoljske dajatve, nekatera nepovratna
sredstva, prodajo stanovanj, regionalne vzpodbude iz Ljubljanske urbane regije za kanalizacijo in čistilno napravo v Rovtah^Odhodki pa se namenjajo predvsem za vzgojo in izobraževanje, za prometno infrastrukturo in komunikacije, za lokalno samoupravo, za varovanje okolja, za prostorsko planiranje, za šport, kulturo, socialo, zdravstvo^ Med investicijskimi odhodki je zlasti naglasil: investicijsko vzdrževanje šol, doplačila -za dograditev šole Tabor, za dograditev vrtca na Tržaški 105 in za dokončanje Upravnega centra, ČN v Logatcu, kanalizacijo in ČN v Rovtah, kanalizacijo na Mandrgah, posodabljanje nekaterih lokalnih cest, javnih poti in ulic
Bojan Oblak
c^ o o (N
S-H
m
B ^
ň
';> o s
D
ctí ^
J

Izza svetniških klopi
oga
fa ^
n
0
1 c
n
o
<
fC m
fC 2
O
o
-vO
To pot je slo s pogostim soglasjem
(Smrečje-Žiri, KS Naklo, KS Rovte, KS Tabor, Veharše-Godovič - plazenje tal^), komunalno infrastrukturo na Martinj Hribu, pločnik v Hotedršici, nakup zemljišč, širitev deponije za komunalne odpadke na Ostrem vrhu, ureditev poslovnih prostorov za potrebe Glasbene šole na Notranjski 4 (dosedanji prostori Davčne uprave), pripravo dokumentacije za primerno ureditev (prenovo) Narodnega doma^
Razprava, ki jo je načel Vladislav Puc, N.Si, se je odvijala nekako v pritrjevalnem duhu. Svetnik Puc je pohvalil dobro in pregledno zastavljeno kar obsežno gradivo, izražajoč rahlo vprašljivost navedenih prihodkov, zlasti je podvomil v denar iz države in iz prodaje zemljišč; češ da država stiska svoj proračun na vse pretege, za prodajo zemljišč pa da ni najbolj ugoden čas. Razume, da je treba varčno ravnati z odhodki, vendar kulturi in športu ne bi kazalo manjšati sredstev. Glede prenove ceste Smrečje-Žiri pa je bil Puc mnenja, da bi naj ustrezen delež prispevala tudi občina Žiri ali celo država. - Dalje je Marko Čuk, SLS, opozoril, da za Martinj Hrib proračun ne predvideva javne razsvetljave. Tu je župan pojasnil, da ima prednost na Mar-tinj Hribu prenova ceste, gradnja pločnika, kanalizacija za padavinske vode, program pa bo zadeval tudi obnovo vodovoda in javno razsvetljavo v dogovoru s podjetjem Elektro, ki naj bi opravil kablitev električnih vodov. - Bojan Oblak, SDS, je opozarjal na neskladnost predvidenih izdatkov za upravne stroške Športne dvorane v primeri s planiranimi stroški za šolo Tabor ali z obratovalnimi stroški za Upravni center. Župan je utemeljeval skladnost sredstev, namenjenih za navedene upravne stroške, pri čemer je še posebej opozoril na racionalno upravljanje s Športno dvorano, ki je draga, vendar dosedanje upravljanje, ki ga izvaja OŠ
Sklep občinskega sveta: predlog proračuna za leto 2010 se daje v javno razpravo, na vpogled bo v sejni sobi občine od 11. do 25. novembra ob delavnikih med 8. in 14. uro (ob sredah od 8. do 16. ure); pripombe bo sprejemal župan do 25. novembra.
8 talcev, je še posebej smotrno. Sicer pa šole prejmejo za upravne stroške enake zneske na oddelek. - Peter Stavanja,
N.Si, je bil mnenja, da je proračun po prihodkovni plati preoptimističen; v zvezi s prihodki od smeti je opozoril, da povzročajo smeti tudi stroške. Hkrati je spraševal, če ima občina poleg najetega kredita še kak likvidnostni kredit. Med neodložljivimi deli, ki jih ne zazna v proračunu, je zaključek del na mostu proti Gorenji vasi, ki velja za nevarno možnost kake hujše nesreče. - Župan je glede stroškov s smetmi pojasnjeval, da je sortirnica vprašljiva, pač, stvar dogovora. Likvidnostnih kreditov pa, tako župan, doslej še ni najemal.
Nov ustanovitveni akt za Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Potem ko je vodja Medobčinskega inšpektorata v kratkem pojasnil razloge za spremembe ustanovitvenih aktov, ki morajo biti usklajeni z zakonom in zahtevami vladne službe, sta nanizala kar nekaj koristnih pripomb Marjan Gregorič in Peter Stavanja. Upoštevajoč pripombe, bo inšpektorat pripravil odlok za odločanje na drugi obravnavi.
Sofinanciranje kulturnih programov gre v drugo branje
Podsekretarka Nevenka MalavaSič je predstavila pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov in projektov. Predlog pravilnika je bil v javni obravnavi med kulturniki in njihove pripombe so vključene v predlagano besedilo, ki uporabnikom skrajšuje postopek za pridobitev sredstev, določa imenovanje komisije za obravnavo vlog za razpisana sredstva, vključuje tudi sofinanciranje letnih programov društev ali samo projektov, upošteva tudi sofinanciranje založniške dejavnosti, sofinancirani so lahko tudi programi, ki jih občina razpiše za posamezne občinske slovesnosti. Bibijana Mihevc, predsednica odbora za družbene dejavnosti, je predlagala dopolnitev sofinanciranja za Pihalni orkester, za katerega naj velja, da se seštevek točk podvoji. Marjan Gregorič in Peter Stavanja sta bila mnenja, da v komisiji za obravnavo vlog in delitev sredstev ne more biti član izmed uporabnikov sredstev. - Do naslednje seje bo za sprejemanje pravilnika pripravljen čistopis, upoštevajoč pripombe iz razprave.
Gladko in soglasno pa tudi brez razprave
Brez posebnih zadreg je steklo »podaljšanje« ulice Pod gozdom za kakih 130 metrov s programi za prodajo in nakup nepremičnin po pojasnilih Antonije Molk. Čisto na koncu pa je mag. Katja Žagar predstavila gradivo, ki vključuje pripombe in predloge k Prostorskemu načrtu občine z javne obravnave. V času javne razgrnitve je prispelo 124 pisnih pripomb, poleg tega pa se je nabralo še 95 predlogov in vprašanj na javnih obravnavah in na obravnavah odborov in občinskega sveta. Vse to govori o očitnem interesu občanov za nove prostorske možnosti.
Martin Koren
Izza svetniških klopi
v»»	v	"i	•
Svetniki sprašujejo - župan odgovarja
Iz pobud in vprašanj svetnikov na novembrski seji
Marjan Gregorič, SD, je opozarjal na nerešena vprašanja parkirnih mest, ki so zlasti ob blokih slabo ali nič označena, zlasti ni ustreznih oznak za invalide, še posebej ne na parkiriščih, namenjenih javnim dejavnostim (banka, zavarovalnica, trgovina). Přepotřebná pa bi bila rekonstrukcija parkirišč na Pavšičevi, kjer ni ustreznega števila parkirnih mest, neurejeno je tudi odvajanje padavinskih voda; prodaja garaž-boksov pa sploh stoji - le zakaj?
Župan je pojasnjeval, da predpisi obvezujejo investitorje, da poskrbijo pri vsaki investiciji tudi za parkirišča, namenjena invalidom. Tako bo tudi ob Upravnem centru. Na Pavšičevi, kjer tečejo še nedokončane tožbe med
tamkajšnjimi prebivalci in občino, pa ni pravega odgovora ne za parkirišča in ne za požiralnike padavinskih voda. Je pa tam razporejenih 2,5 parkirnih mest, kar je več od republiškega standarda 1,5 parkirnega mesta na stanovanje. Je pa res tudi to, da pri prejšnji gradnji blokov na Pavšičevi investitor ni zagotovil dovolj parkirnih mest.
Ladka Furlan, SDS, je ponovno sprožila vprašanje pogodbe glede regijskega centra za odlaganje odpadkov v Globokem pri Trebnjem. Občinski svet in občani si zaslužijo ustreznih informacij, potrebna bi bila tudi širša razprava o tej tematiki. O centru za odlaganje odpadkov v Logatcu z virom potrebnega financiranja bi moral odločati občinski svet s primernim soglasjem, sicer je vse netrans-parentno in zavajajoče. - Še vedno pa ni prave utemeljitve, da še ni pripravljen statut Komunalnega podjetja. - O obeh vprašanjih naj bi župan pripravil pisni odgovor.
Županje v zvezi s pogodbo za CERO Globoko pojasnjeval, da ta ni bila podpisana in navajal razloge za odklonitev, o čemer sicer župan natančneje poroča v novembrski številki Logaških novic na strani 3 (v rubriki Dober dan - gospod župan) in na strani 7 (v Uradni izjavi za javnost). - Statut Komunalnega podjetja je pripravljen, obravnavati ga mora še nadzorni svet, nato bo posredovan tudi svetnikom na seji.
Ladislav Puc, N.Si, je najprej opozoril na anonimno pismo v zvezi s prostorskim načrtom, nato je spraševal po sredstvih za gradnjo centra za obdelavo odpadkov pred
odlaganjem; krediti z javno zasebnim partnerstvom se mu ne zdijo najbolj primerni. Ponovno je spraševal tudi o usodi nekdanjih Klijevih zemljišč (po stečaju) in še posebej o neki informaciji, češ da Kosova komisija pregleduje delo občine in župana.
Župan je povedal, da prihajajo pisma občanov tudi na občino, ta se usmerjajo komisiji za pritožbe, nato bodo o njih obveščeni tudi svetniki. - Za rentabilnost načrtovanega centra bi bilo treba zagotoviti kakih 60.000 ton odpadkov letno, sedaj jih pride na logaško odlagališče le kakih 26.000 ton. Ob ustreznih dogovorih s pristojnim ministrstvom se lahko zagotovi taka količina odpadkov. Gradnja centra z javno zasebnim partnerstvom je najbolj smiselna, še posebej zato, ker ne bi bremenila občinskega proračuna. - O usodi Klijevij zemljišč ni še nič jasnega. Interesentov je več; odločitev pa je stvar sedanjih lastnikov. - O ovadbi pa župan nič ne ve; morda pa gre za ovadbo občanov s Pavšičeve. Pav tako župan ni obveščen o prodaji zemljišč, na kar je opozarjal Marjan Gregorič, SD.
Rafael Cepič, N.Si, je zavračal vse dosedanje očitke, ki so leteli nanj s strani župana, češ da je nasprotoval odkupu Alpine in gradnji vrtca in mrliške vežice v Rovtah.
Županje ponovil že večkratna pojasnila o usodi Levk-ove domačije, o nepripravljenosti Rovtarjev za prodajo zemljišč za gradnjo vrtca (razen župnije), o potrebnosti po novih prostorih za šolo in tudi za gradnjo mrliške vežice, vendar zadnji lokaciji nasprotuje Zavod za spomeniško varstvo. Skratka, problematike je dovolj, pripravljenosti ljudi pa premalo.
Peter Stavanja, N.Si, je spraševal o možnosti zagotovitve potrebnih 60.000 ton odpadkov za ekonomično poslovanje bodočega centra in ponovno opozoril na neurejen tovorni promet ob konicah, ko gredo otroci v šolo ali iz nje.
Župan je ponovno zatrjeval, da velja dogovor, po katerem v konicah naj ne bi vozili kamioni iz peskokopa. Težko pa je preprečiti v istem času dovoz kamionov z regionalne ceste. Glede možnosti za ustrezne količine odpadkov je župan zatrdil, da ima občina potreben program, o katerem, bi se pogovarjali kdaj drugič.
o o
(N
iJ .O
s
iJ
>
o fi
o
Špela Istenič ' ^
>
O fi
CD
O
Center dobrega počutja d.o.o. Pod Hruševco 30 Vrhnika
T: 01 750 10 21
^ Želite Shujšati,
oblikovati postavo in izboljšati svoje počutje?
^ Nudimo vam pisno W jamstvo za uspeli!
f I
Brezplačen pregled: 01 750 10 21
tt Linea Isnella
SLIM IN HAnMONY
www.lineasnella.si
Preveč kilogramov? Celulit? Pomanjkanje energije? Čas je, da naredite nekaj zase!
Danes živimo izredno hitro in pogosto neurejeno. Še posebej ženske smo dodatno obremenjene s potrebo po usklajevanju in obvladovanju tako poslovnega kot družinskega življenja. Dnevni tempo je preprosto prehud, zato nam zmanjka časa za gibanje, redne in zdrave obroke, nego telesa in duha ter trenutke, ki nas polnijo z energijo. Vse to ruši naše notranje ravnovesje in nas zelo hitro pripelje do slabega počutja, slabe samopodobe, povišanja telesne teže in kopičenja maščob. Ker želimo težave kar najhitreje rešiti, se pogosto zatečemo k strogim dietam, ki pa ne vodijo do želenih in še posebej ne do trajnih rezultatov. Ravno nasprotno, po navadi po dieti pridobimo še nekaj dodatnih kilogramov in spet smo v začaranem krogu slabega počutja, nezadovoljstva in pomanjkanja energije, iz katerega same navadno kar ne najdemo izhoda.
V centrih za oblikovanje telesa LINEA SNELLA ne samo, da poznamo to zgodbo, ampak smo si njeno reševanje zadali za svoje temeljno poslanstvo. S pomočjo edinstvene metode dela Linea Snella® in naše popolne predanosti cilju že več kot 20 let dosegamo najboljše mogoče rezultate na področju hujšanja in oblikovanja telesa in tako našim obiskovalkam dan za dnem spreminjamo življenje na bolje.
Zakaj metoda Linea Snella® res deluje?
•	V centrih za oblikovanje telesa Linea Snella probleme s telesno težo rešujemo celostno in
dolgoročno.
•	Z revolucionarno, svetovno uveljavljeno metodo Linea Snella® in veliko strokovnostjo terape-
vtk vam pomagamo odpraviti odvečne kilograme in celulit, oblikovati postavo ter vzpostaviti dobro počutje telesa in duha.
•	Hkrati vam tudi svetujemo na področju zdrave preh rane in čustvene dinamike ter vas izobražujemo preko rednih individualnih svetovanj, predavanj in delavnic.
•	Ob vpisu vam pripravimo individualen in ciljno nara vnan program, ki omogoča izgubo centimetrov točno tam, kjer si to najbolj želite.
•	V 25-ih minutah aktivne vadbe v Thermoslimu porabite vsaj 3- do 4-krat več maščobe kot pri
običajni vadbi.
•	Da se vam vložena energija, čas in trud obrestujejo tudi dolgoročno, po zaključku programa
nudimo še celoletno brezplačno svetovanje.
•	Zaradi izjemne učinkovitosti programov nudimo tudi_ pisno jamstvo za uspeh. V letu 2008 je ob zaključenem programu kar 98,9 % vseh rednih obisk ovalk ne samo doseglo, temveč tudi prese
glo zastavljene cilje! Pridružite se nam v svetu Linea Snella in si zagotovite vitko linijo in dobro počutje
Vabimo vas na brezplačen, popolnoma neobvezujoč posvet, na katerem bomo združili vaše želje z našim strokovnim mnenjem in izkušnjami ter skupaj začrtali zanesljivo pot do cilja. Za naročilo izpolnite spletni obrazec ali nas pokličite na brezplačno številko 080 15 88. Veselimo se srečanja z vami! http : //www. lineasnella .si/
Uradna izjava notranjskih občin za javnost
v zvezi s podpisom pogodbe o sodelovanju pri regijskem centru CERO Globoko
Zupani in predstavniki notranjskih občin (Pivka, Postojna, Loška dolina, Cerknica, Bloke. Logatec, Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer) so v četrtek, 22.10.2009, na delovnem srečanju v Logatcu v zvezi s podpisom pogodbe o sodelovanju pri izgradnji regijskega centra CERO Globoko sprejeli naslednje stališče: Notranjske občine v tem trenutku ne bodo pristopile k podpisu Pogodbe o sodelovanju pri izgradnji regijskega centra CERO Globoko.
Svojo odločitev utemeljujejo z naslednjim: Na predlog pogodbe so bile s strani notranjskih občin posredovane pripombe, ki jih občina Trebnje - kot nosilec pogodbe -ni pripravljena spremeniti. Iz omenjene pogodbe so sporni naslednji členi:
-	10. člen, ki govori o predhodnih vlaganjih občine Trebnje; naše mnenje je, da mora biti višina predhodnega vlaganja znana pred podpisom pogodbe.
-	13. člen , ki govori o inštrumentu zavarovanja plačil -o bančni garanciji. Mislimo, da bančna garancija ni primeren inštrument za zavarovanje plačil, kadar gre za javna sredstva; po nepotrebnem obremenjuje javna sredstva, in je zelo draga; obremenjuje pa vse občine, razen občine Trebnje. Ni pa nobene garancije, da bo občina Trebnje izpolnila svoje obveznosti.
-	23. člen ki govori bonitetah občine Trebnje je treba uskladiti s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 63/2009).
-	Poleg tega želijo notranjske občine sodelovati pri
CERO Globoko samo na segmentu odlaganja ostanka že obdelanih komunalnih odpadkov, ne pa tudi v obdelavi in predelavi, kar bi pomenilo, da mora biti oblikovana in dogovorjena cena samo za odlaganje in sofinanciranje ureditve in širitve deponije.
Smatramo, da je odločitev Vlade RS, ki je sprejela Operativni program, s katerim je določila, da bodo notranjske občine svoj ostanek komunalnih odpadkov vozile mimo dveh centrov (Ljubljane in Grosupljega) v Trebnje v povprečju več kot 80 km daleč, negospodarna in neodgovorna iz dveh vidikov: iz vidika ekonomičnosti (cena prevoza za tono cca 15 EUR), in iz vidika okoljevarstva, namesto da bi razmišljali o zmanjšanju emisije toplogred-nih plinov v ozračje, za kar že plačujemo kazni, jih s takimi odločitvami še povečujemo.
Obveščeni smo, da se pripravlja in da bo v zelo kratkem času v DZ v proceduri razprava in sprejem novele Zakona o varstvu okolja, kjer pričakujemo določene spremembe tudi na področju ravnanja z odpadki. Ministrstvo za okolje in prostor že dalj časa napoveduje spremembo Operativnega programa BIOO, ki bo po naših podatkih prinesel racionalnejše rešitve in spremembo števila centrov za obdelavo odpadkov na območju RS.
Janez Nagode, župna občine Logatec po pooblastilu županov notranjskih občin
Poklon spominu mrtvih
V slikovitem okolju pokopališča v Gorenjem Logatcu - s cerkvijo sv. Janeza v ozadju in v bleščečem soncu - je v petkovem popoldnevu, 30. oktobra, potekala osrednja občinska komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
Govornika na žalni slovesnosti J, Rožmanec, predsednik KS Tabor in župan J, Nagode, Foto: F, Bogataj
Ob slovesnosti sta spregovorila župan občine Logatec Janez Nagode in predsednik krajevne skupnosti Tabor Jože Rožmanec. Oba sta se po odigrani himni pihalnega orkestra spomnila zgodovinskih dogodkov, ki so že pred 800 leti vpeljali spomin na mrtve. Župan se je v svojem nagovoru spomnil nekdanjih časov, trpkih in težkih dogodkov in tistih dogodkov, ko so premožnejše družine na ta dan spekle vahče (majhne hlebčke iz različnega testa) sprva kot spomin na mrtve, pozneje pa zlasti za
lajšanje življenja revežev. Spomin na vse umrle sta z recitacijama poživili osnovnošolki. Župan in predsednik krajevne skupnosti sta ob zaključku slovesnosti položila venec na grob padlih borcev.
