kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii ist O VOJNI Z ITALIJO (1914—1915) duSan neCak O problemu vstopa Italije v vojno na stra- ni antantnih sil in o pogajanjih med Italijo in Avstro-Ogrsko o odcepitvi dela avstro-ogr- bkega ozemlja Italiji, ki naj bi bil pogoj, da Italija ostane vsaj nevtralna, je sorazmer- no že dosti znanega. Morda pa bi bilo za jas- nejšo in popolnejšo sliko te problematike vredno ogledati tudi protokole skupnega mi- nistrskega sveta Avstro-Ogrske, ki jih je z veliko natančnostjo zbral Miklös Komjäty in objavil v knjigi »Protokolle des Gemeinsa- men Ministerrates der Österreichisch-Unga- rischen Monarchie« (1914—1918).i Kot primerjavo z uradno avstroogrsko po- litiko do vojne z Italijo pa bomo uporabili knjižico Adriaticusa- »O vojni proti Italiji od feldmaršala Borojeviča« (Ljubljana, 1923) in dokument, ki je bil osnova za to knjižico in ga hrani arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja (fasc. 39, št. R 10). Pri njej gre za spominski zapisek znanega avstrijskega feldmaršala Svetozarja Borojevi- ča, ki je bil komandant tako imenovane ju- gozahodne fronte proti Italiji, bolj znane pod imenom »soška fronta«. Borojevič je, tako vsaj kaže, napisal besedilo takoj po prvi sve- tovni vojni, ko je živel na avstrijskem Ko- roškem v Celovcu, kjer je leta 1920 tudi umrl.3 V dokumentu se Borojevič ni spuščal v podrobno razlago in razčlenitev »soških bitk«, temveč je hotel kot vojak predvsem pokazati, kako se je Italija, ki je večino oze- meljskih pridobitev dobila za zeleno mizo, obnašala v vojni. Kot je znano, je italijanska vlada zahteva- la od Avstro-Ogrske ozemeljske kompenza- cije zaradi njenih pridobitev na Balkanu, sklicujoč se na VII. člen pogodbe o »trozve- zi«.^ Razumljivo je, da je kompenzacijsko vprašanje prišlo tudi na dnevni red zaseda- nja skupnega ministrskega sveta. Kaže, da so najbolj zavzeto začeli razpravljati o tem vprašanju na seji 8. avgusta 1914.^ Skupni ministrski svet se je že prej odločil, da bo poskušal zadovoljiti zahteve Italije po kom- penzacijah. Avstroogrski veleposlanik v Ri- mu se je zato pogovarjal z italijanskim zu- nanjim ministrom o možnih kompenzacijah v Afriki, Albaniji ali Franciji. Italijanski mi- nister pa ni hotel o tem nič slišati in je za- hteval Trentino,^ obenem pa tudi namignil, da bi bila situacija drugačna, če bi se spo- razumeli okoli te kompenzacije. Avstrijski veleposlanik je sicer odločno zavrnil ta pred- log, vendar pa vse kaže, da se je Avstro-Ogr- ska le v začetku vojne odločno upirala ta- kim kompenzacijam in pritisku Nemčije, naj privoli vanje.^ Predsednik te seje ministrske- ga sveta, zunanji minister grof Berchtold, je v tej zvezi dejal, da bi bila velika napaka, če bi popustili pritisku Nemčije in je zato predlagal, naj prisotni zaradi pomembnosti vprašanja, ki ga lahko reši samo ministrski svet, povejo o tem svoje mnenje. Najprej se je oglasil ogrski ministrski pred- sednik, ki pa je hotel najprej poročilo šefa generalštaba o vojaškem položaju. V kratkem je šef generalnega štaba baron Conrad von Hötzendorf dejal, da Avstro-Ogrska ne more dajati nikakršnega odpora, če bi Italija na- padla Trst ali Istro, pa tudi na Južnem Ti- rolskem nima nobenih enot. Kot vojak je zatrdil, da z vojaškega stališča ne bi bila no- bena cena prevelika, samo da Italija ostane nevtralna. Očitno je tako stanje ostalo vse do vstopa Italije v vojno na strani antantnih sil, saj je feldmaršal Borojevič v imenovani knjižici in dokumentu, ohranjenem na INV, med drugim zapisal: »Ko je Italija v maju 1915 stopila v vojno in je svojemu dolgolet- nemu zavezniku udarila v hrbet, je imela pred očmi dejstvo, da bo lahko na najbolj cenen način izpolnila svoje nacionalne pre- tenzije. Takrat je bila monarhija že 9 me- secev v vojni in se je borila na dveh frontah. Na bojnem polju je imela že vse z vpoklicem zbrane enote.