1* roletarec je ihjlavsk1 list za misleče cltatelje PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF ' J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1952. tU,, Dk. i IM7, mi i K« po** «lttM aft CklMft, IU.. Um Ac« W Coti«r«M ol Mardi 1. Uiti CHICAGO 23, H.L., 7. FEBRUARJA t regent3ki svet. Regentski svet bo imenovan z ustavnim aktom kralja Petra, na predlog kraljevske vlade in v sporazumu s predsednikom Narodnega osvobodilnega odbora Jugoslavije, maršalom Josipom Broz-Tltom ter ministrskim predsednikom kraljeve vlade, dr. Ivanom Subašičem. Regentski svet se za priseže kralju. vlada pa narodu. Predsednik Narodnega osvobodilnega sveta Jugoslavije, maršal Broz-Tito in predsednik kraljeve vlade, dr. I. Subašič sta se sporazumela s popolnim pristankom Antifašističnega sveta osvobojenja Jugoslavije, da bo tvorilo vlado 28 ministrov. » Ta oblika vlade ostane veljavna v Jugoslaviji vse do tedaj, dokler se z odlokom usta-votvorne skupščine ne ustanovi končno veljavna oblika za ustavno organizacijo države. Nova vlada se obvezuje objaviti izjavo, s katero bo proglasila osnovna načela demokratskih svobodščin in zajamčen je, da se jih bo izvrševalo. Osebna svoboda, svoboda strank, svoboda veroizpovedi, govora, tiska in sestajanja bodo posebno naglašene; na enak način bo naglašena pravica lastnine in privatne iniciative. Zajamči se suvereniteto posa-mežnih narodnih edinic v državi, spoštovanje enakopravnosti in pravico varnosti, kakor je to 'Nadaljevanje na 5. strani.) Dve važni mednarodni konferenci zastopnikov delavstva v Londonu Prvič v tej vojni so se na konferenci v Londonu sešli zastopniki unij iz vseh dežel, da razpravljajo o bodočih skupnih problemih, o vojni m miru, o reorganizaciji mednarodne delavske strokovne zveze m o ustanovitvi nove delavske političjne mterna-c »ona le. Njihne naloge so ogromne, razlike med njimi velike in nekateri problemi, ki jih ima;0 pred sabo, se zde radi tega marsikomu nepremostljivi Prvič nč takem velikem mednarodnem zboru so zastopane tudi sovjetske delavske unije, ki so poslale petintrideset delegatov Načeljuie jim pred-S2dnik centralnega sovjetskega unijskega sveta Vasilij Kuzentcov. Sklical ga je Kongres angleških unij. Ta naloga bi sicer spadala odboru že obstoječe Mednarodne zveze strokovnih unjj, toda ker se je na zahtavo AFL'in nekaterih drugih um branila priznati in sprejeti unije ruskega delavstva v svejo sredo, so angleške unije sklenile temu storiti konec s sklicanj3m konference na svojo roko Odbpr AFL je takoj po prejemu vabila izjavil, da se je ne udeleži, ker bodo ruske unije zraven, češ, da jih ne smatra za svobodne delavske organizacije. John L. Levvis tudi ni zastopan. Bratovščine železničar ev so poslale opazovalca Tudi eden izmed predstavnikov AFL je v Londonu, dasi radi drugega sestanka, toda obenem bo od blizu motril tudi to zborovanje Kajti niti tako močna organizacija kakor je AFL, ga ne more ignorirati. Razen omenjenih ameriških unij so na to zborovanje poslala delegate vse druge važne delavske unije po svetu, med njimi.ClO, in tudi unije iz malih dežel so zastopane. Ako bi si hotele očitati napake druga drugi, kot jih AFL in nekateri drugi samo ruskim unijam, ne bi bilo nobene delavske mednarodnosti m solidarnosti Kajti napake so na vseh straneh. Odpravljati ali popravliati jih je mogoče le z dobrohotnim razumevanjem drug drugega, ne pa s ščuvanji in spletkami bodisi s katerekoli strani. Pred tem zborovanjem se je vršila konferenca mednarodnega delavskega urada, ki je bil po zadnji vojni ustanovljen pod okriljem lige narod6v V njemu so zastopane iz vsake države po ena unijska zveza (iz Zed. držav samo AFL), zveze deloda-dajplcev in pa vlade. Tudi na tem sestanku so razpravljali o zelo važnih problemih, ki se morejo rešiti le vzajemno z vladami in zvezami deloda alcev. Jasno je, da se bo moralo po tej vojni z delavstvom še veliko bolj računati kakor doslej V to pa mu je potrebna solidarnost ' Lani bilo na 'domači fronti' blizb sto tisoč ubitih Kapitalistični listi delajo v svoji propagandi vtis, ko* da ni tu nobenih "vojnih razmer", da vojne sploh ne Čutimo itd. Iz vladne statistike pa jc razvidno, du ie bilo lani v tej deželi smrtno ponesrečenih 91,-tisoč oseb, poškodovanih pa 9,-750,000. Izmed slednjih jc na tisoče traino pohabljenih. To so ogromne izgube, v vsakem primeril prav nič manjše kakor na boiiščih. National Safcty Council razlaga. da pomeniio te izgube toliko kot če se bi zaprlo muni-cijske tovarne z milijon delavci skozi celo leto. Dalje: omenjena armada ubitih in poškodovanih delavcev bi producirala. ako bi ostala zdrava, 29,000 bombnikov in ogromne količine drugega materijah. Smrtnih ponesrečb ie bilo lani 5% manj kakor predlanskem. kar pomeni, da se je prihranilo 5,000 življenj. Največji odstotek ubitih in poškodovanih odpade na delavce v industriji, na drugem mestu so avtne nezgode in na tretjem pa poškodbe doma. Človek bi mislil, da je dom najvarnejši kraj. a statistika priča, da se poškoduje in ubije v stanovanjih na tisoče oseb vsako leto. Velika trojica ima pred sabo nešteto važnih problemov ITALIJANI SE BOLI IN BOU PRITOŽUJEJO. — POLJSKA NAJBOLJ SPORNO VPRAŠANJE. KLIC V BALKANSKO ZVE20. — RDEČA ARMADA V SVOJI NAJVEČJI OFENZIVI VABILO NA SEJO Waukegan-No. Chicago. IU. Prihodnja seja Jugoslovanskega pomožnega odbora se bo vršila v nedeljo 11. feb. ob 3. uri popoldne v SND. Med raznimi razpravami imamo rešiti tudi podrobnosti glede priprav za igro "Norec", katero bodo vpri-zorili čikaški igralci v SND v nedeljo, dne 18. marca. Cisti prebitek iste je namenjen v pomoč našim hrabrim partizanom v Jugoslaviji. Apeliramo torej na naše rojake, da se te seje polnoštevilno udeleže, ker s pripravami za to priredbo bo precej dela, ako hočemo, da bo imela popolen finančen in moralen uspeh. — Oodbor. Ko so se minuli teden sešli Roosevelt, Churchill in Stalin, s svojimi najvišjimi diplomati in vojnimi veščaki, so si imeli veliko povedati. Kajti jasno je, da kakorkoli so si edini za zmago. nimajo med sabo za bodoči mir še nobenega resnega sporazuma. Glad in nered v Italiji Eden izmed problemov za zaveznike je Italija Rada bi bila priznana za zaveznico združenih narodov, a Churchill smatra, da ni vredna te časti. Ako se ji vzlic temu posreči priti v prednjo klop. bo sedela tudi pri prihodnji mirovni konferenci, in za to se ji največ gre. Ljudstvo v osvobojenem delu Italije pa se ne briga za vse te in druge diplomatične spletke, pač pa zahteva kruha in kurjave. Tolikšne lakote kot je sedaj v Italiji, se ne pomni. Živil ni, a denarja pa veliko. Tisti, ki ga imajo, dobro shajajo, ker si do hrane in drugih potrebščin pomagajo na črnem trgu. Par takih prekupcev je bilo kaznovanih, a drugim se ni nič dogodilo. To je opogumilo tudi mnoge ameriške vojake, da