Občinska komemoracija ob dnevu mrtvih se vsako leto seli po krajevnih skupnostih. Maloštevilne udeležence je pričakalo lepo in urejeno pokopališče. Bil je kratek, a dostojen spomin na mrtve.	A, Č
Nas je že več kot 13,500
V naši občini so 4. novembra našteli natanko 13.502 prebival-» ca; od tega je 6848 moških in 6654 žensk. Stalno bivališče zunaj občine jih ima 522, in sicer v Ljubljani, Idriji, Brezovici, Cerknici, Cerknem, Bohinju, Divači, Ilirski Bistrici, Izoli^ Do tega dne je bilo rojenih 131 otrok. V starosti od enega do šestih let (predšolski) je 808 otrok. V starosti od šest do petnajst let (osnovnošolci) je 1335 otrok. Srednješolske generacije - od petnajst do devetnajst let - je 671 mladih. V starosti od devetnajst do petindvajset let pa je 1328 mladih. Med mladimi (4273) je več moških (2255) in manj deklet (2018). Vir CRP.
NevMa
o o (N
Vh
<u
a
<u >
o C
';> o C <u
t^ O
J

Komemoracija pri spomenku NOB
Krajevna organizacija Zveze borcev NOB Tabor je pri spomeniku NOB v Gornjem Logatcu pripravila žalno komemoracijo. Izvedli so krajši kulturni program z govorom predsednice krajevne organizacije NOB Tabor in z nastopom pevskega zbora DU in DI pod vodstvom Matije Logarja.
Besedilo in foto: France Brus
Žalna slovesnost pri spomniku NOB.
Šola Tabor z novimi prostori
Vrata prizidka Osnovne šole Tabor so se slovesno odprla 22. oktobra - za učence za goste in številne druge obiskovalce
rnako se je zaokrožila nekajletna, v dveh korakih izve-
T
dena, prepotrebna obnova gornjelogaške šole. V tej zadnji fazi so se učitelji in učenci razveselili novih, sodobno opremljenih specializiranih naravoslovnih učilnic za pouk matematike, fizike, biologije, kemije, tehnike, tehnologije in drugih naravoslovnih predmetov ter likovne vzgoje. Nove prostore so si na dan otvoritve z navdušenjem ogledali številni obiskovalci in imeli kaj videti: velike, svetle učilnice s sodobnimi aparaturami in pripomočki za poučevanje ter kabinete, namenjene učiteljem za pripravo učne ure.
Celotna investicija je znašala 1.176.000 evrov, od tega je 203.000 evrov prispevalo Ministrstvo RS za šolstvo in šport, ostalo pa Občina Logatec. Gradbena dela je izvajalo podjetje SGP Tehnik, d.d., iz Škofje Loke.
Slovesni trak so prerezali predsednica Sveta šole Tabor Barbara Mišič Novljan, podpredsednik Sveta staršev Marko Hodnik in učenka Ana Likar. V kulturnem programu, v katerem sta se s kratkim nagovorom zahvalila za sodelovanje vsem sodelavcem ravnateljica šole mag. Marinka Dodič in
Živa učilnica. Foto: P.Sark
župan Janez Nagode, so nastopili učenci, ki so s petjem in recitacijami še polepšali že tako svečan dogodek.
Tako se bo še naprej uresničevala Gregorčičeva misel, zapisana ob vhodu v šolo: »Svoj blagoslov, o večni, dáj, da bil ta dom bi vir modrósti, krepósti vir in vir blagósti in sreče vir za ves naš kráj!«
NevMa
Spominska slovesnost na Ljubgojni
r
o
0Q P
IZ1<
fD
n
0
1 n
o
fD
3
cr
fD ^
2 O O
»o
Zveza borcev Logatec in Osnovna šola 8 talcev Logatec sta v petek, 23. oktobra letos, pripravili pri obeležju v spomin osmih talcev na Ljubgojni pri Horjulu, kjer je 23. junija 1942 pod streli italijanskih okupatorjev padlo osem logaških fantov in mož, krajšo spominsko slovesnost.
Že dolgo vrsto let poskrbijo Logatčani pred dnevom spomina na mrtve za ureditev okolice spominskega obeležja, ki ga je že močno načel zob časa in bi ga bilo treba temeljito obnoviti.
Učenci so pod vodstvom učiteljic pripravili krajši kulturni program in prižgali sveče. Predstavniki ZB pa so k obeležju položili venec.
Besedilo in foto France Brus
Pred spomenikom talcem v Ljubgojni.
O odpadkih in evropskih sredstvih
Spoštovane bralke in bralci Logaških novic!
rinistru za okolje in prostor (MOP) L sem naslovil pisno poslansko vprašanje, s katerim sem želel dobiti tudi odgovor na predlog občin z notranjskega in kraškega območja, da bodo vzpostavile svoj regijski center za odla-Dr. Peter Verlič ganje odpadkov v Logatcu. Zanimalo me je predvsem, kakšen bo status centra, ki sicer ni naveden na seznamu vladne uredbe kot eden izmed 15 regijskih odlagališč v Sloveniji, ter predvsem, ali bo zato center upravičen do sofinanciranja z evropskimi sredstvi.
Od ministra Erjavca nisem prejel direktnih odgovorov, se je pa dalo iz pisnega odgovora razumeti, da je MOP prejelo kopijo medobčinske pogodbe o ustanovitvi interesnega združenja za skupno gospodarjenje z odpadki in izvedbo skupnega centra za obdelavo in odlaganje odpadkov Logatec ter da občine same nameravajo enotno vzpostaviti sistem zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter zagotoviti ustrezno obdelavo odpadkov pred odlaganjem (odlaganje pa samo do vzpostavitve regisjke-ga centra). Nadalje MOP odgovarja, da sicer te občine sodelujejo v okviru regijskega centra Globoko v Trebnjem in da projektov za Logatec na ministrstvo še niso prejeli, gradnja infrastrukture pa bo morala potekati v skladu z Operativnim programom razvoja okoljske in prometne infrastrukuture (OP ROPI) ter z Operativnim programom odstranjevanja odpadkov (OP BIOO). Če pogledamo v oba dokumenta, vidimo, da se OP ROPI zgolj sklicuje na OP BIOO. Iz tega odgovora se da sklepati, da tak regijski center v Logatcu ne bo upravičen do evropskih sredstev, saj OP BIOO, na katerega se sklicuje minister v svojem odgovoru, za te občine predvideva zgolj regijski center v Trebnjem.
Zadnji zapleti v zvezi z dogovarjanji med župani občin, ki naj bi pristopili k temu regisjkemu centru, pa kažejo na popolno ignoranco vlade do tega problema. Nesprejemljivo je, da Vlada sprejme predpis, s katerim zahteva vzpostavitev regijskega odlagališča, način, kako naj se to uredi, pa v celoti prepusti županom in občinskim svetom,
da se zmenijo, kot vejo in znajo. Vsaka občina ima svoje legitimne interese, ki jih župani branijo, kot je to v Trebnjem, ko pa se zadeve zapletejo, se župani razidejo brez dogovora, minister za okolje in prostor se skrije za svojimi uradniki, problem pa ostaja še naprej nerazrešen, pa čeprav ga je predpisala Vlada, in je torej kot tak zavezujoč. Kot izhaja iz odgovora ministra Erjavca na moje poslansko vprašanje, je ta trenutek kar pet regijskih centrov, ki nimajo še dogovora. No, da bo zmeda še večja, po vsem tem času, ki so ga župani izgubljali na sestankih, ko so skušali reševati zadeve, se menda na MOP pripravlja sprememba uredbe, s katero bi iz sedanjih predvidenih 15 regijskih centrov imeli v Sloveniji zgolj 10 centrov. Vsa prizadevanja, vsi pogovori, vsi osnutki pogodb, ves zapravljen čas in tudi denar za dosedanja pogajanja, torej vse je bilo na občinskih ravneh zaman. Ali Vlada sploh ve, kaj počne? Kot poslanec se bom zavzel, da se te zadeve ponovno preverijo na pristojnem Odboru za okolje in prostor.
In če smo že pri črpanju evropskih sredstev, prejšnja Janševa Vlada je za Slovenijo za obdobje 2007 - 2013 zelo uspešno izpogajala precej evropskih sredstev, samo za področje razvoja okoljske in prometne infrastrukture je na voljo 1,6 milijarde evrov evropskega denarja. Po podatkih, ki nam jih je na državnozborskem odboru za evropske zadeve v okviru poročila o izvajanju lizbonske strastegije predstavil minister Gaspari, je to črpanje ta hip slabo, pod 10%.V prvem letu vladanja Pahorjeve vlade na tem področju ni bilo bistvenih premikov, kar se da lepo videti tudi iz številk; leto 2013 pa se nezadržno približuje. Če ne bo večje aktivnosti ministra Erjavca in Vlade nasploh pri pridobivanju in sprejemanju prostorskih načrtov in reševanju problematike odlaganja odpadkov in komunalnih problemov nasploh, potem nam grozi resna nevarnost, da bo Slovenija na tem področju ostala brez evropskega denarja, številne občine, med njimi tudi logaška, pa brez prepotrebnih zaključenih projektov na področju komunalne infrastrukture.
Dr. Peter Verlič
TI
0
1 a
=3 M i k O
CD
c^ o o (N
!-h
m
B ^
ň
ň D
ctí
M
o hJ
Logaške novice, brezplačno glasilo občine Logatec; ISSN 03509281; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; uredništvo: Metka Bogataj, Albin Čuk, Alenka Gorza Jereb, Janez Gostiša, Mihaela Kavčič, Nevenka Malavašič, Darja Merlak, Branko Pevec in odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova: Goran Rupnik; tisk: Bograf, d.o.o.; naklada 4100 izvodov. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec 1370; tel. (01) 7590 626 ali 7590 600 ali 041 915 705; e-mail: logaske@logatec.si ali marcel.stefancic@kabelnet.net - Rok za oddajo prispevkov je do zadnjega dne v mesecu. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo.
Avstralski ovčar med avstralskimi vrstniki
Po vrnitvi iz Indonezije, kjer je bila Jasna Šporar s svojo psičko Blum pri reševanju pogrešanih v potresu na Sumatri, ji je 2upan Janez Nagode 14. oktobra ob prisotnosti podžupana Aleksandra Česnika pripravil sprejem - Z Jasno, rojeno 1966 v Ljubljani, veterinarskim tehnikom, od poletja »Logatčanka«, poročena, mati dveh hčera, je po čestitkah in hvaležnih priznanjih stekel tudi tale
pogovor
r
ca
fa ^
n
n
0
1 n
o
<
fC
m
fC ^
O O -vO
Jasna s psičko Blum, podžupan A.Cesnik in župan J.Nagode.
Jasna, Kaj vas je motiviralo, da ste se odločili za vadbo reševalnih
psov?
Že od rane mladosti sem imela rada pse. Pri svojih petnajstih letih sem dobila nemško ovčarko in se takoj odločila za delo z njo, sprva za preprostejšo, kasneje za zahtevnejšo vadbo. Reševanje s psi se mi je zdelo še posebej izzivalno. In tako sem postala članica enote za reševanje s psi pod okriljem Kinološke zveze Slovenije. - S svojimi kinološkimi izkušnjami pomagam ta čas logaškemu Športno kinološkemu društvu kot njegova predsednica.
Nam predstavite svojo prijateljico?
Le poglejte jo, to je moja psička Blum, stara 6 let in pol, sodi med avstralske ovčarje.
In kako je šlo z vadbo Blum?
Začetek vadbe seže v čas, ko je bila mladiček, nato je vadba trajala kaka tri leta. Redne vaje so se vrstile dvakrat tedensko ob dnevnih domačih vajah, ki postanejo sploh način življenja psa, njegovega red-nika in rednikove družine. In Blum je tako napredovala, da je že 5. leto v mobilni enoti reševalnih psov in že 3.
leto v mednarodni organizaciji IRO (International Restuedog Organisation), seveda, po opravljenem kar zahtevnem preizkusu.
Je vsak pes primeren za reševanje?
No, najlažje delo je s srednje velikimi psi, ki so odprti do ljudi in jih ni strah posameznih materialov.
Od kod je prišlo vabilo za intervencijo na popotresni Sumatri?
V	enoto za mednarodno pomoč na Sumatri po potresu nas je pozvala IRO zaradi iskanja žrtev pod ruševinami. In v nekaj urah sva bili z Blum nared, nato z avtobusom v Budimpešto, od tam pa z letalom na Sumatro. So pa bila potovanja predolga in prezamud-na za potrebe nujnega reševanja
V	kakšne razmere ste prišli?
Ja, če rečem, da so bile razmere
katastrofalne, sem komaj prav povedala. Milijonsko mesto Padang je bilo deloma povsem porušeno, deloma razpokano in razmajano. Hiša, ki naj bi jo pregledali, je bila brez dveh nadstropij, zgoraj pa vse razmajano. Zelo nevarno. Pes, denimo, gre v iskanje med razvaline in treba je za njim zaradi nadzora in morebitnih odkritij
pogrešanih. Vsakdo pa skrbi za svojo varnost, upoštevajoč navodila. Gre za izključno osebna tveganja
In koliko pogrešanih ste našli?
Tu se ne da natančno povedati. Namreč pes nakaže določeno mesto, kjer bi lahko bili ponesrečeni, in nato ta mesta posebej označijo zaradi reševanja. Teh nakazanih mest je bilo kar veliko.
Kako dolgo ste bili na reševanju?
Zdoma smo bili 6 dni od 1. do 6. oktobra, na akciji pa le dva dni. Ves ostali čas je bil namenjen potovanju in čakanju. Delali smo skupaj z Avstralci. Ampak kar je bilo posebej zanimivo - srečali smo se znanci od vsepovsod; znanstva so namreč nastajala na raznih srečanjih, tekmovanjih, izobraževanjih ipd.
Kdo je kril stroške reševalne akcije?
Stroške poti za našo slovensko četverico je plačala IRO, hrano iz nahrbtnika nam je preskrbela Enota reševalnih psov Slovenije. Delo pa je prostovoljno, pomagamo si z dopusti, tudi v odvisnosti od razumevanja delodajalca. K sreči so odhodi v tuje države s psi dovolj enostavni, potrebni so le utečeni dokumenti.
Ste že dobro vajeni reševalnih akcij?
O, seveda. Doma sem se udeležila že več iskalnih akcij po naravi za izgubljenimi osebami; lani je bilo kar 190 takih primerov^ V tujini pa je bila to moja prva akcija, seveda, z dragoceno izkušnjo.
Vam in Blum čestitam tudi v imenu uredništva za dragocene humanitarne podvige in vam želim še veliko poguma in sreče pri nadaljnjih plemenitih dejanjih.
Marcel Štefančič
In sem šla, , , v Bruselj
Več jezikov znaš, več možnosti imaš
S 7. septembrom sem prestopila vrata Evropskega parlamenta v Bruslju, ki bo moj drugi dom pet mesecev, kolikor po navadi trajajo pripravništva. Pripravniku je dodeljen mentor ter odbor; meni so dodelili odbor za proračun in kohezijo. Za mentorja sem dobila precej zanimivega gospoda Xavierja iz Francije. Hitro sta mi bili jasni vsaj dve zadevi - prvič: o proračunu ne vem praktično nič, torej bom pridobila ogromno novega znaja, in drugič: morala se bom vpisati v tečaj francoščine.
Samo znanje angleščine v tako mednarodno pisanih institucijah, kot so evropske, ni dovolj. Skoraj dnevno govorim tudi nemško, osvajam osnovne izraze italijanščine in vpisala sem se še v tečaj franoščine. Znanje francoščine je več ko le zaželeno, kar je vidno tudi v razpisih za službe, kjer je francoščina skorajda obvezna. Star pregovor je treba tu dopolniti: "Več jezikov znaš, več možnosti imaš!" Znanje dveh svetovnih jezikov, žal, ni dovolj, pričakuje se znanje vsaj treh: angleščine, francoščine, tretjega po izbiri. Ja, taka je ta: če bomo želeli biti konkurenčni našim evropskim vrstnikom, nam bo moralo biti kar samoumevno, da se bodo otroci že v osnovni šoli učili vsaj dva tuja jezika, v srednji šoli pa še tretjega.
Ob mojem prihodu v Evropski parlament je bila glavna tema razprav Manuel Barosso: ga potrditi vnovič za predsednika Evropske komisije ali ne? Manuel Barosso se je predstavil vsem poslanskim skupinam v Evropskem parlamentu in se z njimi pogajal. Pred svojim obiskom je vsaki poslanki in poslancu poslal obsežno poročilo, kjer je začrtal svoje smernice delovanja za naslednjih pet let. Na eni predstavitvi Barossa sem prisostvovala tudi sama in bila presenečena nad nastopom, ki je bil tehnično in retorično brezhiben; premišljen je bil vsak poudarek.
V Evropskem parlamentu, ki se nam nemalokrat zdi tako oddaljen in tako nedostopen, se dnevno zvrsti nepredstavljivo število sestankov, odločitev, uredb, direktiv. Ena od asistentk slovenskih poslancev v Bruslju mi je povedala, da dnevno prejme tudi po štiristo elektronskih poročil, ki jih mora odpreti, prebrati, ovrednotiti in nanje odgovoriti.
^ jda Žižek, rojena 28. marca 1985 Lv Ljubljani, doma v Rovtah, kjer je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo in srednjo glasbeno šolo (klarinet) v Ljubljani, kjer je letos 24, junija uspešno zagovarjala diplomsko nalogo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer Politologija - teoretsko analitska smer. V času študija se je tudi neformalno izobraževala; ves čas je bila aktivna članica Mladega Foruma (SD), kjer je bila od oktobra 2007 do junija 2009 tudi podpredsednica odbora za človekove pravice, socialo in enake
možnosti.
Vedno bolj vroča tema postaja produkt iz mojega odbora - proračun za leto 2010. Za nami je že tudi njegovo prvo branje v Strasburgu. Lobiranja, dogovarjanja med poslanskimi skupinami so ostra, dolga, naporna, izčrpavajoča, kako tudi ne, saj ni nikomur vseeno kako se bo razdelil denar. Predlog proračuna za leto 2010 je težak 138.6 milijard evrov (predlog slovenskega proračuna znaša 8,6 milijad evrov).
Sicer pa je Bruselj krasno mesto. Ni dolgočasno, uradniško, kot bi marsikdo mislil, ampak se v njem pretaka življenje. Krasno mestno jedro, imenovano Grand Plaze, mnogo parkov, znameniti Atomium; ni srce Evrope le zaradi institucij, temveč tudi zaradi neverjetnih prometnih povezav. Ste vedeli, da ste iz Bruslja lahko s hitrim vlakom v poldrugi uri v Parizu? Malo več boste potrebovali za sprehod po Amsterdamu in še malo več časa vam bo vzela vožnja do Londona.
Toliko iz Bruslja in evropskega parlamenta za zdaj. Naslednjič pa o tem, kako poteka selitev parlamenta iz Bruselja v Strasburg, kakšni so odnosi med Slovenkami in Slovenci tu...
Ajda Žižek
N
B C l
oi"
a
3
0
1
0
(Q š CD n
1 o
CD
Na družabne pohode
s športnim društvom Baron
Vsak torek se predvsem upokojenke, članice Športnega društva Baron, v lepem številu udeležujejo 2- do 3-urnega pohoda po razvejanih logaških poteh in stezah. Pohodi so namenjeni predvsem druženju. Pohodnice se ne bojijo medvedov, saj imajo s seboj pohodne palice; pa tudi njihov glasni pogovor medvede prej odganja kot privablja. Da so pohodi dobro obiskani, ima zaslugo tudi vodja Tončka, ki je pohodnice popeljala celo na Veliko planino.
Marinka
c^ o o (N
!-h
m
B
ň
^
ň D
ctí
M
o hJ
Čas mineva - dejanja ostajajo
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec je v spomin na množično vstajo proti okupatorju na Logaškem v septembrskih dneh leta 1943 in na ustanovitev Logaškega partizanskega
bataljona organiziralo tradicionalno srečanje
oga
fa ^
n
0
1 c
n
o
<
fC m
fC 2
O
o
-vO
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec je v spomin na množično vstajo proti okupatorju na Logaškem v septembrskih dneh leta 1943 in na ustanovitev Logaškega partizanskega bataljona organiziralo tradicionalno srečanje.