« Na jugozahodni fronti je bila takrat Avstro-Ogrska skoraj brez vojske, za- to bi po Borojevičevem mnenju morala že v vojno stanje postavljena tamkajšnja armada zadoščati za dosego italijanskih ciljev — oku- pacijo k njej »sodečih« ozemelj.^ Kljub pesimističnemu poročilu generalšta- ba pa se ie ogrski ministrski predsednik po- stavil proti dajanju kakršnihkoli koncesij Italiji. V glavnem je svoje odklonilno stali- šče podprl s tem, da bi kakršnakoli odcepi- tev avstroogrskih ozemelj Italiji naredila ve- liko politično škodo tako doma, kot tudi v tujini." O tem vprašanju je govoril tudi ce- sarsko-kraljevski ministrski predsednik grof Stiirgkh. Poudaril je, da se pridružuje mne- nju ogrskega ministrskega predsednika, ki je dejal, da Italiji ne smejo dele ozemlja, ki pri- padajo monarhiji, obljubiti in še manj dati. Že takrat je bil prepričan, da italijanska nevtralnost ne bo naklonjena Avstro-Ogrski in da bodo Italijani izkoristili vsako možnost, da bi od monarhije izsilili koncesije in bi jo, če bi bilo treba, tudi napadli. »Na italijanski 107 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 meji ne moremo organizirati nobene resne obrambe in naš položaj bi bil izgubljen, če bi Italijani prišli do Ljubljane in Gradca,«'" je dejal Stürgkh. Glede na to se mu je zdelo nevarno, da bi kar čakali na italijanski na- pad. Predlagal je, da bi jih zamotili z ne- kakšno tajno pogodbo. »Proti brigantom, ka- kršni so sedaj Italijani, ne bi bila nobena diplomatska zvijača prehuda,« je zatrdil.'' Natančno je tudi razložil, kakšna naj bi bila ta zvijača: »Nemčija bi za našim hrbtom, vendar z našo vednostjo, sklenila z italijan- sko vlado tajno pogodbo, v kateri bi se ob- vezala: 1. priznati italijanske zahteve do Avstro- Ogrske glede na veljavnost čl. VII pogodbe o trozvezi; Nemčija bi se dalje obvezala, da se bo ob koncu vojne z vsemi silami zavzela za izpolnitev kompenzacij, ki jih Italija za- hteva od Avstro-Ogrske; Nemčija bi tako za- gotovitev vezala na pogoj, da mora zunaj kompenzacijskih zahtev ostati ozemlje Trsta z okolico in druga z Italijani naseljena ob- močja na avstrijskem Primorju ter ogrsko- hrvaški obali ob Jadranu. S tem bi bil Tren- tino implicitno imenovan kot kompenzacijski objekt. Italija pa naj bi se obvezala: 1. priznati »casus foederis« in popolnoma izpeljati obveznosti iz pogodbe o trozvezi ter z obema zavezniškima cesarstvoma sodelova- ti na vodi in na kopnem; 2. da bo med vojno Avstro-Ogrske s Srbijo (do katere Avstro-Ogrska nima nobenih oze- meljskih pretenzij) zavzela do Avstro-Ogrske zavezništvu ustrezno stališče in ob koncu voj- ne z njo prevzela določene ukrepe za zagoto- vitev trajnega miru na Balkanu ter Avstro- Ogrsko pri tem ne bo ovirala.