so šli v prepovedani biznis. Nekaj so jih že prijeli in kazni so težke. Ker južni del Italije še nikoli nI prideloval dovolj za vzdrža-vanje vsega svojega prebivalstva. si mora pomagati z uvozom. Ves uvoz v Italijo pa gre sedaj iz angl. luk in le malo iz ameriških in drugih. Ampak potrebe v Italiji so tolikšne, da bi se jim ne moglo zadostiti tu- di če bi samo Italiji dali dva tisoč ladij. Pogoji premirja med Italijo in zavezniki še tudi niso bili objavljeni. Zanimali bi posebno Slovence, ker je v njih baje tudi že odločitev glede Trsta. Kraljevina ali republika Znano je, da ima glavno besedo v Italiji Anglija; znano je tudi, da Anglija želi ohraniti Grčijo "staremu redu", in pa jo pridobiti za demokracijo. Angleška diplomacija se poslužuje te igre, ker ji je za ohranitev Italije pod svojim varstvom. Churchill je sicer v parlamentu dejal, da je Velika Britanija ne potrebuje, saj nič bolj ne kot Španije, in ako je lahko izhajala skozi ves čas vojne v Sredozemlju osamljena, morda bo tako najboljše tudi v bodoče. Obiski pri papežu Ko je bil Churchill zadnjič v Italiji. Mussolinija kajpada ni več hvalil, kakor ga je nekoč, a tudi udarjal ni po n^emu. Kot pristaš in sedaj glavar angleškega imperializma mu je le na tem. kako izžeti iz zmag nad Italijo čimveč za cesarstvo Velike Britanije.' Pri papežu je bil štirikrat na obisku. Sploh se zdi, da angleška in ameriška vlada upoštevata za italijansko vlado veliko bolj papeža kakor pa pre-mierja Bonomija, ki je brez moči. V Vatikanu so se oglasili tudi razni drugi državniki, med njimi Harry Hopkins. Kaj so se (Konec na 5. strani.) Sijajne ameriške zmage na Filipinih Večin^ ameriške javnosti je bolj zainteresirana v vojno v Evropi, kot pa v vojno proti Japonski, dasi ..je slednja za to deželo v marsičem še celo bolj važna kakor evropski konflikt. Ko so decembra 1941 Japonci udarili na Filipine in jih osvojili, jim je general MacArthur zagotovil, 'da se vrnemo". Svojo obljubo je že lani iz- vršil in minulo nedeljo je ameriška armada pod njegovim poveljstvom okupirala glavno mesto Manilo, ki je imelo pred vojno okrog 340,000 prebivalcev. Sploh se vojna na Pacifiku razvija v prid Zed. držav veliko hitrejše kot pa se je predvidevalo. Naša dežela ima tam že (Konec na 5. strani.) Mehiška vlada podpira španske republikance Španski republikanci niso bili nikjer tako prisrčno sprejeti, kakor v Mehiki. In nikjer nimajo toliko svobode, kakor tam. Kajti z njimi čuti mehiška vlada. Pomožni tajnik notranjih zadev Casas Aleman je dejal, da bo mehiška vlada storila vse v svoji moči za zedinjenje španskih republikanskih struj in za obnovitev španske republike Boj za službe svarilo, kaj šele bo, ko bo konec vojne Milvvaukee, Wis. V nedeljo II. februarja v SS Turn dvorani koncert "NAPREJ A" in vprizoritev drame "NOREC*, v kateri nastopijo igralci in' igralke dramskega odseka kluba št. 1 JSZ iz Ch(-caga. Pričetek sporeda točno ob 5. popoldne. V South Bendu, Intl., je prve dni februarja piketirala skupina otrok in njihove matere proti uniji CIO, z zahtevo, da naj se da prednost tistim delavkam. ki imajo može ali sinove v armadi. Ker se vojna naročila krčijo, delavce odslavljajo in jc naravno, da se tisti, ki so odpuščeni, potegujejo za svoje pravice. Unija v omenjenem mestu ima s kompanijo pogodbo, da se v slučaju odstavljanja da poslovilne čeke najprvo tistim delavcem, ki so bili najkasneje najeti. Tako je bilo ob delo I mnogo žensk, ki imajo može ali pa sinove v armadi. Po odšlo-vitvi iim ie nekdo narisal napise, s katerimi so pred unijskim uradom trdile, da jim je unija nepravična, ker ne upošteva, da so one žene oziroma matere veteranov. V drugem slučaju se je dogodilo. da so šli moški na stavko, v protest proti ki jih je kompanija ohranila v službi, dočim je moške, ker so bili pozneje najeti, odslovila. To so bili dosedaj le slučaji. Toda kal šele bo, ko se bo začelo delavce odslavljati v stotiso-čih, namesto v tisočih, kakor se jih sedaj. Propaganda, ki jc v pogonu proti unijam na način, da jim bo neizbežno škodovala, jc šele v prvih pritiskih. Njen smoter je jamčiti veteranom, ko se vrnejo iz armade aH mornarice, delo neglede na unijske pogodbe. Zaprta delavnica izgubi pri tem vso veljavo. V nekaterih državah je ic proglašena za neustavno. V drugih io skušajo onemogočiti z raznimi drugimi odredbami. In unije pa hite najemati advokate, da s sodnimi procesi branijo svoje pravice. Ko je Roosevelt obljubil po vojni 60 milijonov služb, se ekonomski toriji niso kaj dosti brigali za to njegovo izjavo. I Zdrznili so se šele, ko jo je ponovil llenry Wallace potem, ko ga jc predsednik Roosevelt imenoval za trgovskega tajnika. Nak. da bi tak sanjač prišel v vlado na tako važno mesto — tega nikakor ne! Edina njegova "sanjarska" hiba pa jc to, ker govori, da je bodočnos* doba "malega", oziroma "navadnega" človeka. Wallace bi v svoji novi službi postal ob enem glavni direktor zvezne posojilnice, ki je največji denarni zavod na svetu. S pomočjo te ustanove bi on lahko začel po vojni z javnimi deli, ki bi res pripomogla, da bi se nevarnost brezposelnosti zmanjšalo na čim nižjo mogočo stopnjo. Ekonomski rojalisti se boje. da ie Wallace idealist brez 'skušenj", na bi v taki službi, kot mu io Roosevelt ponuja, za-pasel vso deželo. Torej naj ie dobi trgo\ski department, ako Roosevelt tako hoče, toda odvzame s« mu manda? v potojo* vanju, ki je bil najvažnejši. To pomeni, da bodo delavci po tei vojni približno tam, kakor I. 1933. In unije pa sc bodo rušile, posebno industrialne, kot si predstavljajo delodajalci. Ako delavcev v municijskih obratih res manjka, bi sc temu lahko odponioglo z onimi, ki sc jih odslavlja. Toda linijski viri trdijo, da je delavcev sedaj v izobilju, ker se jih veliko odpu-šča. Res, da jih tu pa tam manjka. a oblast bi jih lahko poslala tja brez prisilne službe. Le čemu se vlada ne pobriga, da bi kongresu usilila kako predlogo tudi v prid delavcev, ne samo za profitarje! Politični odbor CIO je bil v času volilne kampanje silno glasan. Sedfcj je veliko bolj potrebno, da bi deloval. kaj#i zdi se, da je delavstvo v zbornici brez prijateljev. "Prosvetna matica" bo imela še velike naloge in želi sodelovanja Minuli teden je tajništvo Prosvetne matice poslalo pisma društvom, ki še niso v tej ustanovi; vabi jih, da pristopijo in v ta namen plačujejo mal znesek na mesec v svrho podpiranja njenih aktivnosti. Zaradi vojne sicer niso tolikšne kot so bile v normalnih časih, a vojne bo enkrat konec in tedaj bo treba organizacijam, kakor je Prosvetna matica, spet na plan z vzgojnim delom. Med ljudske množice je treba med drugim s tako vzgojo, s kakršno jih bo pridobila za preprečenje strahot, kakršne se sedaj spet že več let dogajajo širom sveta. Mi tukaj, druge delavske organizacije tu in po svetu