Prireditev je bila 13. septembra v Centru vojnih veteranov Slovenije. Med 142 udeleženci sta bila prisotna borca Logaškega bataljona Franc Puntar in Peter Istenič, med ostalimi pa so bili člani združenja, njihovi svojci in prijatelji, nosilec partizanske spomenice 1941 Jože Simšič Jelen, predstavniki nekaterih logaških društev, političnih strank ter predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič. - V sporedu so nastopili Pevski zbor Društva invalidov in upokojencev, recitatorka Marinka Vavken in harmonikar Franc Jeraj; govor pa je prispevala predsednica Združenja Vesna Jerina.
Prek kulturnega sporeda in tudi prek govoraje bilo danojasno sporočilo o pomenu in veličini narodnoosvobodilnega boja kot temeljne podlage na poti do osamosvojitve Slovenije v letu 1991, k čemur je z junaškimi dejanji in številnimi žrtvami veliko prispevalo tudi prebivalstvo z Logaškega. Celo-
ten program je obudil spomin na hude vojne dni, govor pa je posegel v polpreteklost in v naš čas. Zgodovinska dejstva pričajo, da je bilo z logaškega območja v neposrednem boju z okupatorjem in njegovimi sodelavci padlih, pobitih talcev in zverinsko mučenih ter pobitih aktivistov OF, v taboriščih umrlih in neznano kje - skupaj nad 400; mučenih, zaprtih in interniranih, ki so po sreči ubežali smrti, je bilo še enkrat več. Gorele so vasi, mnogi so izgubili premoženje. Ne glede na to, da se ve za dejanska zgodovinska dejstva in tudi krivce te morije in tega trpljenja, je na pohodu grobo predrugačenje zgodovine, primitivno in žaljivo razglabljanje ob sprejemanju zakonodaje s področja žrtev vojnega nasilja in vojnih grobišč, vsiljevanje resolucije o totalitarizmu - »darilu« Sveta Evrope itd. Te težnje kličejo po zavrnitvi z odločnim NE, kot je bilo povedano.
Ob tej priložnosti je tovariš Jože Simšič Jelen po pozdravu udeležencev izročil Viktorju Šenu kip kurirčka, ki mu ga je podelila Skupnost borcev NOV IV. Brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije kot priznanje za uspešno delo pri ohranjanju in razvijanju vrednot narodnoosvobodilnega
boja. Pozdravu predstavnika Društva upokojencev Logatec Marjana Kržiča se je pridružil tudi gospod Kavčič, ki je v kratkem nagovoru predstavil narodnoosvobodilni boj in ga opredelil za nepogrešljivo vrednoto slovenskega naroda.
Po zadovoljstvu in vsesplošnem odobravanju, ki so ga udeleženci prireditve izkazali, je moč oceniti, da je bil namen dosežen. Ne glede na že kar veliko časovno odmaknjenost, spomin na hrabra dejanja domoljubov z Logaškega v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945 ostaja. Zlasti ostaja njegovo osrednje veliko dejanje: 12. september 1943 - dan množičnega odhoda v neposreden boj z okupatorjem in ustanovitev Logaškega partizanskega bataljona, po Logaški partizanski četi iz leta 1942, največje enote s tega območja. - Pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo to dejanje povzdignjeno v občinski praznik, v ihtavem naletu nove oblasti pa ga je odrinilo iz zaprašenih arhivov izbrskano, še od cesarstva rajnke Avstrije v Logatec prestavljeno »glavarstvo«.
Viktor Šen
Pomembno obvestilo Knjižnice Logatec
Spoštovani uporabniki Knjižnice v Logatcu, Krajevnih knjižnic v Rovtah, Hotedršici in na Vrhu Sv. Treh Kraljev!
Obveščamo vas, da smo na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in 15. člena Zakona o knjižničarstvu dolžni iz evidence izbrisati vse neaktivne člane knjižnice. Med neaktivne člane štejemo vse tiste, ki niso obiskali knjižnice že več kot eno leto. Izbrisani član se bo moral, če bo želel uporabljati storitve knjižnice, ob obisku ponovno vpisati v knjižnico.
Knjižnica Logatec bo pričela z izvajanjem obeh zgoraj omenjenih členov s 1. decembrom 2009. Prijazno vabljeni, da nas obiščete, in predvsem tisti, ki niste bili v knjižnici že več kot eno leto, uredite svoj status.
Dodatne informacije dobite na tel. štev. 01 7541 722
(Bibijana Mihevc).
Bibijana Mihevc, direktorica Knjižnice Logatec
Spoštovani uporabniki Knjižnice Logatec in njenih enot
Sporočamo vam, da bodo Knjižnica Logatec, Krajevna knjižnica Rovte in Krajevna knjižnica Vrh Sv. Treh Kraljev 26. novembra 2009 ZAPRTE zaradi izobraževanja zaposlenih. Na ta dan se zamudnina ne zaračunava.
Hvala za razumevanje,
Bibijana Mihevc, direktorica Knjižnice Logatec
Rogla - vsako leto varnejša
Zadnji vikend v septembru je potekalo že tretje tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči na Rogli - Tekmovali so zdravniki in reševalci iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, med njimi tudi tekmovalna ekipa iz logaškega Zdravstvenega doma - Srečanje v visoko profesionalnem, kolegialnem in pravem športnem vzdušju
Dobra organizacija
Tradicionalno, že tretje, tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči na Rogli so tudi tokrat organizirali zaposleni v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice. Kot soorganizatorja pa sta se izkazala tudi SZUM (Slovensko združenje za urgentno medicino) in Sekcija reševalcev v zdravstvu. Sodelovalo je tudi veliko tamkaj zaposlenih, gasilcev in drugih prostovoljcev.
Skoraj resnično. Tekmovalci so se preizkusili v praktičnem in teoretičnem delu. Teoretični del tekmovanja pa je obsegal scenarije na lutkah, pisni test in predavanja.
Za praktični del je veljal namišljenim nesrečam na Rogli. Tekmovalci so dobili le okvirne podatke, kje naj bi se nekaj zgodilo. Pot do tja so morali najti sami, prav tako so šele na kraju »nesreče« sami ugotovili, za kakšne poškodbe gre. Na voljo so imeli omejen čas za strokovno izvedbo intervencije. Njihovo delo so ocenjevali strogi sodniki z vrst izkušenih urgentnih zdravnikov.
Varnost - poglavitna pri reševanju. Organizatorji, ki so velik poudarek namenili varnosti, so letos predvideli pet nesreč: pri delu v gozdu, zadušitev, utopitev, nesrečo pri popravljanju žičnice in prometno nesrečo. Tekmovalci so v reševanje lahko pritegnili tudi prostovoljne gasilce, policiste in gorsko reševalno službo, če je njihova pomoč pri reševanju smiselna. - Kraj "nesreče" je moral biti
ustrezno zavarovan. -Največje presenečenje za vse je bilo nočno strmoglavljenje letala na Roglo s 33 potniki. Reševanja se je lotilo vseh 14 ekip, in v pičli poldrugi uri poskrbelo Intervencija pri prometni nesreči. za vseh 25 preživelih
poškodovancev.
Logaška ekipa šestouvrščena. Zadnji večer so tekmovalci, sodniki, organizatorji in prostovoljci končali s skupno večerjo in plesom. Tekmovanje se je sklenilo v nedeljo s povorko tulečih reševalnih vozil z Rogle v Konjice, kjer je bila razglasitev rezultatov. Sodniki so bili s tekmovalci zelo zadovoljni, saj so bile po ocenah razlike med ekipami zelo majhne. Prvo mesto je pripadlo Ljubljančanom, logaška ekipa je bila uvrščena na 6. mesto.
Podporo organizatorjem in tekmovalcem sta s svojo prisotnostjo izrazila zreški župan Boris Podvršnik in konjiški župan Miran Gorinšek; prisotna je bila tudi direktorica konjiškega Zdravstvenega doma Mihaela Pugelj.
Andrea Turk Šverko
Od krvaveče dlesni do paradontalne bolezni
Ustna higiena je že nekaj desetletij nepogrešljiva v zobozdravstvu in temelj za dosego visoke ravni oralnega zdravja v najbolj razvitih državah
Kaj je vnetje obzobnih tkiv ali paradontalna bolezen? Bakterije, ki se nabirajo ob robu dlesni, s svojimi strupi povzročijo vnetje in propad obzobnih tkiv. Sprva so vnete le dlesni (gingivitis), nato pa so prizadeta tudi ostala obzobna tkiva - koreninski cement, pozobnica in alveolarna kost (parodontitis), kar brez pravočasnega in ustreznega zdravljenja privede do izpada zob.
Vnetje dlesni - gingivitis So vaše dlesni morda otekle? Pordele? Zakrvavijo ob umivanju zob? - Če je odgovor na katero koli vprašanje pritrdilen, potem imate vnete dlesni. Z vzdrževanjem pravilne ustne higiene lahko vnetje odpravite. Nezdravljeno vnetje dlesni pa lahko prizadene globlja obzobna tkiva. Vnetje obzobnih tkiv Med zobom in dlesnimi se
pojavljajo obzobni žepi pa tudi slab zadah iz ust, zobje se lahko navidezno daljšajo, so občutljivi ali se začnejo majati. Vnetje obzobnih tkiv običajno napreduje brez bolečin in končno lahko privede do izgube zob. - Parodontalna bolezen pomeni razgradnjo kosti in tkiv, ki držijo zob v čeljusti. Ko so te strukture prizadete, je tkiva nemogoče popolnoma obnoviti. S pravilnim zdravljenjem in rednimi kontrolami pri ustnem higieniku pa je bolezen mogoče ustaviti in jo nadzorovati.
Vpliv paradontalne bolezni na sistemsko zdravljenje
Vpliv parodontalne bolezni seže mnogo dlje od ustne votline. Slab ustni zadah in izguba zoba sta nepomembna v primerjavi s tveganji za srčni infarkt, možgansko kap, prezgodnji porod in nižjo porodno težo novorojenčka, pljučna obolenja in oslabljen imunski
sistem. Tem tveganjem so bolniki z napredovanim vnetjem obzobnih tkiv izpostavljeni mnogo bolj kot ljudje z zdravimi obzobnimi tkivi. Dejavniki, ki poslabšujejo stanje obzobnih tkiv, so še kajenje, stres, sladkorna bolezen, hormonske spremembe, dedne dispozicije. S pravilno ustno higieno in rednim odstranjevanjem trdih zobnih oblog (zobnega kamna) lahko dosežemo optimalno ustno higieno, ki pripomore ohraniti zdrava obzobna tkiva.
Tako ustni higieniki s svojim delom zobozdravnike razbremenijo tega dolgotrajnega dela in postavijo ustrezne temelje za njihovo nadaljnje delo.
Sonja Pajntar,
ustni higienik
9
O
o (N
!-h
m
B
a
<ď
ň D
ctí ig o hJ
Gospodarske diagonale
Gradnja parkirišč za upravni center
N 1st ij i ohs( /na parkirna ploščad.
Delavci gradbenega podjetja Tehnik iz Škofje Loke, ki so končali dela na upravnem poslopju, pri Narodnem domu pospešeno gradijo parkirne prostore, ki bodo namenjeni uslužbencem občine in uslužbencem drugih uradov v Upravnem centru. Upajmo, da bo dovolj parkirnega prostora tudi za stranke.
Gradnje parkirišča so se lotili potem, ko so bila gradbena dela na upravni zgradbi končana. Prej je bil ta prostor založen z gradbenim materialom in materialom, ki so ga izkopali pri pripravi globokih temeljev upravne novogradnje.
Besedilo in foto: France Brus
Prenova Stare ceste

Dela na Stari cesti.
Delavci gradbenega podjetja Pirc gradnje iz Ljubljane so zadnje lepe jesenske dni v oktobru izkoristili za obnovo Stare ceste. Zaradi prenavljanja je bila na cesti polovična, krajši čas pa tudi popolna zapora. Do sedaj so položili kanalizacijske cevi s povezavo z vsemi hišami, položili celo vrsto kablov in uredili vso potrebno infrastrukturo. Cestišče so deloma preplastili z asfaltom, tako da je cesta dobro zakrpana. Nameravajo pa jo tudi v celoti preplastiti z novim asfaltom.
K večji prometni varnosti bo pripomogel pločnik, ki ga nameravajo urediti naslednje leto.
Besedilo in foto: France Brus
Nova ureditev zelenice pred Glasbeno šolo
Že ob zaključku prenove Zdravstvenega doma se je pojavila ideja o preureditvi zelenice pred Glasbeno šolo
r
ca
fa ^
n
0
1 n
O
<
fC
m
fC ^
O O -vO
Z Zasnovo opredeljuje obstoječa drevnina; drevesa
Jomogočajo prijetno klimo, prostor za posedanje, počitek ter igranje. Na ta način smo težili k možnosti učinkovitega prepletanja grajenega tkiva in odprtega prostora ob vzpostavljanju odnosa celote do obstoječih krajinskih kakovosti. Z ureditvijo se vzpostavlja glavna povezovalna pot ploščadi Glasbene šole s parkiriščem Zdravstvenega doma. V želji kreiranja doživljajske poti je druga pot speljana med dvema krošnjama in se prav tako nadaljuje proti parkirnemu prostoru. Tretja, krajša pot pa nas vodi do urejenega počivališča, ki je premišljeno nekoliko odmaknjen od celotne zasnove.
Osrednje dogajanje je skoncentrirano na vstopno ploščad Glasbene šole. Z razmestitvijo urbane opreme je ustvarjen kvaliteten odprt prostor. Prostorsko ureditev smiselno dopolnjujejo prav elementi urbane opreme; klopi, koši za smeti, razsvetljava, ki zaznamujejo ambient ureditve. Posebna pozornost je posvečena izbiri tlakovcev, ki ustvarjajo kontrast med gibanjem in statičnostjo. Rdeči odtenki - simbol dinamičnosti - so izbrani za povezovalne
poti, umirjeni sivi odtenki pa za ureditev otokov za posedanje. V navezavi z urejanjem tega prostora se je kazalo smiselno vključiti tudi ureditev pred spomenikom padlim v 1. svetovni vojni. Prostor pred kapelo se preuredi predvsem s tlakovanjem, ki prostor odpre in s tem omogoči bistveno boljše zaznavanje spomenika. Vzporedno s tem se redefinira dinamika poteka skozi prostor. V zaključni fazi urejanja bo še posebna pozornost posvečena izboru rastlin, ki bodo dopolnjevale načrtovano ureditev.
Prostor med Notranjsko cesto in Glasbeno šolo je na novo načrtovan kot peš površina v javni uporabi še zlasti za starejše ljudi, majhne otroke in ljudi s posebnimi potrebami. V navezavi z Zdravstvenim domom in Glasbeno šolo služi javna površina predvsem obiskovalcem teh objektov. V širšem okviru pa se spogleduje tudi z ureditvijo trga pred cerkvijo sv. Nikolaja in jo dopolnjuje. Mesto Logatec je z majhnim posegom in ureditvijo te zelenice pridobilo nov kvaliteten odprt prostor.
mag. Katja Žagar

Gospodarske diagonale
Trajnice po naših vrtovih
O brezdanjih lepotah sončnega, senčnega, skalnatega in vodnega vrta
pomladi letos je pri Can-:aijevi založbi v Ljubljani izšla v 3000 izvodih (kar ni ravno malo na našem knjižnem trgu!) prekrasna monografija I Trajnice za vse letne čase. Knjigo, ki govori o mikavnih zasaditvah po slovenskih vrtovih - z izbrano slikovitimi besedili in z obiljem zgovornih fotografij - so ustvarili Alenka GoKa, Samo Jereb, Matic Sever in Tomaž Vesel. Knjiga je namenjena vsem, ki jim zasaditev
in vzgoja vrta pomeni veselje,
celo vzneseni užitek pa tudi izraz estetike, ki jo narava ponuja že sama po sebi, pač, ob naši pozornostni naklonjenosti.
iviett lepotci m potepuni: rododendron, naprstec in visoko bradata perunika, Foto: A,Gorza
Vsebinski sklopi vabljivo upodabljajo posebej sončni in senčni vrt, posebej pa tudi skalni in vodni vrt. K nazornosti obravnave vrtnega rastlinja pripomorejo domača poimenovanja ob latinskih imenih, navedki glede sončne ali senčne prednosti za posamezne trajnice in zaznamki potrebne vlažnosti; zanimivo je označen tudi okvirni čas cvetenja določene zasaditve. Z naravnost poetičnim čarom pa so izpisani naslovi k posamičnim razcvetjem, denimo: Vonj po soncu, Vstopnica za poletje, Nevestin pajčolan, Sijaj večerne ljubezni, Igriva skrivnost, Rožnati zublji, Rajska rosa, Senčna uglajenost, Travnata kuštravost^
Med sto zasaditvami in dvestotimi fotografijami je posejana stotina koristnih nasvetov in namigov za lepši vrt. Skratka, čudovita knjiga kliče in vabi v svet začaranih in odčaranih lepot. Morda se vas katera od lepot dotakne in nagovori s svojo poigravajočo iskrivostjo in si porečete: Ja, to bi se lepo podalo tudi mojemu vrtu.
Marcel Štefančič

Kulturni razgledi
Od obrobja rosnih juter do nizanja dotikov besed
Z lažanskega jesenskega branja Zelenih oblakov
»Le kam naj grem na deževen dan?« se je spraševal Janez Škof, ki je na deževen večer priplesal s harmoniko v bršljan odeto dvorano podružnične šole v Lazah. Tam so bili 23. oktobra zbrani člani logaškega Literarnega društva Zeleni oblaki in staro ter mlado iz Laz in okolice.
Jože Omerzu, najstarejši, a hkrati najmlajši (po stažu) je najprej opozoril, da Zemlja kliče »Na pomoč!«. Za njim je nekaj verzov naklekljala idrijska kleklarica verzov Ana Balantič. S sonetnim vencem »Ave, moj mali svet« je presenetila Tilka Jerič. Vladimir Kržišnik je dokazal, da ni samo fotograf, ampak tudi poet, ki sliši glas morja.
Janez Škof med Zelenimi oblaki, Foto: B,Pevec
Eva Neža Kermavnar je bila najmlajša, iz Laz doma, v jeziku mladih pa opozorila na nevarnost droge. Ljubezen so v pesmih širili Bojana Levinger, Borut Petkovšek in
Branka Novak. Tudi Nada Kržan - ljubezen do »njenega« tretjega A .
Tim Uršič, poet resnice, je šel notri in prišel tudi ven! Na oder pa je iz dvorane prišel Franc Pupis, ki sicer (še) ni član društva, je pa Lažan in pisec verzov, ki jih je njega dni uspešno prepeval s Fanti z vseh vetrov. Barbara Bezeg Rot je edina omenila »zelene oblake«, s katerimi se je v pesmi stopila. Tine Vučko pa je napisal rime na Slike z razstave.
Povezovalka programa Vanda Lavrič, ki je na koncu prebrala nekaj svojih verzov, nam je zaupala, da Helena Frece zapiše verze tudi na škrnicelj,
Z barvitostjo zvokov harmonike, s katero se je prepletala poezija Zajca, Kocbeka, Jesiha, je sklenil literarni večer igralec in pevec Janez Škof.
Brane Pevec
c^ o o (N
S-H
m
B s
ň D
ctí
M
o hJ
Dovršen nastop »Notranjske« v Trstu
Prejšnji mesec je »Notranjska« ob podpori logaške občine gostovala na Tržaškem pri društvu Rojanski
Marijin dom v Rojanu
Y svojem glasilu Med nami so gostitelji o tem zapisali: »V soboto, 10. oktobra, smo imeli v gosteh Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« in oktet Bori. Zbor združuje pevce iz Vrhnike, Logatca, Idrije, Postojne in Cerknice, Oktet Bori pa prihaja iz Postojne.