«'^ Tako bi Italija dobila od nemške vlade za- gotovilo za Trentino. Istočasno pa naj bi nem- ška vlada sklenila tudi z avstroogrsko vlado tajno pogodbo, ki naj bi imela sledečo vse- bino: »1. Nemčija priznava nujnost vzpostavitve trajnega reda na Balkanu zaradi varstva in gotovosti položaja Avstro-Ogrske na jugo- vzhodu. V soglasju z Avstro-Ogrsko vidi Nemčija kot bistvene pogoje za dosego tega cilja politično slabitev zavezniških kraljevin Srbije in Cme gore. To pa se lahko doseže le z zmanjšanjem njihovega teritorialnega ob- sega. Kot drug pomemben pogoj pa se po- stavlja odstranitev obeh vladajočih dinastij in njih nadomestitev z neko zahodno dinasti- jo. To zadnje bosta Nemčija in Avstro-Ogr- ska sklenili v tesnem sporazumu po koncu vojne na Balkanu. 2. Ce bi med vojno ali ob njenem zaključ- ku Italija zavzela stališče, ki bi uresničevanje prej označenih interesov Avstro-Ogrske ovi- ralo, se Nemčija obvezuje, da bo z vsemi si- lami podpirala uresničitev teh interesov in na zahtevo Avstro-Ogrske, če bo treba, tudi z orožjem." Cesarsko — kraljevi ministrski predsednik je bil mnenja, da Italija nikoli ne bo pristala na novo ureditev na Balkanu, še manj pa na odstranitev črnogorske dinastije, s katero je bila italijanska v sorodu, kajti italijanska kraljica je bila črnogorska princesa Jelena. S tem bi Nemčija stopila na stran Avstro- Ogrske, jo podprla z orožjem in Trentino ne bi bil nikoli v italijanskih rokah. Kljub skrbno izdelanemu načrtu avstrij- skega ministrskega predsednika pa skupni, ministrski svet ni sprejel take zamisli. Pred- vsem sta bila proti takemu predlogu ogrski ministrski predsednik grof Tisza in ogrski minister grof Burian. Oba sta zatrdila, da ne verjameta, da bi se s tako pogodbo dala Italija premotiti, pa tudi če bi jo, bi to ven- darle pomenilo dokaz slabosti, ki bi Avstro- Ogrsko diskreditiral tudi v očeh Romunije (Avstro-Ogrska je namreč tudi Romunijo snubila v tabor centralnih sil).'^ Po daljši razpravi je nato skupni ministrski svet od- ločil, da naj se pogajanja z Italijo neobvezno nadaljujejo, vendar z namenom, da ohranijo italijansko nevtralnost toliko časa, dokler ne pride do odločitve v Franciji in Rusiji. Ce pa bi Italija prej napadla Trentino, je treba to sprejeti, pri čemer bodo o načinu obrambe pred italijanskim napadom sklepali pozneje. Do napada Italije na Trentino sicer ni pri- šlo tako kmalu, kot so na Dunaju računali, toda kljub temu so že na naslednji seji mi- nistrskega sveta, 19. avgusta 1914, pod pred- sedstvom samega cesarja razpravljali o tem, kako bi bilo, če bi jih Italija napadla.'^ Pred- met razprave na seji je bila utrditev Dunaja, Budimpešte in prehodov preko Donave. Ka- že, da je bil eden izmed vzrokov za to raz- pravo tudi telegrafski predlog komandanta armade nadvojvode Friedricha, ki so ga pre- brali na seji. V njem nadvojvoda piše, da bi se morala Avstro-Ogrska ob napadu Italije kmalu boriti na treh frontah. Toda ker nima nobenih razpoložljivih sil, ki bi jih lahko po- stavila proti Italiji, je treba nujno sprejeti ukrepe, ki bi zadržali italijanski napad.'* Ce- sar je k temu še dodal, da je utrditev Duna- ja, Budimpešte in Donave že desetletja pred- met razprave med vojaškimi avtoritetami. Za cesarjem je govoril avstroogrski vojni minister Alexander vitez Krobatin. Najprej je razložil, kako naj bi mesti in Donavo utrdi- li, nato pa je med drugim opozoril, da bi za utrditev obeh mest potrebovali 8 tednov, ita- 108 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 lijanska armada pa bi lahko prišla do Duna- ja v 4 tednih." Ministrski predsednik Stiirgkh je sicer označil izvajanja vojnega ministra kot zelo pesimistična, toda razprava se je vendarle končala s sklepom, da je obe mesti in Donavo treba utrditi ter se na ne preveč viden in provokativen način ukvarja- ti z vojnimi pripravami proti Italiji. Skupni ministrski svet je bil tudi mnenja, naj se javnosti sporoči o nameravanih ukrepih za utrditev Dunaja, Budimpešte in Donave šele čez dan ali dva, in sicer, če je le mogoče v takem trenutku, da ne bi preveč prizadeli javno mnenje. Očitno torej avstrijski politiki niso hoteli pokazati javnosti, kako slabo sto- jijo na jugozahodni meji. Tudi sam cesar je mnenja, da je treba na tej meji v vojaškem smislu narediti vse, kar je mogoče, da bi me- jo z Italijo lahko varoval čim dalj.