z nami vred v boj za tak red, v kakršnem staršem ne bo treba več zgubljati sinov na bojiščih, in žena se ne bala, da se ji mož več ne povrne. In domačije se ne bodo v stotinah, v tisočih in stotisočih spreminjale v ruševine in pogorišča. ^Prosvetna matica izdaja knjige in poseduje tudi velik dramski arhiv, s katerim je pomagala društvom z igrami in na glasbenem polju. Priredila je razne predavateljske ture, obdržuje s pomočjo včlanjenih društev krajevne konference in od časa do časa skupne konference. Vsega skupaj je doslej razpečala med članstvo pridruženih društev in klubov brezplačno 87,000 izvodov knjig; izmed teh jih je bilo 52,000 izvodov tiskanih v njeni lastni založbi. Mnoga napredna društva so že od pričetka Prosvetne matice včlanjena v nji, veliko se jih je pa pridružilo pozneje. A želimo, da bi pristopila tudi ostala, zato apeliramo nanje. Čimbolj se narod briga za prosveto, več velja in bolj je upoštevan. Ako vaše društvo ni še član Prosvetne matice, pridružite se ji! Kdor želi o nji več pojasnila, naj piše na naslov 2301 S. Lawndale Ave., Čhicago 23, III. PROLETAREC LIST ZA INTERESE D3J-AVSKEGA LJUDSTVA. t^ruieum, frebruar> J, lIHa. --—- IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Ji\««ii*nBika DtUvilu Tiiko?u Dmiba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavan sa celo leto fS.OU; za pol leta |l.76j za fotrt let* $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $8.601 ta pol leta |2.0t. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitov r številki tekočega tedna. »trsr PROLETAREC ruuiished every Wedne*day by the Jugoslav \Vorlrmen's Pablishinir Co., Inc. Esublished 190«. Editor________________________ Business M a nage r........... ........................Vran k Zaits ________________Charlo« Pogorelee SUBSCRIPTION RATES: nited States: One Year $3,U0; Ril Mofilhs $1.76; Three Months $1.00. Forttgn Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenu«- CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 Izmotavanje Jugoslavije iz političnih zapletljajev, intrig in starega reda Sole ko je kralj Peter pod pritiskom stare kamarile in dvorne žlahte umaknil svojo pritrditev k sporazumu med šubašičem in Titom ter vlado odslovil, je izprevidel. da njegovi ukazi v Jugoslaviji več ne veljajo, pa tudi v Londonu ne dosti. V namenu, da se Petra otme iz zagate, v katero je zašel, ker je sledil volji "zaščitnikov" svojega dvora, so angleški diplomati sporazumno z drugimi prizadetimi krogi poskrbeli, da je premier Šubasič prostovoljno "resigniral". Peter pa mu je takoj nato poveril sestaviti "novo" vlado Ivan šubašič je ostal premier. Iz Londona je bilo dne 29 januarja v depeši Pauline Whittington v Chicago Sunu poročano. da je ves kabinet isti, z izjemo, da Slovenec Izidor Cankar ni več v vladi. Nasledil ga je bivši ban dravske banovine < Slovenije t Drago Marušič, ki je bil prej pri vladi Titov osebni zaupnik. Cankar je bil v prejšnji vladi minister za komupikacije in justico Oba ta porfelja in pa naučnega ima sedaj Marušič. Predsednik vlade Ivan šubašič je ob enem minister vnanjih zadev in minister vojne. Ostali člani vlade so Sava Kosanovič, minister notranjih zadev, zdravja in socialnega skrbstva, ter javnih del. Juraj Šutej, minister financ, industrije, pošte in telegrafa Sretan Vukosavljevič. minister poljedelstva, potrebščin, in »za šume ter rude. Ko svoje posle v Londonu spravijo v red, se preselijo v Beograd. • t Kralj je ob sestavi te vlade zaeno prisegel, da se pravice krone izroči regentst\*i. ki bo vodilo vladarske posle, dokler se ljudstvo po svojih zastopnikih v konstituanti ne izreče bodisi za povratek kralja ali za kako drugo obliko vlade. S tem je sporazum med Titom in šubašičem na eni strani, in s kraljem Petrom na drugi, spet v veljavi! (Priobčen je v tej številki na 1. strani.) Toda spletk s tem ne bo konec. V nobeni zamejni vladi v Lonoonu se ni intrigiralo bolj kakor v Petrovi. V nobeno se nis<) uriešavali razni intriganti, paraziti in politiki starih "balkanskih" nazorov in srednjeveške mentalitete toliko kot v njegovo. V nji in okrog njega je dominirala prav ista klika, ki je bila vseskozi poguba za Jugoslavijo. Časopisi v Londonu in v Ameriki so pisali, kako Petra odvaja od sporazuma s Subašičem ir Titom med drugimi mati grške princeze, ki je s*xl3j Petrova žena, češ, kraljestvo Jugoslavije je samo vajino! Ako se ne vrneta tja čimprej, bosta ob prestol! Sti-ri in mladi srbski oficirji so enako pritiskali s svoje strani. Tudi precej An^lc^ev z Mvišjih" krogov je spletkarilo zraven. Torej komedija, ki bo nekega dne zabavala ljudi v kino-teatrih, Čemu sploh treba takih zamejnih vlad? Kaj naj počne v Londonu jugoslovanski minister "Ti šume in rude", ali minister za promet, ali katerikoli drugi? Vse te šume, rude. promet itd. so imeli prej okupatorji v rokah, sedaj pa so v področju narodnega osvobodilnega odbora. Ampak je že tako. da angleška vlada, in z njo vred amoriska, silno verujeta v "legalnost". Zato naj Jugoslavija dobi novo vlado le na ustaven način. Torej ako Tito kralja noče, naj jo vladajo regenti (saj po imenu>, nekega dne naj se izvoli novo ustavodajno skupščino, ta pa naj potem reče o obliki vlade zadnjo besedo. Resnična vlada v Jugoslaviji, kolikor je osvobojene, je sedaj Titova. Deluje pod zaščito in v soglasnosti s sovjetsko vlado, in z odobritvijo angleške vlade. To je Churchill v parlamentu večkrat poudaril. Vlada Zed. držav, oziroma Roosevelt in državni tajnik pa se nista še nobenkrat določno izjavila, v koliko soglašat« h sf»ri»nnm r»7voj#»fT> v Toliko bolj pa sta pr?d par leti izražala svojo naklonjenost kralju Petru in njegovi takratni zamejni vladi. Stojan Pribičevič, ki je bil kot časnikar osem mesecev v Jugoslaviji, piše v londonskem "Nevv Statesman and Nation", da je po njegovem preudarku sedaj 70 odstotkov ljudstva v Jugoslaviji z osvobodilno fronto. Največ nasprostva ima v Srbiji. Dalje izvaja — kar je sicer splošno znano/ da je v sedanji Jugoslaviji komunistična stranka edina, ki je res organizirana, Po par letih ustanovitve Jugoslavije jo j2 vlada prepovedala in od tedaj je delovala podtalno Zato je organizatorično v sedanji vojni najmanj trpela in bila na udar najbolj pripravljena. Druge .stranke, razen vladna — so bile vsled političnih restrikcij in diktature že prej šibke, v vojni pa so razpadle. Načrt narodnega osvobodilnega odbora predvideva za novo Jugoslavijo samo eno politično enoto, ki pa bo po zatrdilih sedanjih vodij zelo elastična. Medsebojna nesoglasja, razlike^in spore se bi v nji reševalo. Cerkva se ne bo zatiralo, toda bodo ločene od države. Voditelji osvobodilnega gibanja zagotavljajo, da Jugoslavija ne bo komunistična, in.njen individualistični kmet bi komunizmu tudi dostopen ne bil. Državni monopoli prejšnjih