Na začetku je prof. Bogdan Kralj pozdravil navzoče in lepo predstavil gostom Rojan in delovanje Slovencev v tem predelu, bivši slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič pa je prisrčno pozdravil v imenu gostov, ki jim je tistega dne pred koncertom razkazal naše mesto. Pod vodstvom Janeza Gostiše sta oba pevska sestava lepo in dovršeno izvedla vrsto slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, ki so pri publiki naletele na tako navdušeno odobravanje, da je pevce nagradila z dolgim ploskanjem.
Na tem večeru je bilo izredno prijetno in sproščeno vzdušje tudi po koncertu. Med organizatorji in gosti se je takoj spletla neka prijateljska vez in skupaj smo prepevali do pozne ure.«
Zbor je gostiteljem, med njimi logaški rojakinji Martini
Spotoma v Trst so se pevci na Bazoviški gmajni poklonili bazoviškim žrtvam.
Volpi, hvaležen za tako prisrčen sprejem, kakršnega je bil deležen v slovenski skupnosti v Trstu.
J. Gostiša
oga
fa ^
n
0
1 c
n
o
<
fC m
fC 2
O
o
-vO
Veselo pesem naj doni
V soboto, 24. oktobra, je imelo Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec letni koncert v Narodnem domu v Logatcu - Gosta večera: folklorna skupina iz Hotedršice in harmonikar Albin Slabe, dobitnik republiškega odličja - Recitatorka in povezovalka programa Francka Čuk
Program so pevke razdelile na dva dela. V prvem so zapele šest pesmi, med njimi dve narodni (Jaz 'mam pa konj'ča belega in Roža na vrtu) - v priredbi različnih avtorjev. Ljudsko je bil naravnan tudi drugi del programa s slovenskimi narodnimi: Ena ptička priletela pa koroška Gor čez izaro. Posebna pozornost sporeda je bila usmerjena tujim narodnim pesmim, ki so zvenele dokaj znano, denimo: dalmatinska Plovi, plovi in sremska narodna Tiho, noči. Zlasti spevna pa je bila pesem Rož, Podjuna, Zila v uglasbitvi enega najuspešnejših koroških skladateljev Pavla Kernjaka.
Zlasti moramo pohvaliti vsestranskega Matijo Logarja, ki se temeljito razdaja kulturi na Logaškem, saj že leta vodi pevski zbor in folklorno skupino v Hotedršici, kjer je v preteklosti vodil celo tamburaški orkester. Na koncertni prireditvi pa je nastopil tudi kot solist v pevskem delu folklorne skupine. K uspešnemu nastopu folklorne skupine pa je z glasbeno spremljavo pripomogel harmonikar Albin Slabe.
Letošnji koncert je dopolnila tudi pesnica Francka Čuk iz Hotedršice, ki je recitirala svoj pesniški pogled na upokojence; še zlasti na upokojence KLI-ja, katerega usoda se končuje prav letos.
Albin Čuk
Pevski odmev iz mest z usnjarsko tradicijo
26. Srečanja pevskih zborov iz slovenskih mest z usnjarsko tradicijo smo se 26. septembra udeležili tudi pevci Pevskega društva Logatec in Pevskega društva Ivana Cankarja Vrhnika
Ob prvi popoldanski uri so pred trgom železniške postaje v Novi Gorici pričakali pevske zbore iz slovenskih mest z usnjarsko tradicijo prijazni gostitelji MPZ Anton Klančnik iz Mirna. Združeni zbori smo na skupnem trgu med Slovenijo in Italijo zapeli Zdravljico.
Z avtobusi smo se odpeljali na Cerje, kjer stoji stolp v spomin vseh, ki so izgubili življenja v prvi in drugi svetovni ter slovenski osamosvojitveni vojni. Po prijetnem ogledovanju slikovite panorame je do nastopa ostalo še nekaj časa za ogled čevljarskega muzeja v tovarni Ciciban v Mirnu, znanem po dolgi čevljarski in usnjarski tradiciji. V muzeju je predstavljena zbirka usnjarskih orodij, strojev in pripomočkov, ki so jih čevljarji uporabljali v različnih obdobjih. Prijazni gostitelji so nas odpeljali še na Mirenski grad, kjer je tudi cerkev s freskami Toneta Kralja.
Ob petih popoldne smo se pevci zbrali na dvorišču tovarne Ciciban, na prizorišču nastopa pevskih zborov. Vse navzoče je pozdravil župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Nato je nastopilo 14 zborov iz različnih krajev Slovenije. Na koncu prireditve je pevce in obiskovalce pozdravil Rudi Šimac, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije.
Marinka Petkovšek
Pravljičarka - Mateja
V Knjižnici je bila 20. oktobra predstavitev dveh slikanic pisateljice Mateje Perpar in ilustratorja Aleksandra J. Potočnika; prva je izšla že junija letos, ob izidu druge pa so avtorji predstavili knjižice tudi javnosti
Rodile so se pravljice
Pisateljica Mateja Perpar je že nekaj časa snovala igrive živalske basni, ki naj ne bi bile v prvi vrsti poučne, kot bi si morda bralec najprej predstavljal, temveč predvsem zabavne. Kot pravi sama avtorica: želi si, da bi se ob njih zabavali tako
otroci kot odrasli. Mateja je logaški javnosti sicer že znana po nekoliko sorodnem udejstvovanju, že večkrat smo jo namreč lahko videli kantavtorsko prepevati svojo in tujo poezijo. S pisanjem se je resneje pričela ukvarjati v srednji šoli, ko je objavila nekaj pesmi, kasneje sta sledili objavi dveh zgodb v Mladini, in še cela vrsta humoresk na Radiu Slovenija.
Mateja Perpar, rojena Logatčanka, po izobrazbi profesorica angleškega jezika - v prostem času, ali pa celo narobe - najprej je ljubiteljica narave in opazovalka človeške čudi, kar prihaja na plano v njenih besedilih. Ker je v
svojih mislih zelo domača, se rada poigrava z besedami, in tako je nastal tudi koncept pričujočega niza pravljic - izšli sta namreč prvi dve izmed načrtovanih sedmih zbirk in torej enaindvajsetih zgodbic, v katerih nastopajo živali s človeškimi lastnostmi. Že naslovi, ki so oblikovani vsakokrat s po eno začetno črko, pa izdajajo bistvo pripovedi. Tako dobimo torej zgodbe o Dišečem dihurju, Gospodovalnem galebu, Mehkosrčnem merjascu^
Slikanice so izšle pri logaškem zavodu Ad Pirum, s katerim je že poprej sodeloval ilustrator Aleksander J. Potočnik, sicer tudi arhitekt in utrdboslovec. Na predstavitvi knjig je poskrbel za svojevrstno popestritev: v živo je namreč po namigih obiskovalcev vešče narisal nekaj naključnih podob.
Logatec je tako dobil novo publikacijo, ki s tega literarnega področja prihajajo redko, upamo lahko le, da se še več ljubiteljev pisane besede odloči za dokaj drzen korak in svoje stvaritve, podobno kot Mateja, pripelje do končnega izdelka, kot si sami želijo in zamišljajo.
Vid Sark
Zgodbe Mokronoge - Dolenjska skozi balet in anekdote
V Knjižnici Logatec je 28. oktobra potekala predstavitev Dolenjske skozi balet in anekdote. Logaška Knjižnica in Knjižnica Pavla Golie Trebnje sta v okviru projekta Zvesti bralec pripravili večer Spoznavanja
Dolenjske.
Najprej je Stane Peček predstavil svoje najnovejše knjižno delo Zgodbe mokronoge. Poljudno zasnovano in prikupno napisano delo prinaša zaokrožen pregled mokronoške preteklosti in - kljub interpretativni in literarni svobodi avtorja - vrsto točnih zgodovinskih dejstev, črpanih iz nikoli objavljenega tipkopisa Henrika Heferleta Zgodovina Mokronoga. V nadaljevanju je Peček ob filmski projekciji baleta, posnetega v Mokronogu, razložil zgodbo o škratih Mokronožcih. Po izjavi avtorja je to verjetno edini balet, ki je v celoti nastal na Dolenjskem, in ob tem pristavil, da gre za svojevrsten paradoks, saj sta bila Pia in Pino Mlakar, svetovno znana baletnika, oba Dolenjca.
V drugem delu večera sta se Pečku pridružila Slavko Dokl (avtor trilogije Uskoška princesa) in Anton Kotar, nosilec kulturnega dogajanja na območju Šentjerneja. Vsi trije so skozi anekdote predstavili ljudi in dogodke širšega dolenjskega prostora. Teh anekdot, ki jih je ob pomoči 409-
Logaški rojak Stane Peček. Foto: M.Papež
ih sodelavcev zbral Slavko Dokl, je reci in piši 3.000. Ob robu tega podatka se je Peček pošalil, da bodo morali o pojmu anekdota spremeniti definicijo (Anekdota je kratka šaljiva zgodbica iz življenja slavnih ljudi, v Doklovi zbirki pa gre mnogokrat za zapise zgodb malega dolenjskega človeka, ki so ga poznali komaj še v treh sosednjih vaseh.).
Anekdota o Hani
Anica Bobič iz Šmarjeških Toplic je svoji triletni nečakinji Hani, kije hodila bosa po sobi, dejala: »Hana, obuj copate, prehladila se boš in ne boš mogla na smučanje!« Hana odgovori: »Teta Anica, za smučanje imam jaz druge čevlje.«
Pod črto
Kot zanimivost navajamo, da je avtor knjige Zgodbe mokoronožne Stane Peček logaški rojak, saj je bil rojen v Rovtah. In ko smo ravno pri rojstvu, dan po predstavitvi v logaški knjižnici je praznoval 72. rojstni dan. Čestitamo!
Marjan Papež
9
O
o (N
!-h
m
B ^
ň
ň D
ctí
M
o hJ
VJ
Janez Kovačič - slikar krajinske poetike
V Stekleni galeriji je 17. oktobra. razstavljal akademski slikar Janez Kovačič, rojen na Rakitni; nižjo gimnazijo je obiskoval v Logatcu, kjer je že izkazoval izreden slikarski talent, ki ga je tudi uveljavil najprej leta 1968 z diplomo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani - Več let je ustvarjal v Zvezni republiki Nemčiji - Poleg slikarstva se ukvarja tudi z restavriranjem in izdelovanjem vitražev - Doslej je imel blizu
170 razstav
avtor stvarnost vselej spremeni v prepoznaven individualni slog. - Številnim podobam narave in krajine avtor dodaja klasično univerzalno tematiko, kot so tihožitja, med katerimi je veliko cvetličnih. Ustvarjalno se sooča tudi s portretistiko kot najzahtevnejšim področjem med figuralnimi vsebinami.«
Številni sošolci se slikarja spominjajo kot dijaka iz nižje gimnazije v Logatcu, predvsem iz internata pri Dolscheinu, in njegove vožnje z Rakitne. Že tedaj je pokazal svoj slikarski talent. In ko danes primerjamo njegovi upodobitvi kapelice žrtvam prve svetovne vojne iz gimnazijskega časa s sedanjo, ne opazimo posebne razlike, opazimo pa njegov tedanji in sedanji slikovni pristop h gradnji motiva. Doslej je že trikrat razstavljal v Logatcu.
Da je ponovno razstavljal v Logatcu, gre mogoče zasluga tudi njegovi sestri, ki živi v Logatcu.
Albin Čuk
Ni naključje, da se je ob otvoritvi njegove razstave zbralo tolikšno število gledalcev - ne samo ljubiteljev slikarstva, ampak tudi njegovih znancev, sošolcev in profesorjev iz nižje gimnazije. Dobremu sprejemu je pripomogel tudi oktet Kol'k'r tol'k' iz Logatca. Nekaj izbranih besed je v pesniški govorici predstavil tudi član okteta Kostja Šmuc.
Z bogato spremno besedo je slikarja predstavila Anamarija Stibilj Šajn. Iz njene obširne predstavitve navajamo nekaj drobcev: »Janez Kavčič, akademski slikar specialist, nadaljuje tradicijo krajinske likovne poetike, kateri pa dodaja osebne in avtorsko prepoznavne verze in likovne naglase. Njegovo likovno znanje dopolnjujeta temeljni likovni izraz - prefinjena risba, izjemen občutek za barve, ki vzpostavljajo zahtevne barvne odtenke in mehke barvne prehode. Janez Kovačič popisuje stvarnost, tenkočutno in poglobljeno sledi njeni podobi, v kateri prehodi lok od realizma do abstrakcije. Njegovo slikarstvo še zdaleč ni le grobo reproduciranje izbranega motiva, saj
L
ca
fa
fC
n
0
1 n
o
v
fC
m
fC ^
2 O O
Sto let Lojzeta Perka
- pesnika portretov, krajine in življenja v njej
etos mineva okroglih sto let, ko se je ni razstavi v Starem .^v Starem trgu pri Ložu rodil Lojze
Lojze Perko
Perko. Prav je, da se tudi mi spomnimo tega velikega Notranjca, saj je tudi pri nas pustil sledi svojega umetniškega ustvarjenja. Osnovno šolo je obiskoval v Starem trgu, šolanje pa nadaljeval na Državni moški obrtni šoli v Ljubljani - na kiparskem in rezbarskem oddelku. Pozneje je en semester obiskoval zagrebško Akademijo. Tik pred drugo svetovno vojno se je vpisal na Akademijo v Sofiji. Zaradi vojne se je vrnil v domovino. Iz tega obdobja so dobro znane njegove ilustracije Martina Krpana. Po vojni, med leti 1945 in1949 se je vrnil k rednemu šolanju. Na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu je pridobil diplomo in specialko pri P. Lubardi na Cetinju. Jeseni 1949. se je vrnil v Ljubljano in se poročil.
Prvič je razstavljal s Francetom Kraljem in Lakovičem. Leta 1968 se je udomačil v mežnariji pri sv. Lovrencu v Dolenji vasi pri Cerknici. Tu se je razvijal v umetnika, ki je tudi nam, in meni še posebej blizu in ljub. Od tod so izšli številni njegovi portreti in krajine. S slikarjem sem se prvič »srečal« ob listanju »Krpana« in ostal sem njegov zvesti občudovalec.
Po vojni o njem ni bilo veliko slišati, čeprav je ostal zvest naši deželi. Več smo o njem slišali šele na razstavi v Slovenj Gradcu (1969), v Velenju (1975), ob odprtju stalne ealeriie Perkovih del na eradu v Veleniu in na retrospektiv-
trgu pri Ložu ob slikarjevi sedemdesetletnici .
Srečanje s slikarjem nekaj let pred njegovo smrtjo pa mi ostaja globoko v spominu. S prijateljem Petrom-
sva ga obiskala na Pehanje, olje 1971, njegovem domu v
Dolenji vasi. Domačnost in odprtost sta veli iz njegovega sprejema. Med nami je stekel sproščen pogovor. Le malce grenko zadržan je bil na trenutke pogovor o povojnem času in o ljudeh, ki so vodili takratno galerijsko politiko.
Prav kmalu se je še med pogovorom obrnil po prostoru, prijel v roke svinčnik in papir. Zazrl se je vame in hudomušno pripomnil: »Mej duš, kakšen ksiht!« In že sem bil objekt njegove ustvarjalne pozornosti. Preden smo se poslovili, je bil v moji roki portret - voščilnica (za leto1976) z najboljšimi željami. Bolj prisrčnega voščila, ki mi še danes veliko pomeni, še nisem dobil. Hvala Ti -Lojze!
Morda pa bi bilo prav, da se kdaj spomnimo tudi v Logatcu na tega »notranjskega poslanca« in tako pokažemo, da smo umetniku hvaležni za vse njegovo delo - vsaj s skromno razstavo njegovih del.
Uresničila svoje sanje
V četrtek, 8. oktobra 2009 je pod okriljem Društva likovnikov Logatec v Stekleni galeriji razstavljala svoje slike Vrhničanka Zvezdana Zatler - Otvoritve razstave se je poleg logaških ljubiteljev slikarstva udeležilo
kar lepo število Vrhničanov
Otvoritveni program je popestril zlasti njen sošolec Dare Hering, pevec New Sving Kvarteta, ki ji je zapel kar nekaj pesmi iz programa kvarteta. Njeno ustvarjalnost je v posvetilu Zvezdani v pesniški besedi Janeza Ovsca posvetila Franika Japelj. Del njenega pozdrava pa mogoče ni odveč: »Ko Pandorina skrinjica se je odprla,// barve in čopiče v njej si uzrla.// Nisi mogla več nazaj// očarana si vzela v roke// čopič, barve in papir// te zagrabil ustvarjalni je nemir.«
Zvezdana je pričela s svojim ustvarjalnim slikarstvom šele pred petimi leti. Vseskozi sta njeno likovno snovanje spremljala mentorja Marjan Zaletel in Peter Lazarević.
Duhovni odsevi
O njenem delu je obsežno spregovorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je celostno ocenila njeno delo. Avtoričin opus ponazarja zlasti akvarel, pa tudi oljne tehnike. Na slikovne površine prenaša predvsem krajinsko stvarnost. Recenzentka Anamarija se je zlasti posvetila akvarelu, saj je v avtoričinih slikah vedno najti vodo kot sestavni del akvarela. Posebej zgovoren detajl je slika maka. Njeni likovni zapisi vključujejo krajinski žanr, tihožitja in celo portret, s katerim še posebej preseneča.
Avtorica še vedno išče boljši slikovni nagovor, in želimo ji, da bi uresničila svoje sanje.
Albin Čuk
Jubilanti z Bo/jim blagoslovom
Misijonska nedelja je zbrala mnoge okrogle jubilante
a misijonsko ne-..^deljo, 18. oktobra, je Župnijski pastoralni svet župnije sv. Nikolaja povabil k blagoslovu 148 zakoncev, ki letos v tej župniji slavijo od pete do petinpetdesete obletnice Med množico jubilantov. zakonske zveze. Med to
množico jubilantov praznuje letos kar osem zakonskih parov 50-letnico poroke, med temi so Silvester in Veronika Tratnik, Antonija in Jakob Mihevc, Tilka in Janez Moljk,
Antonija in Anton Mivšek, Irena in Peter Grom, Renata in Gabrijel Verbič, Frančiška in Štefan Trpin ter Antonija in Anton Černe.
Kar troje parov pa praznuje častitljivo 55-letnico zakonskega stanu: Ciril in Marija Jerina, Francka in Peter Rupnik ter Marija in Karol Šinkovec.
Po končanem mašnem bogoslužju, na katerem so prisotni zakonci prejeli poseben blagoslov, so bili jubilantje povabljeni na družabno pogostitev pod cerkveni kozolec ob harmoniki župnika Janeza.
mAš
Kraljestvena dvorana Jehovovih prič
Gradbeno podjetje Ciproš iz Lubnice pri Rušah gradi na Jamnici stavbo za potrebe verskega izobraževanja in za opravljanje verskih obredov Jehovovih prič.
Zemljišče s staro hišo in drvarnico je verski skupnosti zapustila njihova vernica Fani Vidmar. Načrte za nov sakralni objekt je izdelalo projektivno podjetje Lovrenca J. Erkarja. Investitor gradnje so Jehovove priče - krščanska verska skupnost s sedežem v Kamniku.
Pred novogradnjo so odstranili staro stavbo in drvarnico.
Kraljestvena dvorana Jehovovih prič.
K izgradnji kraljestvene dvorane so veliko prispevali člani Jehovovih prič, ki so vse sobote pridno pomagali pri delu.
Besedilo in foto: France Brus
Vabilo
k predstavitvi projekta kanalizacije za Martinj Hrib
Vabimo Martinjce in Martinjke na predstavitev projekta kanalizacije za območje Martinj Hriba torek, 17.11.2009, ob 18. uri v Osnovni šoli 8 talcev Logatec. Projekt bodo predstavili župan Janez Nagode, glavni projektant Strasser, v. d. direktorja Komunalnega podjetja Logatec Igor Petek in drugi strokovni sodelavci, ki sodelujejo pri projektu kanalizacije.