^* Na meji z Italijo se je Avstro-Ogrska takoj začela pripravljati na vojno že vsaj devet mesecev, preden je izbruhnila. Kljub temu pa je maršal Borojevič v imenovanem doku- mentu in knjižici zapisal, da je imela Avstro- Ogrska 23. maja 1915 na jugozahodni fronti (soška fronta) le 6 divizij, nasproti 24 itali- janskim. Italijani pa so imeli še prednost, da so lahko na fronto poslali še nadaljnjih 12 divizij, ki so jih sestavili prav v prvih dneh vojne s splošno mobilizacijo.^" Naslednji protokol skupnega ministrskega sveta nosi datum 7. september 1914. Ce je iz vseh prejšnjih razvidno, da se je Nemčija zelo vmešavala v zunanjo in vojaško politiko Avstro-Ogrske, potem nam ta protokol in vsi naslednji do začetka vojne z Italijo pokaže- jo, kako zelo odvisna je bila avstroogrska zu- nanja politika od zunanjepolitičnih in voja- ških akcij Nemčije, čeprav se je skupni mi- nistrski svet trudil obraniti se nemškega vpliva. Eno najbolj značilnih znamenj nem- ške premoči je bil predlog Nemčije, ki ga je ministrski svet s »studom zavrnil«, da naj bi Avstro-Ogrska sicer protestirala, a vendar prepustila Trentino Italiji. Za vojaško stanje na jugozahodni fronti pa je morda najbolj značilna izjava ogrskega ministrskega predsednika. Ta je dejal, da je sicer nujno treba morebitni italijanski na- pad pričakati z orožjem v roki, toda na tem področju nimajo dovolj sil, da bi lahko pre- magali italijansko armado, z glavnih bojišč pa tudi ne morejo odtegniti enot brez posle- dic. Zato je zatrdil, da je in ostaja glavna naloga vse razpoložljive sile poslati na rusko fronto. Na naslednjih dveh sejah skupnega mini- strskega sveta pred vstopom Italije v vojno na strani antantnih sil, 20. septembra in 31. Svetozar Borojevič (1856—1920) oktobra 1914, je bilo »italijansko vprašanje« nekoliko potisnjeno ob stran. Jesen prvega vojnega leta je namreč prinesla centralnim silam vrsto porazov in zato je bilo vodenje vojne eno najpomembnejših vprašanj, s ka- terim se je ukvarjal ta čas ministrski svet. Konec avgusta in prve dni septembra je bila 3. avstroogrska armada pod vodstvom gene- rala Brudermana dvakrat katastrofalno po- ražena pri Lvovu in ruska armada je bila v ofenzivi. Na zahodni fronti pa so bile nemške enote ustavljene na Marni. Vojaški položaj torej ni bil rožnat in zato je Nemčija, ki je vedno bolj vodila avstroogrsko zunanjo po- litiko, tako kot je svoj čas predlagala pre- pustitev Trentina Italiji, sedaj predlagala prepustitev Sedmograške Romuniji, samo da ta ne bi napadla centralnih sil. Oktobra se je položaj sicer nekoliko iz- boljšal, saj je v vojno na strani centralnih sil vstopila Turčija in napadla ruska prista- nišča v Črnem morju, vendar je bilo o Italiji govora le v zvezi z Albanijo. Italijanska vla- da je namreč sporočila avstroogrski, da bo v Valono poslala ekspedicijo z zdravstvenovar- stvenim namenom. Na široko pa se je mini- strski svet razgovoril o italijanskem vpraša- nju na predzadnji seji pred vojno z Italijo, 3. februarja 1915. Takrat je o zunanjepolitič- nem položaju govoril novi zunanji minister baron Istvän Buriän.