vlad in dfuge državne svojine ostanejo v skupnem področju. Kapital iz tujih dežel se bo v nji lahko investiralo Rudniki, tovarne in druga bogastva, ki so bila prej posest lastnikov iz sovražnih držav, bodo konfiscirana in postala Ijtriafc*.svojina Jugoslavija bo demokratična, federativna država. Temeljni namen na- JOŠKO OVEN: RAZGOVORI PO DOLGEM CASV ZOPET DOMA. Ameriški vojaki, ki so dobili po mnogih mesecih aktivnosti »ki irouti. zaželjeni in zasluženi dopii«. In po odpočitko. kar je zdravih, pa spet nasaj v službo . . . KATKA ZUPANČIČ: IVERI 0 ZBORU "SVOBODA" JN NEKAJ O DRUGEM Ik»troit. Mich. — Ker na letni seji pevskega zbora "Svoboda ven- ilanov ni bilo navzočih. jih s tem obveščam, da imamo sedaj novo tajnico in "In tako. bobrčki, ste zdaj njena na zadnje poglavje gr- rešeni. prosti in svobodni! Mi. j ške žaloigre. ko so na zadnji ki smo bobri, kakor vi, smo udar dvanajste ure pritekli An- blagajnico Želim, da ji'pri de- vam pomagali napoditi krvolo- gleži Grkom na pomoč. Angle- lu za "svobodo" pomagamo, ker ene. nenasitne 'volkove... ški toriji pač ne morejo poza- ona še ne pozna vseh članov. Pozni, skoro prepogni ste biti. da je bil Balkan vrlo iz- da tako še v naprej obdržimo bili." si mislijo bobrčki, ali plačljiv teren za njihove tajne pevsko društvo vkljub temu objemajo prijate-1 mešetarske spletke lje bobre in se jočejo od same- In zato so se potrudili, da ni-ga veselja. j so prišli nc prezgodaj, ne pre- O, svoboda! I svetopisemska J pozno, ampak baš ob času, da visoka pasem je prebleda zate! j se okoristijo s sadovi tujega Ali ko se razgledajo po sebi. trpljenja. O. da, imeli so ob za-po koži, ki jim raztrgana visi s četku vojne nekaj vojaštva sestradanih teles, ko opazijo tamkaj. Toda koliko ga je bilo, Upam, da po vojni sp*t postanemo bolj aktivni, ko se fantje vrnejo iz armade. Skozi dolgo vrsto let je "Svoboda" dala na oder po eno ali dve priredbi in tudi nekaj dobrih operet je predvajala. In vselej smo imeli obilen poset. nikdar točno objavlje- Zdaj v vojnem času bi bilo te-no. Sploh se je pa takrat kmalu kaj takega. Sicer ko bi sta-umaknik). ko ni bilo upanja na rj člani pevci in igralci tako ne velike vrzeli v svojih vrstah | ni bilo na okrog pa podrtije in grobove, kamor se oko ozre, jim kane nekaj grenkega v veselje, zmago. j opustili, bi bilo tudi še zdaj kaj jih rane — vidne in nevidne — To pot pa je bila zmaga pred mogoče Članov smo imeli v hudo zaskelijo, huje. nego kdaj durmi. Zmagi je sledil seveda minulem leur54, ampak veči-prej. Bobrčkom klonejo glave f "kaos", ki jim je nudil najlepšo, noma ^ podporni člani. Bla- priložnost, da so iz pripravlje- gajne $2oo in poleg ne košare stresli vsvoje lutke: tega tudi vojaški fond za člane "Tu, dragi, odrešeni zavezniki, jn prijatelje imate kompletno vlado " In! y&e iznanje moram dati ker so slutili, da bi iz kaosa 1 podpornim članom, ki so skozi n. ... 4 • utegnil nastati resničen kaos,! vrsto ,et kar som bj, tfljnik ^ ™ f° imch PriP™vlJ*n« tudl tan- j redno plačevali članarino, da « ,za , ■ ,, tJ SO s tem podpirali pevsko dru- Pa jim je spodletelo. Uvelja- ^ r ^ viti so morali svoje strojnice, tanke« in vse, kar sipi je smrt ali vsaj prevrta kožo. Prevrtalo je pa tudi Churchillovo slavo . . . Rane vam bo zaceiii čas, kolikor si jih ne boste sami izliza-li, jih tolažijo prijatelji bobri, "in potem si boste složno gradili na razvalinah ... Da ste le zopet svobodni, zopet prosti!" vsi. Precej jih je, ki se mračno in trpko nasmehnejo, rekoč: "Pravite: 'Zopet' svobodni.. . zopet' prosti... Mi prave svobode doslej nismo poznali! Je nikdar doslej nismo imeli! Ali zdaj smo jo dosegli! Znali smo si jo priboriti, znali jo bomo ščititi! Izvolili si bomo . .." "O, ne bojte se!" jih prekin?-jo prijatelji. "Mi. ki smo vam priskočili na pomoč, smo že vse to' uredili. Vam. revčkom raz-drapanim. ne bo treba drugega, kot prikimati. . ." "Kimati . . .?" se zavzamejo bobrčki. "Saj res. nekoč smo znali kimati. Pravzaprav nismo smeli drugega, kot molčati in kimati. Ampak tista doba je davno za nami. mrtva in pokopana z vsem. kar se je je držalo! Živi pa naša pravica in naša volja! Kimanja več ne bo!" "Ej, ej, prijateljčki, zmaga štvo Odbor "Svobode" za leto 1945 je sledeči: predsednik Adolf Koss; tajnica in blag. Mary Studak; zapisnikarica Jennie Semrow. Nadzorni odbor, Helen Žagar, Mimi Potoch-nik in Olga Petrich. V Detroitu smo še vedno za- Col. Joseph Triner se vrnil iz vojne Col. Joseph Triner. ki je bil■ posleni s prodtociranjem vojne-dve leti v vojni službi, je sedaj ga materijala. Rekel bi. zelo za-spet doma in prideljen rezervi, posleni in delavcev manjka, Od oktobra 1941 je bil v vojnih ako bi človek poslušal in verjel kampanjah v Libiji. Tunisu, Siciliji in v Franciji. Bil je v invaziji v Normandji na "D" Day in bil odlikovan. Služil je tudi v prvi svetovni vojni. Sedaj je spet v svoji stari dnevnim časopisom in jeremi-jadam po radiu. Ako bi razmer ne pozftal. bi si predstavljal, da je v vojni industriji grozno pomanjkanje delavcev. A tu jih v resnici odslavljajo. Pri Chrysler Co., kjer jaz de- službi predsednika korporacije njegovega imena, ki izdeluje lam, so mnogo delavcev že od-Trinerjevo grenko vino. • pustili, ker ni dela. V našerti ' departmentu so bili tisti, ki ni- vas je nekoliko omamila. Bobr- i VESELICA "SLAVIJE" 80 imcli več kot devet let UP°" čki ste pač. Ali ko se streznete. boste spoznali, da je vaša pravica lc pravičica, in vaša volja le voljica. Mi pa smo bobri, ki imamo moč ...!" Bobrčki se začudeno ozro, osupnejo in se zdrznejo .. . Prijatelji bobri imajo — lisičje glave .... Mislim, da je vsakomur jasno, da je ta napol basen oslo- Chicago. 111. — Na pustno soboto 10. februarja bo v dvora- slitve pri tej družbi, odpuščeni ali pa prestavljeni. Ravno tako SNPJ zabava društva Slavi- i odslavljajo delavce pri Murray ni ja, št. 1 SNPJ. To bo zares domača zabava. "Vsega v izobilju," po domače rečeno. Vstopnina je samo 30c. Igral bo Možinov trio. Naročite si Ameriški družin« ski koledar 1945. Stane $1.25. rodne osvobodilne fronte je dvigniti blagostanje ljudskih množic, torej delavcev in kmetov. Mala obrt bo protektirana. To so torej glavna zagotovila narodne osvobodilne fronte, ki je sedaj neoporečna gospodarica v državi. Tak je položaj v Jugoslaviji danes Vse je še v povojih, v začetkih razvoja po novih načrtih. In pa vojna je še zmerom v deželi Kakšna bo Jugoslavija vzlic vsem tem svojim načrtom v bodočnosti, je največ odvisno od celotnega razvoja v Evropi in po svetu. Ako bodo države po tej vojni med sabo sodelovale, bo dobro, Ako ne, so novi konflikti neizogibni. » Ljudstvo si želi mir, socialno zaščito in čist zrak. v katerem mu bo mogoče svobodno dihati. Ako bodo državniki v teh usodnih dneh razumeli svoje poslanstvo, bodo želje množic