Vljudno vabljeni!
o o
(N
CD
B
>
o tí
cď o
CD O
Naš najstarejši sakralni spomenik
V Jakovici stoji na pobočju Jakovškega griča kapelica Matere božje v Leševju
as Jakovica (villa Jacovizza) se v dokumentih prvič omen] ja leta 1324, cerkvica pa 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti, čeprav je gotovo precej
I starejša; v naslednjem stoletju jo Mati Božja v Leševju.	(^^89). Raz-
svetljeni cesar Jožef II. je z odlokom iz leta 1784 določil, naj se zaprejo vse stranske cerkve in kapele v krajih, v katerih je že kakšna župnijska cerkev ali podružnica. Ker je v Jakovici bila vaška cerkev (posvečena sv. Mihaelu), je zaprtje doletelo tudi to Marijino kapelo.
Cerkvica je z vzdolžno osjo kar 60° odmaknjena od pravilne orientacije proti severu. Njena posebnost je pravokotna ladja, pozidana nad izvirom arteškega studenca, ki naj bi imel zdravilno moč (posebej pri zdravljenju očesnih bolezni). Ker zavzema izvir vso vzhodno polovico ladje, je nad njim kamnit obok, na katerem leži cerkveni tlak. Tipološko spada v pri nas najbolj razširjeno skupino eno-ladijskih romanskih cerkva pravokotnega tlorisa z ravnim stropom in s polkrožno obokano apsido, ki so v arhitekturnem pogledu običajno precej skromne (Zadnikar). Nad vhodno fasado stoji t. i. zvonik na preslico.
Leta 1965 so bile na oboku apside odkrite freske (upodobljeni Kristus med simboli evangelistov: angel, lev, bik, orel), ki so jih kasneje prebelili. Predhodno narejena fotografska dokumentacija kaže na to, da je šlo za slikarije furlanske smeri iz časa okoli leta 1400 s tipično borduro iz osemrogeljnih zvezdic in rombov (viden fragment). Tovrstne geometrijske bordure, ki so obdajale figuralne prizore, imenujemo kosmatske bordure, in sicer po italijanskih klesarjih in okraševalcih Cosmatih, ki so od 12. do 14. stoletja zlasti v Laciju ustvarjali dekorativne vzorce iz marmornatega mozaika in barvnih steklenih ploščic. Bile so značilne za dekorativni repertorij t. i. potujočih furlanskih oz. goriških slikarskih delavnic, ki so od konca 14. do tridesetih let 15. stoletja delale skorajda po celi Sloveniji - posebej so bile skoncentrirane na Gorenjskem v okolici Škofje Loke, ki je bila preko Poljanske doline povezana s Furlanijo - pa tudi v širšem okolju Vzhodnih Alp.
Cerkvica v Jakovici sodi med najstarejše ohranjene sakralne spomenike v naši občini, poleg tega je najmanjša enoladijska romanska cerkvica (dolžina ladje le 4.30 m) s polkrožno apsido v Sloveniji.
Simona Kermavnar
Dan družin - Family Day
Kar lepo število Logatčanov se je 24. oktobra pridružilo na Prešernovem trgu v Ljubljani množici zbranim
zagovornikom tradicionalne družine
Pobudnik in organizator shoda je bilo gibanje »Neokate-humenska pot«, ki so se mu pridružile še mnoge druge skupine, delujoče v okviru katoliške cerkve (skavti, Skupnost Emanuel, Marijino delo, Družinska pobuda^). Na shodu, ki je bil sestavljen iz glasbenih točk in zanimivih pripovedi iz življenja posameznih družin, se je zbralo kakih 4000 ljudi. Slovenska prizadevanja za ohranitev zakonske zveze in družine pa so prišli podpret tudi somišljeniki iz Italije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije.
Vsem zbranim so izrazili podporo gostje, med katerimi so bili nadškof pomočnik dr. Anton Stres, škof msgr. Andrej Glavan ter predstavnik evangeličanske cerkve.
Vrhunec in obenem zaključek shoda je bila prebrana peticija Vladi Republike Slovenije, ki vsebuje naslednje zahteve:
oga
fa ^
n
0
1 c
n
o
<
fC m
fC 2
O
o
-vO
1.	ohranitev zakonske zveze kot z zakonom urejene skupnosti moža in žene, katere pomen je v oblikovanju družine;
2.	ohranitev družine kot življenjske skupnosti očeta, matere in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo;
3.	spoštovanje pravice otrok, da so sprejeti v rejništvo oz. so posvojeni v urejeno skupnost moža in žene;
4.	odpravo diskriminacije poročenih zakoncev na področju dodeljevanja socialne pomoči, vrtcev, socialnih stanovanj itd.;
5.	pomoč družinam v Sloveniji, predvsem tistim, ki so se zaradi gospodarske krize znašle v težavah;
6.	omogočiti mladim ustrezno pripravo na zakonsko in družinsko življenje.
NevMa
Glasbeni talent kot blagoslov zase in za druge
Cerkveni pevci vsako leto 22. novembra praznujemo god sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, glasbenikov, izdelovalcev instrumentov, pevcev in pesnikov
Cerkveni pevci se zavedamo, da nam je Bog naklonil glasbeni talent kot poseben blagoslov. Morda ne bomo mogli dovolj uresničiti tega daru, s katerim naj bi služili Bogu, soljudem in tudi sebi. Morda naše pesmi niso vedno všeč prav vsem. Seveda, saj imamo različne okuse, smo pa tudi različnih generacij. Naša pričakovanja niso v zadovoljevanju glasbenih okusov širokih ljudskih množic, pač
pa pri sveti maši darovati Bogu tisto, kar pač imamo. Pri vsaki maši darujemo svoj čas, darujemo vsako odpoved, marsikdaj tudi žrtev, da smo si v tem hitrem svetu lahko odtrgali čas za vaje in za mašo. Že Sveti Avguštin je zapisal: »Poje tisti, ki ljubi... Peti in recitirati psalme je opravilo tistih, ki ljubijo.«
Pevci Mešanega pevskega zbora sv. Nikolaja imamo
Duhovni odsevi

Športni klajdoskop
med seboj ljudi, ki so skozi svoje življenje izkazovali ljubezen Njemu s posvečanjem cerkveni glasbi. Začeli so skoraj kot otroci in vztrajali kljub službi, družinam, obveznostim, predvsem pa kljub času, ki prav gotovo ni bil naklonjen cerkvi. Čisto neprisiljeno so pevci tudi nas, mlajše generacije, privabljali v svoj krog, in tako imamo danes v župniji sv. Nikolaja več zborov za vse generacije: za otroke v vrtcu, za šolske otroke, za mlade, ki so z mladinskim zborom prerasli v mogočni Adoramus. Odrasli cerkveni pevski zbor sodeluje ob nedeljah pri jutranji maši, enkrat mesečno pa pri maši ob desetih. Vsak petek se na vajah tudi ob mnogih osebnih in družinskih odpovedih pripravljamo na nedeljsko bogoslužno dogajanje.
Letos so se od rednega sodelovanja pri Mešanem zboru poslovile tri pevke: Vida Puc, Elka Jerina in Marija Gor-janc in pevec Jože Skvarča; v cerkvenem zboru so prepevali od 40 do 50 let. Prav gotovo ni ravno veliko pevcev, ki se lahko pohvalijo s tako bogato pevsko tradicijo.
Vida Puc - odlična pevka, zavzeta skrbnica in oblikovalka programov za bogoslužna dogajanja
Najprej je treba povedati, kako nas je Vida Puc, ki je pela v zboru od najmlajših let tolikokrat očarala s svojo zagnanostjo in predanostjo zboru. Verjetno ne bo nihče izmed nas nikoli zvedel, koliko ur je Vida darovala zboru. Le odkod Vidi tolikšna moč in volja, ki ju je izkazovala vsak petek na pevskih vaj ah in ob vsaki maši, ko smo se zbrali na koru in je Vida zavzeto in skrbno pripravila vse note, se dogovarjala z župnikom. Rada se je pozornostno spomnila rojstnih dni in godov pevcev, celo rojstev otrok in drugih pomembnih obletnic. Vida je mnogokaterega pevca obiskala na domu in ga povprašala, zakaj ga že dolgo ni na vaje. Ob začetku nove sezone pa ni prezrla povabila k začetku novega pevskega leta. Ko nismo imeli stalnega organista, se je malokdaj zgodilo, da smo bili v petek in v nedeljo pri maši brez orgelske spremljave, tudi za to gre zasluga Vidi. Velja tudi naglasiti, da Vida nima avtomobila, da je ni nihče prevažal okrog, pač pa je vse poti opravila peš. In to pri svojih častitljivih letih v vsakem letnem času, ob vsakem vremenu.
Ob godu sv. Cecilije gre torej še posebna zahvala vsem njim - ne samo za obiskovanje vaj in glasove, ki so lepšali nedeljske in praznične maše, pač pa tudi za resnični vzor nam, mlajšim generacijam. Pevci, ki ostajamo, želimo, da bi odhajajoči pevci spremljali delovanje našega zbora v molitvi, k sodelovanju z našim zborom pa naj bi povabili tudi katerega svojih naslednikov.
Lidija Teršar
Od zbora sv. Nikolaja so se poslovili Vida, Marija, Elka in dr. Jože.
Mladi košarkarji.
Košarka - še obetavneje v novo sezono
Vodstvo kluba je organizacijsko zelo spretno vodilo klub, tako da ga je pripeljalo skozi pretekle sezone do vztrajnega naraščanja števila članov, do povečanega števila terminov v dvorani, do širitve dela z mladimi na okoliške osnovne šole ter do zdravih finančnih temeljev brez dolgov
Ker pa je delo v klubu popolnoma prostovoljno in ker zahteva tudi nekaj časainodrekanja, predvsem tudi čez vikende, pride sčasoma tudi do potrebe po ljudeh, ki so pripravljeni pomagati z novimi idejami.
Tako je logaški košarkarski klub začel novo sezono s spremenjenim upravnim odborom in predsednikom kluba. Prav tako je prišlo do spremembe trenerjev, saj je vlogo prvega trenerja prevzel domačin Tadej de Gleria, ki vodi, kadete, mladince in člane, za mlajše selekcije pa bosta skrbela novi trener Uroš Trdan (starejši in mlajši pionirji) in Lovro Gantar (najmlajši pionirji in šola košarke). Na tem mestu se je treba zahvaliti tudi dosedanjemu trenerju Bojanu Vaupotiču, ki je bil zadnja leta eden najbolj zaslužnih za uspešne igre logaških mladih košarkarjev. Glavni cilji so tako še povečanje število članov kluba, izboljšanje pogojev dela ter posledično tudi izbolj šanje tekmovalnih rezultatov. Ta čas pripravljamo spremembo statuta in imena kluba, določili bomo barvne simbole kluba, izboljšali internetno stran, ki je že obnovljena in ažurirana.
V prihajajoči sezoni so v tekmovanja prijavljene ekipe najmlajših (U10), mlajših (U12) in starejših pionirjev (U14) ter kadetov, mladincev in članov. Poleg tega deluje še šola košarke, ki jo podpirajo vse logaške šole in tej se lahko še vedno pridružite, zato vabljeni vsi. Število vseh, ki mečejo žogo na koš, je več kot 130. Selekcije nastopajo po različnih kakovostnih nivojih. Članska selekcija nastopa v tretji slovenski ligi, kjer prikazuje lepe igre in zaenkrat dosega vse zastavljene cilje. Šola košarke se seli tudi po osnovnih šolah, saj je poleg OŠ »8 talcev« in OŠ Tabor predvidena letošnja širitev tudi na OŠ Rovte.
Bistveno vodilo kluba ni v doseganju vrhunskih rezultatov, temveč v zagotavljanju pogojev, da lahko vsi -od otrok prek mladostnikov do odraslih zdravo - varno in tekmovalno preživljajo svoj prosti čas. Seveda, pa se ob izpolnjenih dobrih pogojih za treninge in delo pričakuje tudi zavzetost in težnja k tekmovalnim uspehom. Kot rezultat dobrega dela v klubu je tudi vzgoja posameznikov, saj jih je že kar nekaj, ki so prestopili prag slovenske kadetske in mladinske reprezentance, nekateri pa so bili zanimivi za boljše klube.
Ne glede na tekmovalne cilje pa je v ospredju množičnost, zato se trudimo, da bi na različne načine prepričali najmlajše pa tudi njihove starše, da se nam pridružijo. Informacije lahko dobite na vseh naših treningih, tekmah ali preko kontaktov, objavljenih na naši spletni strani www.kk2003logatec.si
KK
9
o o (N
!-h
m
B
a
<u tj
ň D
ctí ig o hJ
Športni klaidosko
L
Obetaven začetek namiznoteniških tekmovanj
Zmage članov in poraz članic
V	soboto, 3. oktobra, se je pričela sezona tudi v Slovenskih namiznoteniških ligah. To leto nastopamo kar s tremi ekipami. Prva ekipa članic nastopa v 1. SNTL, druga ekipa članic v 2. SNTL in ekipa članov v 3. SNTL. Dekleta, ki nastopajo v 1. SNTL, so tokrat nastopile v postavi Sanja Smiljanič, Nina Zupančič un Katja Gutnik (zaradi bolezni tokrat ni igrala Ana Verdinek) in z NTK MUTA izgubile s 5 : 1
Fantje v 3. SNTL so v postavi Nejc Gutnik, Anže Vrabk in Blaž Bončina na gostovanju v Ljutomeru in Cirkovcih zabeležili dve pomembni in visoki zmagi.
NTK LJUTOMER : NTK LOGATEC 0 : 5
NTK CIRKOVCI : NTK LOGATEC 1 : 5
2, OT ALPE ADRIA
V	nedeljo 4. oktobra, so mlajši igralci nastopili na mednarodnem turnirju ALPE ADRIA v Zalogu, katerega se je udeležilo 157 igralcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. V zelo močni konkurenci so naši tekmovalci dosegli dobre rezultate:
2. mesto TJAŠA MIHEVC, kadetinje do 12 let, 3. mesto DENI KOŽUL, kadeti do 15 let.
1, SNTL - članice
V	drugem krogu 1. Slovenske namiznoteniške lige 10. oktobra so članice, tokrat v polni postavi, slavile v Voklem - NTK ŠENČUR : NTK - LOGATEC 0 : 5
1, OT R Slovenije za mlajše kadete in kadetinje
V	dvorani Poden v Škofji Loki so 11. oktobra nastopili mlajši kadeti in kadetinje na njihovi prvi uradni tekmi v sezoni 2009/10. Dokaj številčna zasedba naših mladih tekmovalcev je zopet priigrala nekaj odličnih rezultatov.
Tako je Tjaša Mihevc osvojila 2. mesto, Katja Eržen pa 5. - 8. mesto. Za pravo malo presenečenje je poskrbela Kaja Okorn, ki je osvojila 1, mesto v tolažilni skupini.
Pri mlajših kadetih pa je blestel Deni Kožul z osvojenim 3. mestom.
1,	SNTL - članice
V	tretjem krogu 1. Slovenske namiznoteniške lige so članice 17. oktobra v Logatcu suvereno premagale favorizirano ekipo NTK Ilirija z visokim izidom 5:1. Igralke so bile ves čas tekme boljše od nasprotnic, saj so prepustile samo eno posamično tekmo; še posebej pa nas je presenetila dobra igra Sanje, ki je po daljši odsotnosti zopet zaigrala v polni formi.
2,	OT R Slovenije za mladince
Na 2. OT turnirju za mladince in mladinke, ki je bil 17. oktobra v dvorani Livade v Izoli in se ga je udeležilo 39 mladink in 65 mladincev, je po pričakovanju pri mladinkah slavila Nina Zupančič brez izgubljene igre, uspeh je dopolnila Katja Gutnik z uvrstitvijo od 5. do 8. mesta.
1,	SNTL - članice
V	četrtem krogu 1. lige na gostovanju v Vrtojbi, 24. oktobra, pri večkratnih državnih prvakinjah Iskri Avto elektriki iz Vrtojbe naša dekleta brez prave volje za igro in želje za zmago, niso uspela dobiti niti ene posamične tekme - NTK ISKRA AVTOELEKTRIKA : NTK LOGATEC 5 : 0
3,	SNTL - člani
Fantje so 24. oktobra v Logatcu po visoki zmagi proti Žogici 2 v popoldanski razburljivi in napeti tekmi klonili proti Braniku; na lestvici 3. SNTL so na visokem drugem mestu.
NTK LOGATEC : ŽOGICA 2 5 : 0
NTK LOGATEC : BRANIK 3 : 5
2,	OT R Slovenije za kadete in kadetinje
V	Zalogu so 21. oktobra organizirali 2. Odprti turnir za kadete in kadetinje. Nastopilo je 42 kadetinj in 80 kadetov, med njimi je bilo tudi šest igralcev in igralk iz našega kluba, ki so zopet posegli po najvišjih uvrstitvah:
1. mesto Nina Zupančič, kadetinje
5. - 8. mesto Tjaša Mihevc, kadetinje
5. - 8. mesto Deni Kožul,m kadeti
JaB
Aerobika v Hotedršici
Začenja se 20. sezona aerobike v Hotedršici
r
ca
fa ^
n
n
0
1 n
o
<
fC
m
fC ^
2 O O -vO
S 5. oktobrom se začenja 20. sezona aerobike v Hotedršici. Zdaj že daljnega leta 1990 so se hotenjska dekleta in žene odločile, da si namenijo nekaj časa čisto zase in se sprostijo ob vadbi aerobike, s katero so se ubadale dvakrat na teden. Prvo leto se jim je stekla sezona, ko se je ravno začela osamosvojitvena vojna; naslednja leta so se jim stekli vadbeni dnevi, ko so se pričela dela okrog hiše, na vrtu in na polju. V poletnih mesecih pa so bili mnogi trenutki namenjeni rekreaciji na prostem, na sprehodih med tekom, kolesarjenjem^
Vsa ta leta so dekleta gostovala v avli domače
Podružnične šole, zaradi česar se šoli lepo zahvaljujejo; zadnje leto pa so vadile v Stari šoli, kjer plačujejo nekaj malega uporabnine.
Aerobiko so vseskozi vodila dekleta-prostovoljke, ki so tudi pripravljale program vadbe. Zato ob tej priložnosti gre zahvala vsem dekletom za njihova prizadevanja; vse so se trudile, da so jim bile ure aerobike v užitek. Želje deklet ostajajo, da bi se še naprej srečevale na urah aerobike, čeprav tudi v pomlajeni sestavi.
Nada Merlak
o
aamna
TbúCviPu I MtT« siSKii« euĚůh
Pri nas vam ponujamo bogato izbiro klasičnih zaves, panelnih zaves, rolojev, plise zaves, KRNISE modnih dizajnov in visoke kvalitete.
Naše tkanine krasijo vaše okno, lahko so pregrinjalo za posteljo, mogoče jih je uporabiti za prenovo vrtne garniture, iz njih lahko naredimo prt za mizo in še marsikaj drugega, če se le prepustimo domišljiji.
Oblikujte prostor z našimi čudovitimi materiali po svoji
želji.
S strokovnimi nasveti vam lahko priskoči na pomoč naš svetovalec za zavese, ki vas je pripravljen obiskati na domu in skupaj z vami poiskati pravo rešitev, ki bo presenetila tako vas kot nas.
Obiščite nas na Vrhniki: Cankarjev trg 6 (zraven hotela Man-tova) tel: 750 7272 in v Logatcu: Cankarjeva cesta 15 (na Stari cesti ob cerkvi) tel: 759 1090 in se prepričajte o naši kvaliteti in strokovnosti.