^» Prav gotovo je naj- 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 pomembnejši tisti del njegovega ekspozeja, kjer govori o pogovorih, ki jih je imel 23. ja- nuarja 1915 z nemškim cesarjem in odloču- jočimi politiki. Članom sveta je zatrdil, da je dosegel enotnost pogledov na vprašanja oze- meljskih odcepitev. Jasno je poudaril, da ka- pitulacija pred italijanskim izsiljevanjem ne bi prinesla nobene koristi. Odcepitev Trenti- na ne bi pripomogla k razorožitvi Italije, pa tudi ne k dobrohotni nevtralnosti do konca vojne. »Tudi v Nemčiji«, je dejal Burian, »so si popolnoma na jasnem, da bi imela taka transakcija samo kratko učinkovanje in bi Italija v trenutku, ko bi bila vojaško popol- noma pripravljena, prišla na dan z novimi zahtevami«.^' Na drugi strani pa so bili nem- ški sogovorniki avstrijskega zunanjega mini- stra prepričani, da je treba z Italijo nadalje- vati prijateljska in skrbna pogajanja za spo- razumevanje na temelju pogodbe o trozvezi. Z drugimi besedami, z Italijo je treba delati zelo skrbno, da ji na noben način ne bi dali vzroka za sovražnosti.. Miklos Komjäty pa je prišel ob tem do za- nimive ugotovitve. Ko je protokol zasedanja skupnega ministrskega sveta primerjal s spo- mini barona Buriana (Drei Jahre, Berlin 1923, str. 32), je ugotovil, da Burian trdi, da z Nemci ni našel skupnega jezika, kar se tiče vprašanja teritorialnih odcepitev. Glede na razvoj dogodkov in glede na dotedanjo politiko Nemčije do italijanskih in drugih zahtev po avstroogrskem ozemlju je bolj ver- jetna trditev v spominih. Dne 8. marca 1915 je problematika o od- cepitvi nekaterih ozemelj x\vstro-Ogrske Ita- liji prišla zadnjič na dnevni red zasedanja skupnega ministrskega sveta. Ministrski svet je na tem zasedanju sklenil zaradi zagoto- vitve italijanske nevtralnosti v vojni odsto- piti Italiji določene minimalne teritorije. Ta- ka odločitev je prav gotovo tudi posledica nemškega pritiska na Avstro-Ogrsko. Odlo- čitev ni bila lahko sprejeta, še posebej zato, ker so člani sveta ostro napadli Nemce in nji- hovo politiko. Nihče od članov ministrskega sveta kot najvišjega vladajočega organa pa ni hotel niti slišati o odcepitvi še kakšnega drugega dela Avstro-Ogrske, razen Trentina. Toda očitno je bila ta odločitev prepozna in Italija je dobila vse večje garancije za avstro- ogrska ozemlja od Antante. Avstro-Ogrska pa tudi v času odločitve še ni bila vojaško sposobna braniti jugozahodno mejo, tako so. Kaverne in skladišča na soški fronti blizu Mrzlega vrha in Krna 110 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 vsaj položaj na poznejši »soški fronti« ocenje- vali na skupnem ministrskem svetu. Mini- strski predsednik grof Stürgkh je na navede- deni seji sveta med drugim dejal: » . .. da se Italiji absolutno ne moremo postaviti po robu s kakršnimkoli upanjem na uspeh. Tudi če bi italijanski napad na Trentino lahko za- držali, bi bilo to na Soči in v Dalmaciji s četami, ki so na razpolago, popolnoma ne- mogoče«. Ob takih okoliščinah in ob dejstvu, da Italije ni mogoče na nikakršen drug na- čin pomiriti, je tudi on moral priti do za- ključka, da je treba srejeti to hudo žrtev. Nadalje je bil grof Stürgkh mnenja, da je treba pri razdeljevanju ozemlja Južne Tirol- ske in pri določevanju bodoče meje potegniti le-to glede na strateško pomembnost in ne po etnični meji. Odločno pa je bil proti od- cepitvi ozemlja