izpolnjene Ako ne, bo beda še bolj kraljevala in lahko se pripravimo na še manj demokracije, kakor je je bilo do te vojne. Co. In pri Packart Co. A v ča sopisju, v radiu in v kongresu pa kričijo, kakšno pomanjkanje delavcev je. Menda vse zato, da bi kongres zakon za prisilno delo čimprej sprejel. Zbornica poslancev ga je že odobrila in sedaj ima še senat besedo. Dne 28. jan. jim je v Radio Round Table diskuziji Walter Reuther (CIO) dobro povedal, če bi kaj pomagalo. Na ta način kot so brezposelnost sedaj rešili z vojno, je narod še bolj prizadet In zdaj pa postavo za i/vedbo* prisilnega dela in potem pa unije uničiti. Upam, da jim te nakane ne bodo uspele. Seveda, veliko ljudi sedaj dela dolge ure in dobro zaslužijo, pa so vsled tega kar zadovoljni, pa naj se zgodi okrog njih kar hoče. — Rudolf Potochnik. Delavci, podpirajte Proletarca kot podpira on vale napore la boje! Pisati sedaj o položaju na evropskih bojiščih je za človeka, kateri piše tedensko kolono, skoro nemogoče. Komaj si začel piaati o Varšavi, so Rusi že v Censtohovi! Omeniš Tannen-berg — pa že osvajajo Konigs-beig. Na ta način ne preostaja uredniku drugega kot predela-nje. tako da apis saj malo har-monira s tekočimi dogodki. Odločil sem se, da pustim vzhodna bojišče saj toliko časa dokler ne pride Žukov do Berlina. in kot kaže. ga ne bo vzelo dolgo V Španiji Iz Španije se malo sliši. Cau-dillo Franco molči, ker ve, da j? to za enkrat najboljše Naši meščanski listi, ali bolje bur žvazno časopisje, se tudi ne u-kvarja s takimi stvarmi. Samo tu ali tam dobiš nekaj kar vrže luč na sedanji položaj v tej nesrečni deželi. Če hočeš čitati knjige o Španiji, jih je precejšnje število Jaz bi jih lahko naštel kakega pol ducata, katere so itšle v zadnjih štirih letih Ali če hočeš poznati položaj, v kakršnem se Španija danes nahaja, moraš poseči v revij?! Zadnji teden sem naletel na nekaj sličnega v "Collier" magazinu. Članek, z naslovom "Battle for Spain", je spisal dober poznavalec tamošnjih razmer Ted Allan. V njemu Allan pojasnuje, da ni civilna vojna v Španiji sploh nikdar popolnoma prenehala Leta 1939, po padcu španske re-publikansk? vlade, se je precejšnje število republikanskih bojevnikov, kateri niso mogli pobegniti v tujino, poskrilo v Asturijsko gorovje. Nato so se začeli napadi na Francove gardiste. S početka majhna — je ta četa takozvanih "guerrille-ros", rastla tako. da šteje danes samo brigada Pepona de la Campa čez 12,000 mož. Ta Pe-pon je asturijski rudar po poklicu. Je šest čevljev štiri palce visok in eden najdrznejših poveljnikov gerilcev. Ni š? dolgo tega, ko so falangisti slavili v Oviedu, katero je glavno mesto Asturije, caudilla Francisca Franca. Celo nemški konzul s svojim štabom je bil navzoč. Medtem ko so tu kričali "Viva E1 Caudillo!" je Pepon v bližnjem mestecu $an Estaban de Pravia odprl vse ječe in izpustil vse politične jetnike na svobodo. Ker se je tam nahajala večja vojaška posadka, je bilo tudi precej orožja, strojnic in" streliva. Vse to j? Pepon naložil na vozove in jo hajdi pobral nazaj v gorovje. Ko je vojaštvo prihitelo nazaj s slavnosti, ni bilo ne Jožeta, ne streliva, ne vozov in ne političnih jetnikov. Zmanjkalo je tudi tristo štirinajst mož in fantov, kateri so se pridružili partizanom. To je samo on slučaj v zgodovini tega človeka. Franco je razpisal ogromno vsoto na njegovo glavo, ali Jožetov odgovor je: "En peseto za Franca, živ ali mrtev. Še bolje — mrtev!" Njegova armada sestoji v večini iz asturtjskih rudarjev, kateri sovražijo caudilla ne samo zato. ker je on naredil iz Španije, ampak on je tudi vodil Španije, ampak on je tudi darjev leta 1934 Mavre proti njim. Dolorcs Iburarri (La IV sionaria) je bila žena asturij-skega rudarja, kateri je bil ubit v tisti stavki. Šest let že žive in se bore z njenim geslom' "Bolje umreti stoje, kot pa živeti na kolenih!" Allan pravi, da je več ljudi umrlo v Španiji ca lakoto kot pa kje drugod v Evropi, uklju-čivši Grško in Jugoslavijo. Franco je tako rekoč izročil vso deželo nemški ekonomiji, čeprav se je civilna vojna končala že leta 1939. se je domača ekonomija poslabšala. Delavci. kateri zaslužijo 13, 14 pese-tas na dan (85 centov) morajo plačati 14 pesetas za ducat jajc. Statistika kaže, daso življenske potrebščine poskočile v cenah, če se računa z letom 1936 . za bazo 100'*, sedaj — 2fl5%. In plače pa samo 160%, Nemška industrija, se posebno I. O. Farben, je prepregla vso deželo Ne samo kemikalije in živila, ampak že izdelana municija, orožje in surovin?, železo in jeklo, magnezij, svinec, zink, žveplo itd., vse je dr-čalo Hitlerju v malho, ne da govorimo o propagandi, ki mu fe tudi veliko pomagala. V Guadarramskem gorovju, kot tudi v Cataloniji, Caliciji Castiliji in Andaluziji, so sli-čne čete gerilcev. katerih namen je isti: Pobiti fašiste «er osvoboditi Španijo. Prihodnji teden pišem več o tem Pri nas ; Sedaj, ko je o tistem psičku malo potihnilo (menda je Ml precej velik pes>, mislim namreč tistega kocinarja, kateregn je poslal Rooseveltov mlajši sin iz Londona svoji ž?ni v to debelo, že je neki drugi Rooseveltov sin ustavil vlak, kateri vozi no zapad, da ga je čakal na |X>sla1i celo uro in 15 minut. Seve, to se je že večkrat prej zgodilo, psi je bilo pozabljeno. Ali ča to napravi predsednikov sin, je pa za naše časopisje silna novica Henry Wallace je napravil pred senatno komisijo v resnici klasičen govor ali padel je na gluha ušesa "Common man!" Kaj neki je to zaena zverina? Bankir, veleindustrijalec, to je človek, katerega je treba poslušati! Kakšne skušnje pa ima VVallace?, so se spraševali naši modri republikanci ter reakcionarni demokrati z juga. "Nobenih'" je bilo njih mnenje. Sanjač je! Razsipal bi denar med male ljudi ter mogoče še obratoval tovarne, mesto da bi jih za par vinarjev prodal kapitalistom na vzhodu. Tak človek ne sme imeti tako važno m?sto! To je za človeka, kateri pozna bančno gospodarstvo in veleobrt ki je stoprocentni Amerikanec. ne pa kakšen polrdeč sanjač. Že ko ga je mislil senat zavreči, je prišel demokratski senatni vodja iz bolnišnice in apeliral, naj sedaj, ko se vrši konferenca velikih treh, Rooseveltu z od-vržsnjem VVallacea nikar ne dajo take kfbfute! Odločili pa so se, da Wallace pod nobenim pogojem ne sme imeti vladnega posojevanja v svojem področju. Trlstoreti Sodrugi! Moja ideja je bila skupino "dvestoterih". Vi sami ste iz tega števila napravili cilj — "tristoterih". Izkaz v Prole-tarču z dne 24. jan. kaže. da manjka samo še petdeset članov do polnega števila. Sodrugi! Letos je jubilejno leto Proletarca! Kaj pravite — izpolnimo to število v prihodnjih dveh mesecih? Jaz vem. da vas je še precej dobrih prijateljev, kateri še niste člani te skupine. Pridružite se nam! Upravnik Čarli bo priobčil skupna imena vseh prispevateljev, kateri