Poleg zaves imamo pestro izbiro METRAŽNEGA BLAGA, BLAGO NA KILOGRAM, DISNEY POSTELJNINA, ŠIVALNIH STROJEV, PRIBORA ZA KLEKLANJE, ŠIVAMO KONFEKCIJSKA OBLAČILA PO VAŠIH MERAH, NUDIMO TUDI POPRAVILA.
VSAKO NAROČILO JE ZA NAS IZZIV IN KVALITETA JE NAŠE VODILO!
Od 15. 11. 2009 do 30. 11. 2009 VAM NUDIMO S PRILOŽENIM KUPONOM 15 % GOTOVINSKI POPUST
NA VSE MODNE TKANINE ZA OBLAČILA!
Spopad z aerobiko tudi v Rov-tah
Za uro gredo v pozabo likalnik, kuhalnica, krpa_
Da je gibanje zdravo, čivkajo že vrabci na strehi. Enim je za to malo mar, drugi pa se radi tej zdravi razvadi posevečamo, kolikor nam čas dopušča. Enkrat tedensko se namreč v telovadnici (v Domu krajanov) zberemo in ob glasbi razgibavamo svoje telo. Tam imamo namreč dobro uro aerobike pod vodstvom zgovorne in gibčne vaditeljice Jasmine, ki prihaja iz Žirov. V tej uri pozabimo na likalnik, kuhalnico in krpo ter se posvečamo pravilnemu izvajanju takih in drugačnih korakov. Nič ni hudega, če je kdaj namesto leve noge na vrsti desna ali če nekoliko zamešamo ritem. Glavno je, da se razgibamo in srčni utrip poženemo krepko čez sto udarcev na minuto. Zadihani in pordeli obrazi ob koncu so dokaz, da delamo dobro, da smo nekaj naredile za svoje zdravje in morda za stas. Prijetno torej družimo s koristnim.
Mogoče bo kdaj v prihodnosti vadba tudi večkrat tedensko, kar bi bilo še učinkoviteje. Predvsem pa bi bili dobrodošli tudi steperji, ki so pri aerobiki nepogrešljivi. A do tedaj bomo vadile prav tako zavzeto, saj delamo končno nekaj le zase. Pohvalo si zasluži Helena Rupnik, pobudnica, da se aerobika v Rovtah sploh izvaja.
Metka Bogataj
MOJGIB
Skupinske vadbe za vsakogar
Aerobika je
oblika
.vadbe, kjer izvajamo različne gibalne strukture ob spremljavi glasbe, ki spodbuja delo vadečih, predvsem pa poskrbi za prijetno vzdušje. Ena Gibalne strukture.	^^^^^^ ponudnikov te vad-
be na Notranjskem je ekipa MOJGIB, ki že 5. leto izvaja različne programe skupinskih vadb. Kot začetnica in z malo izkušenj je z vodenjem in ustvarjanjem programov MOJGIB pričela Katarina Janjić, ki še vedno aktivno deluje. - MOJGIB z vodeno vadbo razveseljuje prebivalce Logatca in skrbi za njihovo dobro počutje predvsem s preizkušenimi klasičnimi oblikami aerobike, ki se glede na tempo glasbe, souporabo različnih pripomočkov in stopnjo intenzivnosti med seboj razlikujejo, gre za hi-lo, step, latino in tnz aerobiko.
Letošnja novost ponuja vadečim »trendovske« programe, kot so MOJGIB Interval, MOJGIB Iron in Pilates. Vadba MOJGIB Iron spada v fitnes sistem treninga. Enako dobro jo sprejemajo ženske kot moški. Gre za celourno vadbo s prostimi utežmi, ki ugodno vplivajo na povečevanje vzdržljivosti v moči, oblikovanje telesa, posledično na zmanjševanje maščobnega tkiva ter povečevanje kostne mase. Poleg tega pa je tudi odlična vadba za preprečevanje bolečin v hrbtenici, saj močno okrepi hrbtne mišice. Pri vadbi MOJGIB Interval pa gre za obliko vadbe, kjer se intenzivni vadbeni bloki s preprostimi koreografskimi kombinacijami izmenjujejo z vajami za oblikovanje in krepitev mišic. Uporabljajo se tudi pripomočki kot so ročke, elastike in žoge. S takšnim načinom vadbe dosegamo večje izgorevanje maščob, saj je zaradi intervalnega tipa vadbe energetska poraba večja. - Vse informacije dobite na spletni strani www.mojgib.si.
Katarina Janjić
Uspešen na dvojnem triatlonu
B
ojan Trojar, 50-letni Logatčan se je 6. septembra letos 'udeležil triatlona za vsakogar na Bledu: 400 m plavanja, 13 km kolesarjenja in 3,3 km teka. Na tem tekmovanju se je uvrstil na 1. mesto s časom 49.37 v kategoriji nad 50 let; absolutno pa je pristal na 22. mestu med 94 udeleženci.
Nato se je 20. septembra udeležil olimpijskega tiratlona v Punatu na Hrvaškem, kjer je plaval na 1500 m, 42 km kolesaril (z višinsko razliko 1010 m) in 10 km je tekel. Na olimpijskem triatlonu je dosegel 1. mesto s časom 3.16.30 v kategoriji nad 50 let, absolutno pa se je med 54 udeleženci uvrstil na 30. mesto.
Botr
o o o
(N
Vh
<D
n
<D >
O
a
CD CJ
O
a
(D
o
J
Na Mali Golak in v Paradano
Prvo nedeljo v oktobru se nas je manjša skupina planincev v jutranjih urah odpeljala pod vodstvom Jerneja Rusa na
5-urni pohod na Golak
Spohodno opremo smo od
rekreacijskega centra v 'Predmeji nadaljevali pohod po markirani planinski poti z velikimi kamnitimi možici skozi prostrani gozd. Pot, ki se je strmo dvigala, nas je vodila skoz naravni rezervat Golaki. Po dveh urah hoje smo prišli na najvišji vrh Golakov - Mali Golak (1495 m). Na razglednem in skalnatem vrhu je bilo že veliko planincev, ker je bil ta dan tudi tradicionalni pohod na ta vrh, kjer je postavljen tudi razglednik, od koder je lepo viden Triglav, Krn in drugi vrhovi.
Po krajšem počitku smo šli z Malega Golaka po drugi -manj prijazni poti. Po dobri uri pazljive hoje smo prišli do Iztokove koče pod Golaki (1260 m). Posedli smo po klopeh ob koči in se okrepčali s hrano in pijačo iz nahrbtnikov in kuharske ponudbe iz planinske koče, ki stoji sredi gozda malo nad gozdno cesto čez preval Strgarija na jugozahodni strani Malega Golaka. Zgradilo jo je PD Ajdovščina. Poimenovali so jo po Ivanu Turšiču - Iztoku (1922 - 1944), komandantu 30. divizije NOV Slovenije, ki je padel med nemško ofenzivo v bližini Lokev.
Od koče brez razgleda nas je avtobus popeljal po Paradanski cesti (Paradana Strasse), zgrajeni v letih 18741876, do usmerjevalne table k Veliki ledeni jami, locirani v Naravnem rezervatu Paradana. Rezervat je poimenovan po soimenskem ozemlju pod najvišjim predelom Trnovskega gozda. Tu je botanični in gozdni rezervat z naravnimi spomeniki, Ledeniško-Kraško globeljo ter Veliko in Malo ledeno jamo. Gre za izjemno bogato naravno dediščino, redko tudi v svetovnem merilu. Največja posebnost
rezervata je v prepletanju površinskih in podzemeljskih kraških pojavov z ostanki ledeniškega delovanja ter toplotni rastlinski obrat, kot posledica dolgotrajnega zadrževanja hladnega zraka v globeli, zaprti z vseh strani. Toplotni in rastlinski pasovi so zatorej obratno razporejeni kot sicer v gorah. V Paradani se od zgoraj navzdol (na borih 100 m višinske razlike) razvrstijo pasovi: bukovo-jelovega gozda na vrhu, smreke, vrbe, rušja in drugih pritlikavih grmovnic, planinske trate, mahovi, sneg ter večni led na samem začetku jamskega spleta. Globlje v notranjosti ni več ledu, saj je za naše kraško podzemlje značilno, da se približno vsakih 100 globinskih metrov ogreje za stopinjo.
Jamski splet Paradane sestavljajo tri jame: Velika ledena jama (globoka 650 m in dolga prek 4 km), Mala ledena jama (globoka 65 m in dolga 125 m) in tako imenovana Jama pri Mali ledeni jami (globoka 25 m in dolga 235 m). Nekdaj je bila Velika ledena jama znana kot zlata jama daleč po svetu zaradi večnega ledu, ki so ga izvažali celo v Egipt. Led so pridobivali spretni domačini z iznajdljivo narejenimi tehničnimi pripravami, ki pa se, žal, niso ohranile. Tam okoli pa so še vidni ostanki žičnice, ki je obratovala še v 60. letih 20. stoletja, ko so led potrebovali za hlajenje goriškega sadja, namenjenega za izvoz. Jamo so raziskovali in jo še raziskujejo in se vanjo radi vračajo logaški jamarji.
Avtobus nas je od tam peljal do Otlice, kjer smo se - na poti domov - ustavili na turistični kmetiji tudi za nakup domačega sira.
Besedilo in foto Marinka Petkovšek
oga
fa ^
n
0
1 c
n
o
<
fC m
fC 2
O
o
-vO
Mežaklje pa ni in ni bilo konec
Y nedeljo zjutraj, 25. oktobra, ob premaknjeni uri smo se logaške in postojnske planinke namenile na Jerebik-ovec. S parkirišča smo nato grizle kolena v strmo, dobro izhojeno pot brez markacij. Z razglednih mest smo lepo videle pod seboj Mojstrano in Dovje.
Po dveh urah hoje smo prišle še pred poldnevom na travnati vrh Jerebikovca (1593 m), obsijanega s soncem. Na vrhu je postavljen majhen, lepo urejen lesen bivak, v katerem nas je k vpisu povabila vpisna knjiga. Tam nam je lepo teknila malica iz nahrbtnikov. Pod nami je bila dolina Krme, obširna Pokljuka, dalje so bili lepo vidni vrhovi Julijcev nad dolino Vrat, čisto pred nami se je razkazoval zasneženi Triglav, dalje smo zrli proti vrhovom Karavank.
Popoldne nas je čakala še dolga pot v dolino. Vodja Alenka je ocenila, da se zaradi varnosti ne bomo vračale po strmi poti na izhodišče, ampak si je po karti na zemljevidu zamislila nekoliko lažjo, a daljšo gozdno pot. Toda pot se je vila in nas peljala več navzgor kot navzdol in tudi križišč ni manjkalo. Dovolj je bilo, da smo na neznani in neoznačeni cesti zgrešile pravo smer in poti čez Mežakljo ni hotelo biti konec. Po cesti sta se na srečo pripeljala mlada
Strmo na Jerebikovec.
planinca, raziskovalca, ki sta nas rešila iz zagate in nas peljala v Gorje do hiše, kjer mladi taborniki preživljajo krompirjeve počitnice. Iz Gorij smo se nato odpeljali domov.
Predvidenih 6 ur hoje se je nekoliko podaljšalo, toda na koncu smo z nekaj izkušnjami več prehodile Mežakljo po dolgem in počez, tako kot je verjetno zlepa ne bomo več.
Besedilo in foto:Marinka Petkovšek
Z rogom do zlatih priznanj
Tokrat je stekel pogovor z učenko zadnjega razreda osnovne šole tabor Patricijo Albreht, obetavno mlado rogistko, ki igra v pihalnem in simfoničnem orkestru v Logatcu in je pred kratkim na nacionalni televiziji predstavila Pihalni orkester Logatec
rrii je bil rog položen X v zibelko?
To ravno ne. Res pa je, da sem iz glasbene družine, saj igra moj oče trobento v policijskem orkestru. V drugem razredu sem začela igrati na ta instrument.«
In ga z veseljem igraš še danes. Igraš še kak drug instrument?
Klavir, ki ga imam za predmet na Srednji šoli.
Prvega ne pozabiš nikoli. Kdo je bil tvoj prvi učitelj?
Moj prvi profesor je bil Janez Polanec, potem pa še Andrej Žust, Edvard Bizjak in sedaj Primož Zemljak.
Rogistka Patricija Albreht. Foto: B.Pevec
Si v prvem razredu srednje glasbene šole v Ljubljani. Kako usklajuješ urnik?
Vse se da, če je volja. Urico ali več na dan vadim, dvakrat na teden pa imam v Ljubljani uro s profesorjem, teorijo in klavir. Seveda, najdem čas tudi za klepet s sovrstniki.
Kakšno glasbo poslušaš?
Vse zvrsti. Le bolj, ko je elektronska, manj mi sede.
Kam po končani srednji šoli?
Imam še dovolj časa za to odločitev. Mogoče se bom vpisala na Akademijo za glasbo. Vsak glasbenik ima veliko željo nadaljevati šolanje v tujini in tudi jaz nisem izjema.
Gotovo je bilo že kaj priznanja?
Ja, tehje bilo res že nekaj: dve zlati na regijskih tekmovanjih in eno na državnem kot solistka ter eno v komorni zasedbi - v triu hornistov.
Želim ti, da bi jih bilo v naslednjih letih še več.
Brane Pevec
Obisk iz pobratene občine Repentabor
Učenci, starši in učitelji osnovne šole Alojz Gradnik Col iz pobratene občine Repentabor so 19. oktobra obiskali šolo 8 talcev v Logatcu - Kaka dvajseterica staršev je spodbudila obisk pobratene občine zaradi spoznavanja organizacije pouka in šolskega sistema v Sloveniji
Za dobrodošlico je poskrbela folklorna skupina »Drevored«. Najprej so gostom postregli z domačo potico, nato pa še s plesoma. Sledila je predstava gledališko-lutkovnega krožka »Prepir v govorečem gozdu«.
Otroci skupaj pri pouku
Kar 30 otrok iz Repentabra je skupaj z osnovnošolci šole 8 talcev sedlo v šolske klopi. Pri pouku glasbe v 4. b so najprej gostje zapeli pesmico »Siničja tožba«, nato pa še gostitelji njim »Barčico«. Ko pa so bile glasilke že pripravljene, so vsi dobili melodično-ritmične inštrumente; učitelj Aleš Požar Vavken je sedel k pianinu in začelo se je učenje pesmic »Uganka« ter »Šmentana muha«. Zvonec je prekinil njihovo vnemo, in marsikdo si je mislil: »Šment, pa ta zvonec!«
Prav kmalu pa je bila na vrsti še zanimiva ura, tokrat z učenci 4. c. Pri pouku naravoslovja in tehnike jim je učenka Anja Nagode predstavila svojo raziskovalno nalogo, ki je nastala že v lanskem šolskem letu. Iz »Dnevnika male žabice« so tako izvedeli, kako je mala žabica priplavala na svet in kaj vse se ji je dogajalo, med tem ko je hodila po poti svojega odraščanja.
Skrb staršev za standard zamejskih osnovnih šol
Med tem ko so učenci peli in spoznavali žabico, pa so starši z ravnateljico Metko Rupnik razpravljali o šolskem sistemu in o organizaciji slovenskih šol. Ogledali so si
O n
cr
o m
o š
CD
a
Skupaj pri pouku.
nekaj učilnic, hkrati pa so lahko tudi videli, kako pri nas poteka pouk, nato pa nič kaj z zadovoljstvom priznali, da imajo otroci v slovenskih osnovnih šolah veliko višji standard kot njihovi otroci v Italiji.
Po končanem pouku so gostujoči učenci skupaj z učiteljicami odšli na zasluženo kosilo v šolsko jedilnico, starše pa je na kosilo povabil župan naše občine. Preostanek dneva so gostje preživeli na šoli Tabor in na njihovi podružnični šoli v Hotedršici.
B.P.
9
o o
2
!-h
m
B
a
<ď
ň D
ctí ig o hJ
r
ca
fa ^
n
0
1 n
O
<
fC
m
fC 2
O O -vO
Četrti in šesti na Ljubljanskem maratonu
Rovtarski tekači visoko uvrščeni na 14. Ljubljanskem maratonu
Podobno kot imajo smučarji svoj praznik v Planici ali Kranjski Gori, imajo tekači svojega kar v središču prestolnice. Letos so se že štirinajstič po vrsti pomerili tekači v vseh starostnih skupinah, od najmlajših pa do že zelo starih, tam prek osemdeset - je bilo slišati. Tekmovanja so se zvrstila v dveh dneh, sicer mesto ne bi zmoglo navala kakih dvajset tisoč vnetih športnikov.
Tudi z OŠ Rovte že nekaj let odhajajo na to tekmovanje učenci od tretjega razreda dalje. Pod vodstvom učiteljice Ermine Šimenc in nekaterih prostovoljcev so letos na ljubljanskem maratonu sodelovali učenci in učenke športnega krožka. Nekateri so tja odšli prvič in se šele seznanili s tako množično prireditvijo, drugi pa so tekmo vzeli čisto zares, tekmovalno. Tudi rezultati so kar vzpodbudni, saj sta se Miha Šimenc in Bor Grdadolnik uvrstila na četrto in šesto mesto.
Prav je, da čestitamo vsem, ki so prišli do cilja, kajti važno je tudi sodelovanje in ne le rezultat. Lahko se nadejamo, da bo morda iz teh mladih talentiranih ljudi izšel kak državni, evropski ali celo svetovni prvak. Šport je vsekakor droga, ki si jo lahko privošči vsakdo.
Metka Bogataj
Praznovanje jeseni v vrtcu Kurirček
Y torkovem popoldnevu, 13. oktobra, je sonce prijetno g relo. Tako so otroci skupaj s svojimi starši lahko ustvarjali v različnih delavnicah, ki smo jih zaposleni pripravili zanje.
Prisotni so oblikovali iz slanega testa, izdelovali slike iz semen, ustvarjali jesenske šopke, izdelovali strašila, izrezovali buče, oblikovali figurice iz naravnih materialov, skratka, rdeča nit letošnjega jesenskega popoldneva so bili naravni materiali, ki nam jih narava ponudi vsako jesen. V vsaki delavnici so si otroci z delom »prislužili« štampiljko in s tem okrepčilo: pokovko in sok. In treba je priznati, da so bili zelo ustvarjalni - otroci in starši. Z zatonom sonca so se iztekle tudi delavnice. Navdušenje otrok je trajalo še naslednji dan v vrtcu, ko so tekli pogovori o minulem popoldnevu.
Kaj pa kostanj, boste rekli? No, kostanj so si otroci v miru privoščili že v ponedeljek dopoldan.
Na koncu velja zahvala prav vsem udeležencem: zaposlenim v vrtcu za organizacijo in pripravo srečanja, staršem za pomoč pri zbiranju materiala in za aktivno udeležbo
na delavnicah ter posebej otrokom. Zaradi njih se vse to tudi izplača.
Anuška in Marija
Osnovna šola Rovte - kulturna šola 2009
Tjaša in Anja z učiteljicama Ljudmilo in Mišo po priznanje v središče Slovenije, Foto: M,Stržinar
Petek, 16. oktobra, je bila na GEOSS-u nad Vačamu pri Litiji slavnostna podelitev priznanj Kulturna šola 2009. Priznanje, ki ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje že šesto leto, velja kvalitetnemu delu na kulturnem področju v šoli in zunaj nje. To priznanje pripada do leta 2013 tudi Osnovni šoli Rovte.
Tako smo sedaj bogatejši: poleg naziva eko šole smo pridobili tudi naziv kulturna šola 2009, kar pomeni, poleg februarskega priznanja (za l. 2007), največje priznanje za nazaj in vzpodbudo za naprej učencem in mentorjem.
Na celodnevno prireditev smo bili povabljeni po štirje z vsake šole: poleg dveh učiteljic tudi dva učenca; na naši šoli smo izbrali Anjo Mlinar iz 8. a in Tjašo Mlinar iz 9. b, ki sta zelo prizadevni na skoraj vseh kulturnih področjih.