v Posočju (Isonzolinie). Pre- pričan je bil, da ne smejo dopustiti, da bi mejo potisnili bliže k Trstu, ker bi to imelo usodne posledice za vse Primorje. »Ce bi bile italijanske aspiracije do Primorja tudi v naj- manjši meri izpolnjene, bi obstajala nevar- nost, da bi tam postala politična situacija ne- vzdržna.Kako zelo odvisna je bila avstro- ogrska zunanja politika od Nemčije, pa nam pokaže tudi njegov naslednji stavek: »Iz teh razlogov bi rad nujno prosil, da se nemška vlada najnujneje opozori na to, da pod nobe- nimi pogoji ne pristanemo na odcepitev ozem- lja v Posočju (Isonzogebiet) in da od nje pri- čakujemo, da bo vsa topogledna italijanska namigovanja odločno odklonila«.^* Tudi drugi člani ministrskega sveta na čelu s cesarjem so bili podobnega mnenja. Le šef generalnega štaba baron von Conrad je do- dal, da bi pred Italijani lahko nekaj časa va- rovali le Pulj in Južno Tirolsko.^" Ves strah avstrijskega vrhovnega poveljstva in odgo- vornih politikov pa je bil odveč. Cadorno, po- veljujoči general italijanske vojske, ni napa- del v smeri Trentina, Trsta in Gorice, kakor je pričakoval Borojevič. Takrat izgubljeni čas se je moral Italiji v bodočnosti grenko »ob- restovati« in to je v resnici tudi bilo tako. trdi Borojevič. Namesto da bi Italijani zmago- slavno končali vojno v nekaj tednih, se je le- ta zavlekla nad tri krvava leta in njihova zmaga ni prišla več v poštev. Z močjo svo- jega orožja Italija vse do konca vojne ni mogla doseči niti majhnega dela tistega, kar ji je spomladi leta 1915 diplomatsko in vo- jaško ležalo pred nogami. OPOMBE 1. MikI6s Komjäty, Protokolle des Gemeinsa- meg Ministerrates des österreichisch — Ungari- schen Monarhie (1914—1918), Akademiai Kiado, Budapest, 1966. — 2. Tu naj pripomnim, da se za psevdonimom Adriaticus skriva advokat Otokar Rybaf. Podatke o tem ml je ljubeznivo posre- doval tov. Miloš Rybaf iz NUK. — 3. Josip 2on- tar — Arhiv poveljstva skupine maršala Sveto- zarja Borojevica, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, IV/1956, št. 1, str. 39—47. — 4. Gre za 3. pogodbo o trozvezi (6. maja 1891) med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo, ki je v členu VII hotela obdržati ozemeljski status quo na Orientu kolikor mogoče dolgo. V pogodbi med drugim piše, da »si bodo podpisniki v ta namen izmenjavali zadevna poročila in se medsebojno obveščali o svojih, kakor tudi o načrtih drugih sih<. — S. Komjäty, Protokolle..., str. 159. — 6. Ibid., Str. leo, — 7. Ibid., str. 160, — 8. Arhiv In- štituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana, Cankarjeva 5, fsc. 39, št. H 10; prim. Adi-iaticus, O vojni .. . str. 6. — 9. Prim. Komjäty, Protokol- le..., Str. 162, — 10. Ibid, str. 163, — 11. Ibid. — 12. Ibid., Str. 164. — 13. Ibid., str. 164^165. — 14. Ibid., Str. 165, — 25. Ibid., str. 168—172. — 16. Ibid., Str. 169. — 17. Ibid.. str. 169. — IS. Ibid., 172. — 19. Arhiv INV, fasc. 39, št. R 10; Adriaticus, O vojni... str. 7 in priloga 1. — 20. Baron Burian je bil prej v kabinetu Tisze Mi- nister am allerhöchsten Hoflager. Dne 13. ja- nuarja 1915 ga je Franc Jožef postavil za zu- nanjega ministra namesto grofa Berchtolda. Dne 14. januarja 1915 je prevzel vodstvo ministrstva, 3. februarja pa je prvič predsedovai seji skup- nega ministrskega sveta. — 21. Komjäty, Proto- kolle ..., Str. 195. — 22. Komjäty, Protokolle.... Str. 224. — 23. Ibid., str. 225, — 24. Ibid. str. 225. — 25. Ibid., Str. 231. — 26. Arhiv INV, fasc. 39, št. R 10. ml