so darovali do sedaj, v eni prihodnjih številk. Naj bo tudi vaše ime med njimi. Ruski relif Hura! Dobil sem novega pri-tpevateljf, ki ni nov. Daroval je že velikokrat. To je naš prijatelj Joe Omerza, kaetri je prispeval pet dolarjev. Iskrena hvala! V prihodnji številki priobčim skupno vsoto. Tole mi ne gre v glavo? Čemu velika trojica deluje tako v temi, da javnost po treh letih njenih sestankov še sedaj nič točnega ne ve, to mi nikakor ne gre v glavo. Proleturei. Febru«ry T, 1945. POVESTNI DEL VLADIMIR RIJAVEC: II O L / X O S I (Nadaljevanje.) Čudno: zatišje, ki je nastopilo me je dražilo, nisem ga mogel prenesti. Tako sem se bil privadil osamljenih strelov, da so mi sedaj manjkali,... in nič manj oglušni ropot, ki se je prav tako iznenada začenjal kot se jc odsekano končaval in ki mi jc bil v mladih letih všeč da sem ga rad poslušal . . . .Neskončno daleč vidim dneve, ko Lino se otroci lovili po dvoriščih, se potepali po cestah, ko-pajočih se v soncu in polnih prahu, ki se je dvigal v oblakih kadar se nam je zahotelo, — se igrali vojake in na plotovih iz letev pomagali pričarati x>dse-kano, enakomerno streljanje strojnice. Bilo je pač najvažnejše, da jc regljalo kot ona, .. . mar nam drugo! Ah. da.... neskončno daleč ... Čevljarju Funtezu ni dalo miru. Zanimalo ga je. kaj nek» počno tam preko, da jih ni več mogoče spraviti iz ravnotežja Nc vem kako s? mu je posrečilo splezati na vrh zidu ob naš? desni. Vzpon ni bil najpriprav-nejši. Moral je paziti na opeko in na omet, ki se je kaj rad kru-šil, ter se kriti obenem, da ga ne bi sredi poti presenetila toča svinca. Pa mu je uspelo — in za kake četrt ure je bil spet pri nas. Na obrazu sem mu čital, da je videl, izvedel, nekaj posebnega. "Malo jih je," je povedal. ' Pet____ šest. . . Kvartajo .. ." "Malo, da.... pa imajo zato strojnico .. ." "2®... In kaj bi rekli: kdo je med njimi?" — To je bilo torej, kar ga je presenetilo! Vprašujoče smo ga pogledali. "Saša." jc rekel mirno in se zasmejal. Vem: prebledel sem in se obrnil proč. Čutil sem na sebi poglede tovarišev, pa se nisem mogel zbrati, da bi jim odgovoril ... Odgovoril,... ali na kaj? Da, to se je zgodilo popoldne. Zvečer sem imel prvo stražo. Gluho, z mesečino obsijano noč so motili daleč na cesto štrleči pločevinasti nasipi, ki so s? nihali v vetru in od časa do časa žalostno zaškripali. S pogledom sem begal po mrtvih ruševinah na cesti, ob golih zidovih, ki so še ostali in ki so izgledali sedaj ponoči ogromni, kot naslikani in brez tretje raz-^pžnosti. .. nad spečimi tovariši in sovražno barikado. Nisem sc še pomiril. Pri srcu mi je bilo tesno, a ni bilo nikogar, da bi me rešil more, ki se me je oprijela s hladnimi prsti, me stiskala in davila in me ni hotela izpustiti... Zrl sem nanje, ki so dihali mirno in spokojno, ki so že zvečer pozabili, kar se je zgodilo zjutraj in se niso nikoli borili s težkimi mislimi. Polnoč je minula. Na straži me je zamenjal Funtez. Komaj sem ga prebudil, tako trdno j» ipal. l iho si je žvižga), ko se ic „>lazil za prizidek. Nis:m ga ikušul zadržati. Preden sem ga j '.dram i, sem sicer nameraval, spustiti se z njim v pogovor, ga I /Drašat«, če se ni morda popoldne zmotil in zamenjal Sašo s kom drugim, — ko pa je odprl I >ei, zazt ha! i:i začel leno stega-vati otrdele ude, me je ta želja minila in serti spet začutil, da bi'bil miren in srečen,9če bi bil sam. Vlcgel sem se. Ko sem si 7 roko popravil lase, sem zade->b puškino kopito. Neprijeten ibčut?k! Menda sem se teda* orvič zavidel. zakaj so mi jc prav za prav dali in zakaj sem •o vzel, puško! . . . Saj st m > vedel, da ne bo šlo brez žrtev brez trpljenja, ... da ni svobo-1e brez kryi. ... da je tim lep->a, čim več jo je bilo prelite zanjo, — ali nikdar nisem pomislil, da bom moral ubijati, in ;em bežal tudi pred vprašanji »mo-Ii imeli pravico zanetiti ipor, ki je rodil državljansko vojno . . . Ne, nikoli nisem razmišljal o tem, — to noč sem Tinogo . . , In zakaj? — Bog ve! Nemara zaradi prijatelja, ki je Funtez povedal, da ga je videl tam na sovražni strani. Proti jutru sem vendarle 7a-.pal. Ne vem. kje so se pretrgale misli, ki so me trpinčile, la sem se nemirno premetaval x) trdem ležišču. Ne vem kje, . . kdo ve kje! Toliko Jih je bi-1o in takšnih, da sem se pogreval vanje, pogrezal,... pogre-Tal. . . Vendar! Našel sem be-•c do, ki lahko opišem z njo brezupnost. ki me je obšla... . nemir.... željo, da bi se čim-Dicjj končalo! Kakorkoli da bi »e končalo, samo da bi se!! Na-iel sem jo besedo: močvirje! ... Neizmerno močvirje polno groze...!! — Toda zaspal sem in se mi zdi, da so me tistih par ur pustile sanje pri miru. Odpočil se kljub temu nisem. Ko so me zdramili, me je strašno bolela glava in celo telo. Nerad sem dvignil veke in prvo, kar me je pozdravilo, je bil občutek, da imam težak dan pred sabo. neprijeten dan, mračen... Kako polževo počasi so minevale ure! Presedal sem se iz kota v kot; nikjer obstanka! Redkokdai sem nagovoril Stanka, najrajši in če sem le mogel sem se mu izognil, ali ta dan je bila moja nestrpnost prevelika in soparno ozračje brez vsakega diha jo je še večalo. Krog poldneva sem se mu približal in ga 'vprašal, česa še čakamo. "A kaj bi rad?" Da. kaj bi rad?! — Skomignil sem z rameni. "Bomo mar na veke ostali za barikado?" Pogledal me je začudeno. "Se ne bojiš več? ... In zakaj me sploh vprašuješ0" Zakaj? Sam bog ve zakaj! Kadar sem pomislil na izpad, ne je stisnilo pri srcu, da sem t:žko dihal, in vendar sem se »a veselil. — No da! Se bo vrsa* cončalo, pa kakorkoli že!!--- )ancs si nis m na jasnem, kaj ne je obšlo, da sem si ga želel Negotovost? Prenapetost'1... Ali sem slutil, da mora priti, da je neizbežen ,. .? Nemara mi je v krvi, da v pričakovanju ne strpim. Se dva dni smo ostali za barikado. Kuhala me je vročica; zdi se mi tudi, da sem semter-tja govoril neumnosti. Ležal sem za vrečami. Sonca ni bilo; zakrili so ga ogromni beli oblaki. Edino spomin nanje mi jc ostal živ in jasen, drugo je zavito v meglo. — Pač! Vem, d«» je nekdo celo noč prebde 1 • t meni in da mc niso klicali na stražo. Zdramila me je nenavadna živahnost, ki je zavladala za utrdbo. Odprl sem oči, si jih pomel. Tovariši so pregledavali orožje, preštevali naboje, si natikali čelade. Nemir in nap > tost in veselje, — vse obenem se jim je zrcalilo na obrazih Ob meni je klečal Stanko. "Lahko vstaneš?" "Bom..." — Konec neskončne. ubijajoče enoličnosti /ad njih dni in svinčeno težkega zatišja, mi je vrnil moči.. . . uredil zamotane, bolane misli. "Napad?", sem vprašal in se razveselil, ko mi je pokimal. "Vendar že!" Nisem se protivil. Napravil bi bil karkoli, tako svežega sem al Čutil, — le čudno, da sem v teh trenutkih popolnoma pozabil na Saška,... na to. kaj bo in kako bo. če je res med nasprotniki. (Konec prihodnjič.) Ali naj se