Velja še zahvala vsem učencem, ki so pripravljeni delati na pevskem, plesnem, likovnem, literarnem, gledališkem ^ področju, mentorjem, ki državne (in še katere) praznike preživijo v šoli na prireditvah, ki jih skupaj pripravljajo, ter seveda, zvestemu občinstvu, ki rado pride na prireditve.
L, Treven
Nagradni izlet
E
■'kološka osveščenost se lahko obrestuje dvojno. S sodelovanjem v različnih akcijah pomagamo, da je naš planet čistejši. Učenci 3. c pa so lansko šolsko leto v akcijah, ki jih je na OŠ 8 talcev organizirala Eko-skupnost, osvojili 3. mesto, zato so se letos z vlakom odpeljali na nagradni izlet v Postojno.
Ob prihodu domov so učenci sklenili, da bodo tudi letos pridno sodelovali v vseh akcijah, ki jih bo na šoli organizirala Eko-skupnost, saj je bil izlet nepozaben.
B,P,
Tudi najmanjši zmore velika dejanja
Ob Tednu otroka v Rovtah
VRovtah smo otrokom v njihovm tednu podarili prijazno popoldne pozornosti. Najprej je Knjižnica Logatec skupaj z JSKD pripravila ustvarjalne delavnice. Izpod spretnih rok najmlaj ših so pod vodstvom prizadevnih mentoric Ivice Podjed in Vesne Stražišar prišle prave umetnine, izdelane iz gline. Otroci so jih s posebnimi barvami še poslikali, in lep ter uporaben izdelek je bil pripravljen še za peko v posebni peči. Čez nekaj dni so otroci svoj izdelek dobili v trajno last.
Isto popoldne so prišli na svoj račun tudi ljubitelji lutk. V goste sta na povabilo Knjižnice zopet prišla lutkarja Jelena Sitar in Igor Cvetko, ki sestavljata gledališče Zapik. Prestavila sta igrico Zverinice iz Rezije, ki je bila podkrepljena z Igorjevim igranjem na violino in Jeleninim igranjem na bunkulo (beri: čelo). Tudi gledalci so za nekaj časa postali Rezijani in so ob koncu zaplesali prav po rezijansko. Skoraj premajhe je bil avditorij za toliko gledalcev. Zadovoljstvo ob koncu, ko je Rusica pregnala Grdinico iz lisičje kajže, je bilo res veliko. Tudi nauk na koncu je več kot očiten: tudi najmanjši zmore narediti velika dejanja. Veseli in razigrani otroci pa so dokaz, da so dobili pravo darilo.
Prikupno ob Tednu otroka
Kaj vse je pritegnilo najmlajše^
Četrtkovo popoldne se je prevesilo v noč in veseli smo bili vsi, ki smo bili priča bogatemu popoldnevu. Zahvala gre Knjižnici, saj se sodelovanje z njo zelo dobro obnese. Prav gotovo so za to zaslužni tudi številni obiskovalci, ki se jih zbere vedno veliko. Komaj čakamo, kaj nam bodo pripravili naseldnje leto. Do tedaj pa: Imejmo radi svoje otroke, podarimo jim predvsem čas; vsega drugega imajo tako in tako dovolj .
Metka Bogataj
Delo policistov kar zanimivo.
N"a šoli Tabor ni nikoli dolgčas. Hopla! kakšne ure se včasih tudi vlečejo. Toda ne v Tednu otroka od 5. do 10. oktobra, ko je bilo je bilo pestro in zanimivo. Vsak dan se je zgodilo nekaj: ogled risank na velikem platnu, igralne urice, likovne delavnice na temo jesen (tema se kar sama ponuja!). En dan so bila športna tekmovanja, ampak ne običajna, temveč Olimpiada imenovana, pod geslom »Važno je sodelovati«. Vse pa je še posebej zanimalo, kaj delajo policisti (razen tega, da jezijo starše, ko jih ustavijo zaradi prehitre vožnje ali česa hujšega) in kakšna sredstva uporabljajo.
Vse torej v tednu prijetnega vzdušja.
Z Osnovne šole Tabor še to: dobrodelna akcija zbiranja oblačil, slikanic in igrač, ki je bila običajno ob Tednu otroka, bo letos decembra.
Besedilo in foto: Ženček Recept za šolsko leto 2009/10
Testo:
50 kg nasmeha zmešaj z 10 dag smejanja, dodaj še en lonec jagod, počakaš, da vzhaja. Čez nekaj minut dodaš nekaj ščepcev igranja s hišnim ljubljenčkom.
Nadev:
3 čokolade in 5 karamelnih bonbonov. Ko se shladi dodaj še pekoč žvečilni gumi.
Poliv:
3 žlice druženja s prijatelji, nekaj velikih žlic branja knjig.
Okraski:
Malo domišljije in nekaj žlic čarobnih besed. Okraske lahko oblikuješ po svoji izbiri.
Uporaba kuhinje: OŠ 8 talcev LOGATEC
Kuharici Taja Jereb 4.b, Tina Šajn 4.b
Zahvala
Za nadvse prijetno vzdušje ob letošnjem Tednu otroka na šoli Tabor se zahvaljujemo družini Kovačević in njihovemu podjetju Workman, ki je sponzoriralo raznobarvne čepice za vse otroke od prvega do petega razreda. Zahvala gre tudi klubu Grajski park in policistoma PP Logatec pa še učitelju in vsem sodelujočim učiteljicam, ki so pomagali, da je nastal zanimiv in poučen teden.
Anita Čretnik, vodja Tedna otroka
c^
0 0 2 r e b
m e
ove
n e,
ic
ovi
n e k š
a
g
o
hJ
jo je
iš p
CQ
Še vedno ne vemo, kam^?
y veliki meri sem bil prepričan, da sem gospodu Vinku Mihevcu na njegove prošnje glede dogodkov na Logaškem po 9. maju 1945 dovolj, primerno in prijazno odgovoril, a je on to moje prepričanje s svojim odzivom v oktobrskih Logaških novicah povsem ovrgel. Vse kaže, da želi »nadaljevanko« po svoji meri. Kako naj bi ga bilo moč razumeti drugače? - Že po sami vsebini vprašanj in prošenj, naslovljenih na moje ime, je bilo moč slutiti njegov pravi, vse prej kot prijazen, namen, ki ga je s svojim zadnjim sporočilom povsem razodel. Pri tem se je še posebej potrudil: me odel s tujim perjem, okrašenim z mojimi spominskimi motnjami, napovedal je zapis neke nove zgodovine in nakazal vsebino ter način, po katerem bo zgodba v bodoče potekala. - Prav, naj bo po njegovem,
glede tistih oznak o poštenosti g. Šena pa ga prosim, naj bo vendarle bolj spoštljiv in varčen, kajti: poštenost je ali je ni.
Ker menim, da gre za preveč tragično ozadje te zadeve, da bi se na tako nespoštljiv način obravnavala - upam, da je tega mnenja tudi gospod Vinko Mihevc, osebno izstopam, njemu pa brez sprenevedanja želim skorajšnji konec tavanja od grobišča do grobišča, in sicer: po kateri koli zgodovini in smeri že - četudi po vzoru neke »nadaljevanke«, ki se v tem času močno neprijazno sprošča po naši ožji in širši skupnosti.
Viktor Šen
jš
jer ar
a m o
Q
iz
v e m d
O
Med dolenjskimi plesi in domačim kostanjem
Cas res hitro beži. Poletje je že zdavnaj za nami in tudi jesen odteka. V našem Domu je bilo v jesenskih mesecih živahno: smo balinali, praznovali rojstne dneve, organizirali so nam obisk sejma v Logatcu, na septembrskem pikniku smo pekli palačinke, s črkami smo sestavljali pregovore^
Poseben dogodek je bil 23. septembra , ko so v Domu nastopili člani folklorne skupine Cepci iz Ligojne. V skupini so bili štirje pari in harmonikar. Plesalci so bili oblečeni v dolenjske narodne noše. Zaplesali so nekaj lepih plesov; na koncu je harmonikar zaigral še Pod Golico.
Z nastopom smo bili zelo zadovoljni. Plesalci pa so nam obljubili, da bodo še prišli na obisk.
V oktobru smo imeli kostanjev piknik, letos kar po oddelkih. Kostanj je pekel naš vzdrževalec Nace. Vmes smo imeli tombolo, glavni dobitek je bila vstopnica za Postojnsko jamo, drugi dobitki so bili tolažilni - bonboni. V kuhinji so nam pripravili veliko dobrega; za žejo pa smo pili mošt.
Ivanka Pečenik
Gregorju Mezetu v spomin
r
ca
fa
fC
n
0
1 n
o
<
fC
m
fC 2
O O -vO
Spominjam se časov, ko smo se vedno poslavljali od delavcev KLI-ja. Ne samo z besedo, ampak tudi z godbo in petjem. Dandanes je poslednje slovo prepuščeno duhovniku, le on s tolažilnimi besedami pospremi pokojnika na poslednji poti. Edini, ki se še z besedo spominjajo življenja preminulih, so borci, drugače pa pogreb mine v tišini, kvečjemu z zaigrano žalostinko.
Kako malo časa je treba, da človekov spomin prepustimo pozabi. Kakor se letos le še bežno spominjamo KLI-ja, tako s stečajem pozabljamo vse tiste delavce, ki so ga s svojim delovnim trudom tudi ustvarili. Podatki o nekdanjih delavcih so že zapečateni. Zato se ta čas le v kratkem spominjamo Gregorja Mezeta, ki je vso delovno dobo preživel na KLI-ju.
Rodil se je 5. marca 1932 in po osnovni šoli v Dolenjem
Logatcu končal Tehnično srednjo šolo za poklic lesnega tehnika. Razen pripravništva je preživel 40 let kot delavec na različnih mestih: od obratovodja drobnega pohištva prek dela v stavbnem pohištvu, vse tja do svoje upokojitve 8. septembra1989. Kjerkoli je bil, se ga vsi živeči delavci spominjajo po njegovih hitrih in dolgih korakih. Vedno je prisostvoval, kadar je bilo treba kaj urediti za nemoten potek proizvodnje. In takšnega se ga bomo tudi spominjali.
Moje besede naj ne veljajo samo spominu na pokojnega Gregorja, temveč naj veljajo tudi vsem delavcem KLI-ja, ki jim ne bo nihče več izrekel zahvale ob slovesu. Naj nam ostanejo v prijaznem spominu.
A. Č.
I
ZAHVALA
Smo stopali po skupni poti in sanjali smo skupne dejanje; od nas odšel si sam s seboj na novo pot in v nove sanje.
Matija Čuk
1.11.1919-26.9.2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k počitku.
Posebej bi se radi zahvalili osebju Zdravstvenega doma Logatec in dr. Janji Šešok za vso pomoč in podporo, gospodu župniku Janezu Komparetu za pogrebno bogoslužje in Komunalnemu podjetju Logatec za pogrebne storitve.
Hvala vsem, ki ste bili z nami in boste pokojnika ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Kaj bi bilo življenje brez otrok? Bili smo tvoja radost in sreča. Kaj bi bilo življenje brez vere? Bila je tvoja moč in upanje.
Frančiška Dolenc
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in praprababice se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče pa tudi denarno prispevali za cerkev in svete maše.
Posebna zahvala gre našemu gospodu župniku Janezu Petriču in somaševalcu salezijancu gospodu Ivanu Turku za zares čustven obred in za tople in lepe besede o naši mami in njenem zelo vernem življenju.
Lepo se zahvaljujemo pevcem za lepo petje, Karlu Isteniču za besede o romarjih in dr. Katarini Turk za zadnje obiske in pomoč pri mamini bolezni. Zahvala gre tudi gospodu Pečkaju za lepo organiziran pogreb.
Vsi njeni
Pa imamo v Grčarevcu - avtobusni postajališči in še kaj drugega
Spomladi letos smo končno dobili prenovljeni avtobusni postajališči v Grčarevcu. V dolžini nekaj metrov so postavljeni pločniki, hkrati z izvedbo postaje pa so se postavile tudi cevi bodoče vaške kanalizacije (ki bo -kdaj?). Posledično sta zaradi gradnje avtobusnih postaj največji pridobitvi omejitev hitrosti za motorna vozila skozi Grčarevec na 50 km/h (zaradi novih obrobljenih tabel z imenom naselja na začetku in koncu vasi) in prehod za pešce.
Vprašanje pa je, kaj smo pridobili z novimi avtobusnimi postajališči Grčarevčani? Nekoč je stala (v smeri proti Logatcu) zidana avtobusna hišica-kabina (sicer zastarela, neustrezna), ki je potnike varovala pred vremenskimi nevšečnostmi (v smeri proti Postojni tega ni bilo). Zdaj ni nikjer nič. Tudi poštni nabiralnik, ki je bil prej pričvrščen na postajališko hišico, je sedaj - v splošen posmeh - zataknjen za količek sredi zelenice. Splošno znano je, da so otroci ter starejši občani zdravstveno najbolj občutljivi. Prav ti dve skupini potnikov najpogosteje uporabljata avtobusni prevoz v Grčarevcu. Zdaj so ti potniki prepuščeni nemilosti slabega vremena.
Pričakovali smo sodobne kabine, kot so v Logatcu, vendar še do danes ni nič. Bojda je v Grčarevcu premalo potnikov. Kakšno razmišljanje!? Za izgradnjo avtobusnih postajališč v Grčarevcu so po znanih podatkih inve-
stirana enormna državna sredstva. Pa ni denarja za dve (plastični) kabini! Se pa pred novo stavbo Občine bohoti velika »avtobusna postaja«, opremljena s silhuetami ptic ujed (zaradi vzdrževanja snažnosti). Je morda to naše avtobusno postajališče? Če bi ga razpolovili, bi ga bilo dovolj za obe postajališči v Grčarevcu. »Avtobusna postaja« pred upravno zgradbo je pač namenjena kolesarjem, da bodo imeli kolesa na suhem, če bo deževalo. Vidite: kolesa so več vredna kot zdravje najobčutljivejšega dela prebivalstva!?
In ob vsem tem! Neverjetno »šlampasto« sta zgrajeni postajališči. Glede na to, da morata na območju teh postajališč obračati tudi šolski avtobus ter avtobus mestnega potniškega prometa (ki že dve leti vozi do Grčarevca), sta postajališči neustrezno zgrajeni. Tudi šoferji tovornjakov-priklopnikov, ki se hočejo vključiti na lokalni cesti, imajo kup težav. Šoferji morajo delati prekrške, da ne govorim o ogrožanju prometa ter varnosti udeležencev v prometu. Kakšne bodo razmere šele ob obilici snega?! Poleg tega smo izgubili še parkirišče. Pa je bilo za vse dovolj prostora! Zaradi neobstoječih obračališč visi v zraku (poleg ostalega) celo avtobusna proga Ljubljana - Grčarevec - Ljubljana.
Gvido Komar
c^ o o
(N ^
CD .O
a
CD >
o
cď
CD
o
CD O
Napovednik
r
ca
fa ^
n
0
1 n
O
<
fC
m
fC 2
O O -vO
Torek, 17. novembra, ob 19. uri, Dvorana Glasbene šole Logatec
1. NASTOP UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 2009/2010 - Učenci in učenke GŠ Logatec se bodo predstavili s pestro paleto inštrumentov kot solisti in v komornih skupinah.
Org in info: GŠ Logatec,01/7590 730
Četrtek, 19. novembra, ob 10. uri, Krajevna knjižnica Rovte
SREČANJE Z MLADINSKIM PISATELJEM UROŠEM VOŠNJAKOM
Org in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722, Bibijana Mihevc
Četrtek, 19. novembra, ob 19.30, Knjižnica Logatec
SREČANJE Z IVANOM BIZJAKOM IN RAZGOVOR O BRALNI KULTURI - Literarni večer in okrogla miza, dogodek ob devu slovenskih splošnih knjižnic.
Org in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722, Bibijana Mihevc
Petek, 20. novembra, OŠ Tabor, OŠ 8 talcev
VOKALNA SKUPINA KATICE IN ENSEMBLE »4SAXESS« - V okviru 2. Mednarodnega glasbenega festivala 4SAXESS. Matineja za šolsko mladino.
Org in info: Glasbeno društvo Akcent, levpupis@ gmail.com
Nedelja, 22. novembra, ob 15. uri, Dom krajanov Rovte
V NEDELJO POPOLDNE BO LUŠTNO PRI NAS
- Nastop zbora »Notranjska« z gosti in učenci OŠ Rovte. Org in info: KD OMePZ »Notranjska« 040 426 054
Nedelja, 22. novembra, ob 19. uri, Cerkev sv. Nikolaja
SIMFONIČNI ORKESTER GŠ LOGATEC - V
okviru 2. Mednarodnega glasbenega festivala 4SAXESS. Koncert klasične glasbe, z nekaj solističnimi točkami. Dirigent bo Marjan Grdadolnik.
Org in info: Glasbeno društvo Akcent, levpupis@ gmail.com
Sreda, 25. novembra, ob 19. uri, Narodni dom DIVJE BABE IN NEANDERTALSKA PIŠČAL -
Predava Matija Turk.
Org in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722, Bibijana Mihevc
Torek, 24. novembra, ob 18.uri, Narodni dom TOBIJA - 2. predstava otroškega lutkovno gledališkega abonmaja Občine Logatec. Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo na blagajni Narodnega doma.
Org in info: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si Četrtek, 26. novembra ob 20. uri, Narodni dom GOSPA MINISTRICA - 2. predstava gledališkega abonmaja komedije Občine Logatec. Vstopnice za izven bodo na voljo teden dni pred predstavo v knjigarnah DZS na Tržaški 3 in 19 ter Turistični pisarni Naklo, vse v Logatcu.
Org in info: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si
Petek, 27. novembra, ob 18. uri, Krajevna knjižnica Vrh Sv. Treh Kraljev
MEDVEDJE SANJE - Otroška predstava v izvedbi gledališča KU-KUC (Vstopnine ni).
Org in info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722, Bibijana Mihevc
Petek, 27. novembra, ob 18. uri, Klub Grajski park TISOČ IN ENA NOČ MOJEGA MESTA - Literarni večer Literarnega društva Zeleni oblaki
Org in info: Literarno društvo Zeleni oblaki, zeleni. oblaki@gmail.com
Petek, 27. novembra, ob 19. uri, Dvorana "Stare šole" v Rovtah
1. NASTOP UČENCEV DISLOCIRANIH ODDELKOV GŠ LOGATEC V ROVTAH (2009/10)
Org in info: GŠ Logatec,01/7590 730
Sobota, 28. novembra, ob 20. uri, Navigator Pub 1. TEKMOVANJE JAZZOVSKIH ANSAMBLOV IN SOLISTOV JAZZ KONCERT - V okviru 2. Mednarodnega glasbenega festivala 4SAXESS bo koncert nagrajencev 1. tekmovanja jazzovskih ansamblov in solistov. Finale bo posnela tudi Televizija Slovenija in Radio Slovenija.
Org in info: Glasbeno društvo Akcent, levpupis@ gmail.com
Nedelja, 29. novembra, ob 19. uri, Narodni dom
ZAGREBŠKI KVARTET SAKSOFONOV - V okviru 2. Mednarodnega glasbenega festivala 4SAXESS.
Ob svoji 20-letnici ustvarjanja prihaja k nam v goste slavni Zagrebški kvartet saksofonov, ki bo za to priložnost pripravil program, ki bo prečesal zgodovino glasbe od njenih zgodnjih začetkov pa vse do današnjih dni.
Org in info: Glasbeno društvo Akcent, levpupis@ gmail.com
Nedelja, 29. novembra, ob 19.30, Kulturni dom Hotedršica
JEKLENE MAGNOLIJE - Premiera komične melodrame Roberta Harlinga, režija: Rudolf Čamernik
Org in info: Kulturno turistično društvo Hotedršica, marusanagode@gmail.com
V Knjižnici je zmeraj kaj novega
Slovensko leposlovje
FORNEZZI, T.: Jahači čebel (humor); HASS, L.: Satanova nevesta : ali lahko preženemo demone, ki nas obsedajo?; SKRINJAR-Tvrz, V.: Zmajeva kri. 2, Anuška (zgodovinski r.); TRONTELJ, M.: Belo jajce na Tibetu : izginjajoči Buda, afera maslo, skrivnost črva-trave in druge nepozabne dogodivščine (spomini, dnevniki); VAVKEN, V.: Spomini (spomini, dnevniki); ŽE bližajo se prazniki : zbirka božično novoletnih voščil (življenjske misli).
