HRANA VVRTCIH, ŠOLAH, DOMOVIH
Malica za mnoge, kosilo za nekatere
Organizirano prehranjevanje otrok in mladostnikov v vrtcih, osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah v občini sprem-Ijamo že od uvedbe zakonske obveznosti na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. Z njo so šole, zlasti šole usmerje-nega izobraževanja, na novo prevzele tudi skrb za prehra-njevanje učencev in študentov.
Analiza stanja, ki jo je Komite za družbene dejavnosti izdelal v letošnjem letu kaže, da je v občini prehranjevanje najbolje urejeno za 2644 predšolskih otrok, vključenih v VVO Ljubljana Center in obe enoti pri organizacijah združenega dela: UKC in PTT. Za prehranjevanje otrok skrbijo strokovno usposobljeni deiavci. Prostori za pripravo hrane so urejeni, hrana je higiensko neoporečna, kalorična vrednost in razpo-reditev obrokov pa je prilagojena specifičnim potrebam otrok določene starostne stopnje. Cena živil za dnevno prehrano otroka v VVO je znašala za mesec december 1986 402 din; celotna mesečna oskrba povprečno 42.320 din, pri čemer so starši prispevali povprečno 9.798 din.
Slabše je urejeno prehranjevanje v osmih osnovnih šolah, ki jih obiskuje 5.396 učencev. Na noben obrok hrane v šoli ni naročenih 336 učencev oziroma 6,2%. Odstotek 6,2%, ki predstavlja povprečno vrednost za vso občino sicer ni visok, skriva pa dejstvo, da je delež učencev brez prehrane med posameznimi šolami zelo različen. Neenotne so šole tudi glede cene prehrane.
Šole, v katerih je največ učencev, ki niso naročeni na noben obrok šolske prehrane, pojasnjuje stanje s slabimi kadrovskimi, prostorskimi in materialnimi pogoji za pripravo hrane in s slabimi prehrambnimi navadami učencev. Čeprav ni veliko možnosti, da bi se v kratkem času bistveno izboljšali prostorski pogoji za pripravo in uživanje hrane na šolah, menimo, da lahko tudi v sedanjih razmerah zagotovimo vsa-kemu osnovnošolcu v občini, da bo naročen vsaj na en obrok šolske prehrane. Še zlasti smo dolžni poskrbeti za zadostno prehrano šolarjev v celodnevni šoli.
S prehodom iz VVO v šolo se tudi na področju prehranjeva-nja pokaže, kako samo deklarativno sprejemamo tezo, da sta osnovni funkciji šole vzgoja in izobraževanje (s tem, da je vzgoja zapisana na prvem mestu). V praksi je vsa skrb za celovit otrokov razvoj še vedno podrejena izobraževanju, tako pri zadovoljevanju otrokovih bioloških potreb, kot v vzgoji za kulturno prehranjevanje. Še bolj kot v osnovni šoli, se kaže tradicionalna miselnost o prioriteti izobraževalne funkcije šole, v srednji šoli.
Od leta 1984 do danes se je stanje prehranjevanja srednje-šolcev skoraj 100% izboljšalo. Tedaj je v srednjih šolah mali-calo 23% učencev, danes jih malica 44%. Vendar se še vedno več kot polovica učencev v času pouka na srednjih šolah, ne prehranjuje v njih. Od enajstih srednjih šol v občini ima najbolje urejeno prehranjevanje Srednja pedagoška šola. Edina je, ki nudi učencem poleg malice tudi kosilo. Druge srednje šole, razen Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, nudijo učencem malico. Učenci, ki niso vključeni v organizi-rano prehranjevanje na srednjih šolah, nosijo malico od doma, si kupujejo hrano v bližnjih lokalih ali ostanejo brez hrane ves čas pouka.
Neuspeli poskusi iz prejšnjih let, da bi za srednješolce uredili prehranjevanje izven matičnih šol kažejo, da bo potrebno vložiti vse napore v urejanje ustreznih prostorov za prehrano na šolah.
Za 1586 učencev, vključenih v Dom učencev srednjega usmerjenega izobraževanja Ivan Cankar in Dom učencev Tabor, so se po letu 1985 bistveno izboljšale življenjske razmere in s tem tudi prehrana.
Po prenovi in reorganizaciji obeh domov, so se izredno kritične razmere uredile v razmeroma kratkem času. Cena dnevne prehrane v domovih, ki vključuje tri obroke (zajtrk, kosilo in malico), je v decembru 1986 znašala 1146 din, celotna mesečna oskrba je znašala 44.000 din.
Tudi za študente višjih in visokih šol je zadnji dve leti prehranjevanje dobro urejeno. Vsem študentom je na razpo-lago topla malica v štirih prehranjevalnicah v visokošolskih ustanovah (malico pripravlja Študentski center) in kosilo v srednješolskem Domu Tabor. Organiziranega prehranjevanja se poslužuje 12% študentov. Študentje so v decembru 1986 prispevali za malico 320 din in za kosilo 490 din. Razliko med ekonomsko ceno prehrane in prispevkom študentov, ki znaša do 30% za malico in do 35% za kosilo, krije Izobraže-valna skupnost Slovenije.
Organizirano prehranjevanje otrok in mladine v občini se na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja postopno izbolj-šuje, vendar ostaja skrb za zdravo, biološko in energetsko ustrezno ter higiensko neoporečno prehrano še naprej naša stalna naloga.                                                     Darinka Vrdlovec