bojimo resnice? Ponti, Chryslerji (kajpada tudi mnogi delavci, kakor so bili tudi mnogi sužnji zadovoljni s svojo usodo, ker boljšega tedaj F. A. VIDER n*so poznali) s fedanjim kapi- Kakor mod aristokracijo, ta- talističnim, kateri je zanje ide-ko se najdejo paraziti tudi med alen Toda vzroki za spremem-dtlavci, med tistimi namreč, be v gospodarskem sistemu člo-kateri so že pozabili na svojo veške družbe niso zapopadeni revno preteklost in na razred. Vključno v teorijah radikalno ! iz katerega izhajajo. Ker so si orientiranih ljudi, ampak v od-I gospodarsko nekoliko oporno- povedi funkcij obstoječega si-gli, mogoče toliko, da jim v do- stema v potrebah življenske | bi, katero jim je usoda določila eksistence v ečine državljanov \2 živeti, ne bo treba kakšnih dežele. j, eosebnih ekonomskih skrbi, * Kaj je v tej deželi jnogoče in ■ im je sedaj popolnoma vseeno, kaj ni mogoče v političnem ali J .tako se bo pisala bodoča zgo- gospodarskem oziru, o tem se Jovina za delavstvo ali kaj bo lahko debatira ali razpravlja, ! njihovimi potomci. Te vrste toda d efhiitivno reči: to ali ono rojaki sedaj pridno sekundira- je nemogoče, bi lahko pomenijo tistim, ki si krčevito priza-1 lo mistično varanje, ker na sve-devajo svet obdržati v okovah tu jc vse mogoče. ' privatnega izkoriščanja delav- Kdor se kaj zanima za gospo-jskih mas in ponavljajo fraze o darsko stran te deželo, mu je komunističnem parklju, kot je znano, kako velik Skok je v ča-! Hitler in njegova ganga straši- su te vojne storila moderna :a svet, od kar je pričela z div- j znanost v tehničnem razvoju :asko metodo vojskovanja Te- industrije. 2e sedaj se govori, i otročjega govoričenja so se da bodo po vojni mnoge indu-laučili od svojih razrednih na- strije rabile tretjino, če ne po- ; sprotni kov, kateri se sedaj j razdiranju delavske solidarno- lovico manj delavcev, kot so jih vposljevale pred * vojno, toda >ti veselijo svojih novih stupid- produktivna sila se bo zvišala \ih zrveznikov. nad 100 in več odstotkov. Ce se , Tudi za svoje brate v Jugo- z vojno še zamerimo tistim na-ilaviji, kljub njihovemu heroj- rojiom — vsled naše konserva-?k?mu naporu za osvoboditev tivne zunanje politike — ki so zpod fašizma, jim ni posebno kili naši dobri odjemalci, stoji-|krr slišijo od Peglerjev, Kal- J Pr?d vprašanjem, o katerem tenbornov ter podobnih, da je je treba resno misliti in trezno Tito nič drugega kot orodje Sta-1 razpravljati. Tiščati glavo v pelina in kot tak bo v novi Jugo- sku in v javnosti pa trditi, da slaviji vpeljal kolektivni gospo- v tej deželi ni mogoče to ali IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. POKOJNEMU J. TR0YARJU V SPOMIN Ko sem zbiral podatke o Slovencih v Coloradu. kjer sem živel pred leti, da spis o njih objavimo v Am. druž. koledarju, me je pot vodila tudi skozi Pa-lisade, Colo. Tam so veliki sadni vrtovi. Glavni pridelek so breskve. Oglasil sem se pri predsedniku društva št. 162 SNPJ Jacku Troyarju, kjer sva bila r Angelo zelo gostoljubno sprejeta Troyerjev dom jenik ob reki Colorado in ob nji njegov lepo negovan sadni vrt. Tam sem se seznanil z mnogimi drugimi rojaki v soseščini, ki imajo sadne vrtove, sem pa tam pa šli po nekaj zaslužka tudi v bližnje premogovnike, ako jim sadje ni prineslo dovolj dohodkov za preživljanje in plačevanje obrokov. Precej let je že tega, kar sem bil pri njih. Dne 3. jan. mi je Mrs. Troyar pisala, da je njen mož Jack težko bolan. Skozi več kakor leto so vse poskusili, da bi ga ozdravili. Bil je pri raznih zdravnikih, več mesecev v bolnišnici, bil operiran in potem ležal, oziroma se zdravil doma. erjel je do zadnjega, da bo okreval, tako rad bi še živel. Ko je bil zdrav, je bil vesel in družabnik, da je bilo kar prijetno v njegovi družbi. "On še nič ne ve, da boleha na raku," mi je pisala njegova žen« 3. jan., "in če boš kaj od govoril, pisi tako. da ne bi kaj sumil o svoji bolezni. Vsako pismo mu moram prečitati." A predno je moje pismo dospelo tja, ga že ni bilo več med živimi. Umrl je. 9. januarja v starosti 68 let. V Ameriko je prišel 1. 1902 in se naselil nekje v južnem Coloradu, sedem let pozneje pa je prišel v Palisade, kjer je živel do konca Doma je bil z Ojstrega vrha, občina Selce nad Skofjo Loko. Zapušča ženo, štiri poročene hčere in sina, ki je v vojni službi nekje na Pacifiku. S pokojnim sva bila prijatelja od kar sva se spoznala. Njegovi soprogi, sinu in hčeram iskreno sožalje. — F. Z. NEMŠKI TANK, ki je na bejfu nekje na zapadni fronti zadel hišo darski sistem. Dasi malo ali nič in »e moral ustavili. Z njim so nato opravili ameriški vojaki. ne vedo o kolektivnem sistemu --------- --------------—-- 9 ' kot ga je vpeljala sovjetska vlada, ga * enostavno smatrajo ljudstvu škodljivega, ker so ga tako obsodili podporniki seda-njega gospodarskega reda Ako bo po tej vojni sledila V Zajedničaru, glasilu HBZ. proti "farjem". Umiril sem se Jugoslavija, Poljska, ali katera v slovenskem delu, ki ga ure- nekoliko, ko sem pomislil na koli druga država ruskemu juje J. Chesarek. je o letošnjem staro dvoobraznost tega ured- ekonomskemu sistemu, se to ne Družinskem koledarju sledeče: nika Kajti pri SANSu je on izvrši vsled želj ali zahtev Jo-• * i. i nasprotoval na vso moč. da bi žeta Stalina ali komunistov, Ameriški družinski koledar bj| za ujnika ludi .*far- med pač l>a zato. ker bo ljudstvo do- Se nekaj mnenj o Ameriškem družinskem koledarju I. 1945 Slovenci v Ameriki imamo tem je pa jaj<0 zadovoljen, da tiene države prišlo do zaklju- po število časopisov in revij. je "faI>" tajnik ZOJSA Pri čka. da od ekonomskega siste- i so štirje dnevniki, SANSu. kjer ima precej besede ma, pod kakršnim je živelo; dan smrti v oči. bodo precej rinik. štirje dnevniki. (udi urednik Druž. koledarja., pred to vojno, ne more priča-! drugačni kot smo jih videli v ono, je največja absurdnost. Kaj so lačne mase vsega zmožne. bo mogoče Evropa kmalu občutila in tudi tisti, kateri so jo pahnili v to nesrečo. Veliko bolj modro in razsodno bi bilo od onih, ki pišejo ali javno govorijo, če bi tiste, ki imajo v rokah usodo narodov opozorili na možnosti, ki se lahko uresničijo tudi v tej deželi, kot pa da ljudstvo strašijo s komunističnim bav-bavom. Milijoni, ki bodo po vojni brezposelni, ki so bili leta na bojnih poljanah in gledali vsak Med temi eden polted _____ __________ _______ ______ _ _ ed. n polmeaečnik m pet iru - notvjo s farji'nobeaega Oprav- kovati gospodarske sigurnosti.; zadnji depresiji, in tudi veliko sečnikov. Poleg teh izhajajo Tito je tam far in Bog ob Nobene radikalne teorije se 'bolj nevarni obstoječemu siste-tudi tri letne revije, torej vse- j enem. Toda ko pa Tito najema ljudem qe dajo \isiliti, najmanj mu kot nekaj komunistov. Tre-ga skupaj 18 listov in revij. vojaške kaplane, ga pa celo za-; pa onim. ki imajo polne želod-, *>a je govoriti resnico, ker le z Izmed vseh se pa gotovo naj- govarjajo. Taka je dvoobraz- ce. Ampak zgodovina govori, j resnico je mogoče doseči prave bolj odlikuje Ameriški družin- na taktika višjih A mi jo mo- da so se gospodarski sistemi nam?ne m pripomoči ljudstvu ski koledar, katerega izdaja list j ramo za dobro vzeti. To so bile spreminjali od časa do časa tu-j do blagostanja. Proletarec. oziroma Jugoslo- moje misli ob pogledu na Druž. |di v dobah, ko ni še nihče niče- — " " v< vanska delavska tiskovna dru- koledar. Ko pa sem ga začel či- sar vedel o kakšnem socializmu Nar|>c,te *ki družin- žba v Chicagu Ta krasna knji- tati in prišel do Kernovega spi-; ali komunizmu, kar se bo brez skl koledar 1.M5. Mane 31.Z5. ta izhaja že neprestano celih sa, na strani 81, do odstav ka dvoma ponavljalo tudi v bodoč- ] . * , * , , . . , , , . 