Poezija
***DEBELJAK, A.: Tihotapci; ELSNER G., M.: Jedkanice; KOLŠEK, P.: Opuščanje vrta; LAINŠČEK, F.: Pesmi za ženski glas in zvonove; MENART, J.: Stihi mojih dni : izbrano delo; VELIKA knjiga voščil.
Tuje leposlovje
BALOGH, M.: Markizova nevesta; ***BOLAO, R.: Noč v Čilu; CHEVALIER, T.: Dama in samorog; DODD, C.: Do vratu v težavah; ĐORĐEVIĆ, M. T.: Opica : zgodbe (kratka proza); ENOCH, S.: Skriti junak; ***EROFEEV, V.: Dobri Stalin (avtobiografski r.); ESTÉS, C. P.: Ples starih mater; GARWOOD, J.: Divja princesa; GILMOUR, B.: Bojeviti pesniki : puške, snemanje filma in divji zahod Pakistana; HAMID, M.: Ugovor vesti nekega fundamentalista; HOBB, R.: Kraljevi morilec. 2. knjiga trilogije Dinastije Videc (zf. r.); HRABAL, B.: Obredno krajšanje; ***JIAN, R.: Volčji totem; KLOEPPEL, C.: Draga Nemčija : Američanka v Nemčiji (spomini, dnevniki); LAOZI: Dao de jing (življenjske misli); ***LEROY, G.: Alabama song; MCDONALD, M.: Ljubezen kot voda; MUSSO, G.: Ker te ljubim; ***PAASILINNA, A.: Župnikov zverinski služabnik; PIERRÉ, M.: Na drugi strani (kratka proza); ROBERTS, N.: Padli angeli (kriminalni r.); ROLLINS, J.: Črni red (kriminalni r.); ***RUIZ Z., C.: Igra angela; SCHLINK, B.: Konec tedna;***TAVARES, G. M.: Naučiti se moliti v dobi tehnike; ***VOLTAIRE: Filozofske zgodbe (kratka proza); ***WALSER, R.: Ropar; WILDE, O.: Izbrano delo : poezija in proza; WOODIWISS, K. E.: Shanna (2. zv.).
Strokovna literatura
***ALMA M. Karlin: Alma M. Karlin, državljanka sveta : življenje in delo Alme Maximiliane Karlin (1889-1950) (biografije); BAVEC, N.: Resnična zgodba : modeli zgodovinskega romana : med tradicijo in postmodernizmom (literarna teorija); BEC, M.: Pedikura : učbenik za modul pedikure v programih kozmetični tehnik in bolničar-negovalec (obrti, industrija); BORLONE, R.: Molk, ki je postal življenje : Renata Borlone in njen »dan« (biografije); BRODSKIJ, I. A.: Pogovori z Josifom Brodskim (biografije); ***CASPAREK-T., E.: Božična peka : recepti z vsega sveta za najlepši čas leta (kuharice); ***COR-TESE, D.: Pohodniške tematske poti (turistični vodiči - Slovenija); ČRNEC, D.: Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi (vojne znanosti); DIADENS (alternativna medicina); DIVJAK, A.: Saga o Kirialaxu : študija o srednjeveški islandski romanci (ljudsko slovstvo); ***ECO, U.: Po rakovi poti : vroče vojne in medijski populizem (politika); ***ERIKSEN, T. H.: Majhni kraji, velike teme (biologija - antropologija); ***FIGES, O.: Šepetalci : zasebno življenje v Stalinovi Rusiji (svetovna zgodovina); FISK, P. R.: Marketinški genij (gospodarstvo); FRIC, A. A.: Postrv : iz reke na mizo (kuharice); GEORGE, M.: Kako poiskati notranji mir : odkrijte svoj pravi jaz, obvladajte tesnobo in čustva, dobro razmišljajte in se dobro počutite (psihologija); GLASSER, W.: Fibromialgija : upanje iz povsem nove perspektive (alternativna medicina); GRISHIN, N.: Vsak trenutek je lahko nov začetek : 100 korakov do zdravja : (zemljevid
zdravja - igra) : individualni motivacijsko-terapevtski priročnik za vsak dan (alternativna medicina); GRUN, A. A.: Anton Aleksander grof Auersperg - Anastazij Grun : razprave (biografije); GRUN, A.: Krst : slavje življenja (krščanstvo): ***HARTNELL, J.: Brez stalnega naslova (potopisi); HRIBAR, S.: Razkrižja (politika); JESENOVEC, A.: Književnost na maturi 2010 : [maturitetno gradivo (literarna teorija); KITAJSKE narodne pripovedke (ljudsko slovstvo); KLAUS, V.: Modri planet v zelenih okovih : kaj je ogroženo : podnebje ali svoboda? (ekologija); KORELC, T.: Moč blagovne znamke : kako ustvariti močno in prodorno blagovno znamko (management); KORELC, T.: (R)evolucija : z inovativnostjo do uspeha!. Del 1, Kako z inovativnimi pristopi v poslovanju zagotoviti uspeh na trgu : priročnik za ustvarjanje inovativnih poslovnih konceptov (management); ***LELJAK, R.: Teharske žive rane - Huda Jama (zgodovina-Slovenija); LIKAR, D.: Arhitekturni postinformacijski sistem : koncepti poseganja v prostor (arhitektura, urbanizem); MATIČIČ, D.: Geografija na maturi 2010 : [maturitetno gradivo _ ] (geografija); MIHALJČIČ, Z.: Delo s strankami. [Učbenik za višje strokovno izobraževanje, izobraževalni program Ekonomist : priročnik za občo rabo] (management); NOVAK, M.: Manifestiranje obilja z angeli in mojstrom St. Germainom (mejne znanosti); NOVAK, M.: Skrivnosti sedmih nadangelov : praktični vodnik za delo z nadangeli (mejne znanosti); OBAMA, B.: Obama : zgodovinska pot (biografije); OMAKE (kuharice); PANTLEY, E.: Skrita sporočila (pedagogika); PAVLIHA, B.: Zgodovina na maturi 2010 : [maturitetno gradivo (zgodovina); PERLOFF, M.: Wittgensteinova lestev : pesniški jezik in čudnost vsakdanjega (literarna teorija); ***PLANINSKA dolina : ljudje in kraji ob Unici (geografija - Slovenija/domoznanstvo); PLEZALNI vodnik. Julijske Alpe. Vršič (gorništvo, alpinizem); POND, C. M.: 99% opica : kako evolucija sešteva (biologija - antropologija); POŽARNIK, H.: Ne samo od kruha (etika); RAMACHARA-KA: Znanost diha : popolni priročnik vzhodne filozofije dihanja za fizični, mentalni, duševni in duhovni razvoj (mejne znanosti); RESNICE in zmote o osteoporozi (zdrava prehrana); ROIZEN, M. F.: Vi in vaše telo : vodnik za ohranjanje zdravja in mladostnega počutja (medicina); ROZINA, R.: V 3 krasne : Hrastnik, Trbovlje, Zagorje : vodnik po Zasavju (turistični vodiči - Slovenija); SCHINHARL, C.: Osnovna ribja kuharija : vse, kar plava in kar se da s tem narediti (kuharice); SEIWERT,L.: Hiti počasi : kako obvladovati čas in ponovno vzpostaviti ravnotežje v življenju (psihologija); SELIGMAN, M. E. P.: Naučimo se optimizma (psihologija); SRUK, V.: Filozofova sociološka avantura : družboslovna prizadevanja Joséja Ortege y Gasseta - od kulturno-filozofske publicistike do poskusa utemeljevanja sociologije (sociologija); SUGARMAN, J.: Priročnik za pisanje oglasov : najnovejši vodič za pisanje močnih oglaševalskih in marketinških besedil enega najboljših ameriških piscev oglasov (management) ; ***TURK, B. M.: Nitasti jezik : študije o času in književnosti (literarna teorija); VERSTVA sveta (svetovne religije); VIANNEY, J. M. B.: Arški župnik : življenjepis sv. Janeza Marije Vianeja (biografije); VIRTUE, D.: Moj angel varuh (mejne znanosti); VODUŠEK, B.: Literatura, jezik, politika : izbrani članki in študije (literarna teorija); ZALOKAR, J.: Izigrani narodi Jugoslavije : 1991-2008 (svetovna zgodovina); ŽENSKE na robu (sociologija).
Prepustite se posebnemu čaru jesenskih večerov in se sprostite v udobju domačega naslanjača - z dobro knjigo in skodelico toplega napitka v roki!
Še posebej priporočamo knjige z oznako
Maja Gregorič
c^
0 0 2 r e b
m e
ove
n e,
ic
ovi
n e k š
a
g
o
hJ
Za strpno in socialno sožitje vseh generacij
Deveti festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu - Na medgeneracijskem srečanju tudi
logaški upokojenci in otroci iz vrtca
O starej ših ni mogoče govoriti, ne da bi hkrati poizkušali razumeti tudi drugih generacij. Prav zato je letošnji festival v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal pod geslom »Za strpno in socialno sožitje vseh generacij«. Slovenija se v prvem desetletju novega stoletja trudi postati odlična dežela. Zato je festival želel pokazati potrebo po novem medgeneracijskem sporazumu in nakazati poti do njega. Zato je festivalsko dogajanje kazalo poti k družbi socialne vključenosti in strpnega sodelovanja.
Starejša generacija postaja vse bolj zanimiva tržna populacija. Njen velik delež sili gospodarske subjekte, da jo sprejemajo kot spoštovanja vrednega partnerja. Hkrati pa je bila to priložnost, da starejša generacija pokaže, kaj nam je pomembno, kakšne so storitve in izdelki, ki jih starejša generacija potrebuje, za kakšne standarde bi bili lahko starejši vsaj enakopravni potrošniki. Prav razstavni
del festivala je ponudil velike možnosti za neposredno sodelovanje in izražanje želja in hotenj s tistimi gospodarskimi subjekti, ki nastopajo kot razstavljavci in želijo prisluhniti starejšim.
Seveda, pa je bil festival tudi čas za druženje in sodelovanje, čas, posvečen tudi veselju in občutkom radosti sredi medsebojnega sodelovanja. Več kot 180 prireditev se je odvijalo v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma in v pasaži Maximarketa, kjer je petek, 2. oktobra, na dopoldanski prireditvi kot prvi s sporedom ljudskih pesmi nastopil Ženski pevski zbor Društva invalidov in upokojencev iz Logatca pod vodstvom zborovodja Matija Logarja. Zadnjega dne festivala so med mnogimi društvi nastopili tudi Medvedki, Ježki in Pikapolonice iz logaškega Vrtca Kurirček.
Marinka Petkovšek
L o aq
š k o
n
0
1 h"» •
O n
o v
m
b
o ^
2 O O
9
Žalostna podoba bednih dejanj.
Izkoreninjena dobronamernost
Gradbeno podjetje Energoplan, d. d., je ob Pavšičevi ulici v Logatcu zgradilo lepo stanovanjsko sosesko in za občino zgradilo dodatna parkirna mesta, košarkaško igrišče, vso komunalno infrastrukturo, ceste ter krožišče.
Na krožišču je Energoplan zasadil okrasno grmičevje, ki naj bi prijetno ozelenilo ta del prometnice. Vendar je bil nasad v noči na 28. oktober necivilizirano izruvan in razmetan po krožišču.
Sicer pa fotografija pove več kot tisoč besed. Pa je tako pustošenje resnično izraz pripravljenosti za sožitje v urejenem svetu? Ali gre za izraz nasilja, ki se ne ustavi pred še tako dobronamernim ravnanjem? _ŽJk.
Kaj pa prenova črk?
Marca smo v Logaških objavili sliko spomenika na Jački, ki ga je "krasila" bližja podrtija. Ta je sedaj odstranjena, zmanjkalo pa je dobre volje za obnovo črk na spominski plošči.
R. Pevec
Kar pozen ribji lov
I
okev, majhen ribnik ob Tržaški
cesti pod Sekirico, je že od nekdaj privabljal ribiče, saj so kleni, ostriži in krapi kar dobro prijemali. Sedaj ta ribnik upravlja Ribiška družina Vrhnika, ki pa Bo kaj prijelo, bo? zanj slabo skrbi, vsaj kar zadeva vlaganje rib.
Kljub temu je lepo in primerno toplo vreme privabilo k ribniku ribiče, ki so vztrajno namakali svoje trnke in čakali, da bo vendarle prijela kakšna riba.
Besedilo in foto: France Brus
Noč čarovnic
državnim praznikom dnevom LJreformacije sovpada tudi >moč čarovnic«, kije prav tako novejšega : datuma kot dan reformacije, le da smo noč čarovnic presadili k nam iz Amerike.
Logaški otročaji smo v zdaj že odmaknjeni preteklosti izrezovali iz buč razne figure glav, v njih prižgali svečo in dejali, da strašimo s »smrtjo«. Zaradi vedno manjšega I števila kmetov je tudi manj buč.
Lastnik lokala Fast food - Mr. Big ob Tržaški cesti v Gornjem Logatcu je v noči čarovnic postavil pred vhod v lokal bučo in čarovnico, ki jo je naslednje jutro pozdravila naša kamera.
Besedilo in foto France Brus
Iz noči v jutro
čarovnic.
Reševalne ekipe spet sredi vodne ujme
Poplavljencem in ponesrečencem v pomoč gasilci, zdravniki, jamarji, potapljači in reševalni psi, skratka - »ZIR Logatec 2009«
ZTaradi močnega deževja so vode 17. oktobra ponovno J preplavile dobršen del Logatca. Organi zaščite in reševanja logaške občine so v jutranjih urah pozvali k reševanju gasilce, zdravstveno osebje, jamarje, enoto z reševalnimi psi in potapljače, da so priskočili na pomoč ljudem v nesreči. Več ljudi se je poškodovalo, nekateri so
poplave najčešče prizadevajo. Vaja je tako predvidevala evakuacijo in začasno nastanitev prizadetih v poplavi, prvo pomoč, triažo ter oskrbo ponesrečencev za prevoz v bolnišnico, postavitev protipoplavnega nasipa (s tehnologijo »valostop«), iskanje pogrešanih, tudi potopljenca.
Vaja je izpričala uspešno alarmiranje javnosti in posre-
Utapljajočega so našli in...
... in ga potem oživljali.
ostali ujeti v poplavljenih stavbah, več ljudi so pogrešali; ljudje so pristojnim organom sporočili, da so opazili, kako je Logaščica iz Gorenjega Logatca proti Lokvi odnašala utapljajočega se človeka.
K sreči je šlo le za operativno-štabno vajo s predpostavko kriznih poplavnih razmer v okolju, ki ga
dovalnih enot ter utečeno štabno vodenje in koordinacijo med različnimi dejavniki, ki so učinkovito delovali na simulirajočem poplavnem območju.
Artemis
Zagorelo je v lakirnici
ysoboto,24. oktobra, je zagorelo v lakirnici podjetja Okna in vrata Nagode na tržaški 61 v Logatcu. Glede na lokacijo podjetja in pretečo nevarnost, je regijski center za obveščanje Ljubljana aktiviral poleg osrednjega gasilskega društva občine - PGD Dolnji Logatec še PGD Gorenji Logatec, PGD Hotedršica in PGD Laze-Jakovica.
Vse, kar se je dogajalo sobotnega popoldneva, je bila, na srečo, le sektorska vaja ob mesecu požarne varnosti. Poglavitni namen vaje je bil preveriti usposobljenost in opremljenost operativnih enot v GZ Logatec pri gašenju in reševanju iz zaprtih prostorov in preveriti alarmiranje enot preko sistema ZARE.
Vaja je odlično uspela in pokazala, da smo gasilci zelo dobro usposobljeni in strokovno podkovani za gašenje tudi večjih in bolj zahtevnih požarov, v katerih bi sodelovalo več enot iz občine Logatec.
Manjše napake, ki smo jih izpostavili na končni analizi, pa so le temelj in spodbuda, da bo vaja naslednjič še bolje izpeljana. Poslovili smo se z željo da se srečujemo v takem številu le na vnaprej pripravljenih vajah.
Vajo je pripravil in vodil poveljnik PGD Dolnji Logatec
111111 -1 'ž ■ 11
Posebna športna disciplina
Y Logatcu imamo novo športno disciplino: obešanje
r
odsluženih športnih copat.
Besedilo in foto: Ženček
Iz nostalgije?
Krpan se pa ne vda.
Ženček
c^ o o (N
S-H
m
s ^
n
o
n
M
a
J
ABANKA
www. a han ka. si I infn(®ahanka.si I Ahafnn OfiD 1 .'^RD
RANKA PRIJAZNIH LIUDI



g
www.mitles-mo.si
MSORA
MQMTY j j j j
www. m o nty. si
lípbled
vhodna vrata Državnega zbora RS
STROKOVNJAKI ZA KVALITETNO MENJAVO OKEN IN VRAT V SODELOVANJU Z M SORA IN LIP BLED
•	strankam nudijo brezplačne izmere in svetovanje na objektu
•	opravijo kvalitetno montažo oken in vrat
•	stanovanje zapustijo v stanju, kot ga dobijo, to pomeni, da za sabo počistijo
Cesta na Brdo 69, 1000 Ljubljana, tel.: 01/256 17 88, fax: 01/256 17 90, prokurist Matjaž Oblak, ekon, 031/627 981, tel. 04/510 54 20, fax 04/510 54 21, www.mitles-mo.si, matjaz@mitles-mo.si
KUPUJETE NOV AVTO?
ÇKÏT^ KIA MOTORS
The Power to Surorise
fax: 01 7504716
www.avtnhisa-splîskarsi
SELISKARi
Betajnova 16,1360 Vrhnika
RAZMIŠUATE O NAKUPU NOVEGA VOZILA? SAMO V AVTOHIŠI SELIŠKAR NA VRHNIKI VAM PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA ZNAMKE KIA IN CHEVROLET PODARIJO 10 LETNO GARANCIJO. AKCIJA POTEKA IZKLJUČNO V AVTOHIŠI SELIŠKAR NA VRHNIKI IN VELJA 00 KONCA LETA, OZIROMA 00 RAZPRODAJE 2ALnr, KOLIČINA VOZIL JE OMEJENA
tel: 01 7502252
Spark-klima
Aveo Sport - posebna serija Lacetti SW - l<lima
omejena serija • 10.190 €
Lacetti - l<lima
omejeniR^ja • 10.990 €
Cruze - Postavlja nova pravila.
Cruze - posebna ponudba ob lansiranju z 1.G motorjem in navedeno opremo. Čal<aina doba za nel<atera voziia je ialiko tudi daijša od 30 dni.

SELISKARI
Avtohiša Seliškar d.o.o., Betajnova 16,1360 Vrlinil<a T: 01/750 22 52 • www.avtohisa-selisl<ar.si
v kakovost, tehnologijo in opremo svojiin vozii verjamemo tako moino, da vam za vsak Cinevroiet nudimo 2-ietno in kiiometrsko neomejeno garancijo oz. 3 leta ali 100.000 km garancije ter dodatno 6-ietno protikorozijsko garancijo. Kot lastnik Chevroieta prav tako prejmete zagotovlio za Chevroiet Euro Service za 36 mesecev, vključno z brezplačno pomočjo na cesti 24 ur/dan. Emisije C02 za vse modele: 119 - 264 g /km. Povprečna poraba goriva za vse modeie: 5,2 -11,5 I /100 km. Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje In za omejeno količino vozii. Siike so simbolne. Naročnik oglasa: Avtohiša Seliškar d.o.o., Betajnova 16,1360 Vrhnika