4; Proletaree je bil ustanovljen, da 31 let ter je po kakovosti in teb-1 nopristram zgodovinar, kjer se, nosti. ,t||i| dHavstvu. Tej nalofi je ivest v vsakem slueaju, v krizah in "dobrih" časih, v vojnah in miru. Podpirajte ga. venca. In boga mi! Črno na rdečem je tiskano . . druž koledar. Ker se me je s strani urednika ADK tro.štalo. da bom dobil Baragov križec, ker sem bil za slogo pri pomožni akciji za stari kraj, vidim sedaj, da ta križec ne sliši meni. Zaslužil ga je veliko bolj urednik Am. druž. koledarja, ker jo omenjeno dal priobčiti — John Langerholc, Johnstovvn. Pa. Feliks Strumbel piše Da je bilo mogoče v seda njem vojnem času izdati to le-1 Cenjeni s Zaje Tu pred sapo knjigo, gre zasluga v prvi 1lctoSnji Drurmski kn-vrsti uredniku. Franku Zaitzu, I ,edar in «a prelistavam fcaj ki je ob enem tudi urednik Pro-!se™ skoro že vse«a P^1«1^ a letarca. Moral se je zato potru- vseeno ga š__...... i žno osebo Imej zavest, da nisi ročite ga lahko pri Proletarcu,, .. 2301 So. Lawndale Ave., Chi,»?!am,IJcn. o cago 23. IU. | Cleveland. O Feliks Strumbel, J. Langerholc piše: Koledar sem kupil od F. Cve- A. Zornik o razpečavanju Anton Zornik poroča v Pro- Ljudska naivnost je ogromna. Pripravljena je sprejeti za resnico vse, kar jI natvesijo "veliki ljudje". Priporočite prijatelju, naj si naroči Proletarca. lana. Najprvo sem ga le povr- »veti. da je razpečal v naselb - šno pregledal. Opazil sem večl"»h P° 7H^adni ^TS« slik duhbvnikov, lemenatarjtv | *e nad 200 izvodov koledarja itd. Vidim v njemu tudi sliko!Pravi- dfl Je let .J! let" \T! "Trpljenje". Vse to me je ne-|dobro urcien in <*a ^M;it,,latelJ, koliko začudilo. Kajti urednik i * vsebino zelo zadovoljni. Koledarja je ob enem urednik ———— Komentarjev. V njih se je iz- . Naročite si Ameriški družin-razil, da je nekompromisen ski koledar 1945. Stane $1.25. niki od leta do leta boljša in za- i ugotavlja, da se mnogim slo- i Bogati zemljiški posestniki, nimivejša. Je to edino te vrste venskim duhovnikom ne bo grajščaki, plemiči, kralji in nji-lelo med ameriškimi Slovenci, smelo odrekati zaslug, ki jih \ hova žlahta so bili tedaj pravna katerega smo lahko ponosni, imajo za narod, sem pogledal tako zadovoljni s fevdalnim go- Lepa, trdo vezana knjiga, ki j še enkrat na prvo stran, da se i spodarskim sistemom, kot soj Neznanje je delaveev najhujši vsebuje izvirne povesti, članke, prepričam, kaj čitam. Ali je ta i dandanes zadovoljni Fordi, du sovražnik, zgodovinske spise, .pesmi in knjiga izšla pri Proletarcu. ki splošni pregled, ki spada v let je vedno na pravi poti"' Ali jc ni almanah, je kras vsaki knji- > to koledar Amerikanskega Slo-žnici. 1 Letošnji koledar obsega 224 sfVani. Tiskan je na finem papirju ter vsebuje 17 povestnih spisov. 16 pesmi, 17 zgodovinskih razprav, šest vrst koledarskih podatkov in drugih člankov ter 40 slik in portretov. Da je bilo založniku mogoče pokriti velike stroške pri tem. je v koledarju tudi večje število oglasov, ki so pa vsi priobče-ni na zadnjih straneh, tako da čitatelja ne motijo pri čitanju. i AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1945 je v tem letu tu in starem kraju edina slovenska knjiga, namreč KNJIGA, ki je posvečena borbi osvobodilne fronte za novo. demokratično, federativno Jugoslavijo in združeno Slovenijo. Tam izhaja iz osvobodilne fronte veliko gradiva dan za dnem, teden za tednom, toda le v časopisih, ki se tiskajo v skrivališčih, da jih naciji in pa kvizlingi ne ugonobe. A knjig, kot jc ta koledar, pa jim v takih okolščinah ni mo-Koče tiskati. Kaj pomeni borba v našem starem kraju? Odgovor dobite v raznih spisih v Am. druž. koledarju, letnik I!)!.'>, ki stane $1.25. s poštnino vred. Poleg spisov iz starega kraja, kjer se ljudstvo bori. trpi in umira z vero "v boljši, lepši svet", so v tem koledarju povesti, zgodovinski spisi in članki naših tukajšnjih delavcev. Ameriški družinski koledar je pohvalno omenila večina slovenskih listov v Ameriki in nedvomno ho vzradostil tudi naše ljudi preko morja, čim ga jim bo mogoče poslati. Nekaj izvodov ga morda sedaj že imajo. Naročite si ga, da ga pošljete svojcem, kadar ho do tja pošta spet odprta. Priporočite ga znancem in prijateljem, ako ga še nimajo. Koledar je vezan v platno. . Cena $1.25. Naročila sprejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave. CHICAGO, ILL. l ioUiuic*, i cbiuai.v i, iUia. * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ne samo V Nemčiji. Tudi ame-|lriški toriji okrog čikaškega fttc-111 Cormicka, W R Hearsta, razne ; 11 fašistične skupine in pa tisti j demokratje, ki smatrajo, da so Glasilo monarhistov v Italiji Roosevelt šel pred zvezni kon-i demokratični zato, ker protesti-pravi, da ako bi se konferenca gres in mu zabičeval, naj ko hi-! raJ° zaradi izmotanja ovjetske "velike trojice' vršila v Rimu, tro mogoče sprejme obvezno | unije iz "sanitarnega kordona". bi se od Stalina pričakovalo ob- > službo za delavce, ali "Labor1 "Stalin Over Europe'' je na-iskati pap ža Pija XII , o Roose- Draft". Torej prisilno delo "for s^ov članku v "Callu", glasilu j veltu pa je bilo že prej prefo- private profit", kakor pravi 'S. P , ki ga je napisal Jim Cork kovano, da bo poglavarja rim- Labor v istenj članku. Priobčen Poleg rednih očitkov Stalinu. ske cerk\v v kratkem posetil j je na angleški strani v tej šte- ki so običajni posebno v Neu Klerikalna-monarhistična diplo- j vilki. Leadru. pa Cork priznava, da macija v Italiji s pomočjo ve- Ljudje se pač čudno spremi- J- situacija "zelo konfuzna soljne hierarhije svojo niti to- ujajo Roosevelt je že pred lan- Kerenskijcvci in iruski) sociai-rej vztrajno razpleta, da si po1 sko kampanjo izjavil, da jc t demokrati pod vodstvom Dana tej vojni otme "red", svoje pri- "nevv deal" stvar, ki je svojo so se pustili omotiti od ruskega vilegije in svoja bogastva. nalogo dovršila. A v volilnem narodn?ga šovinizma; in tudi !!arry Ilopkins. ki je Roose- boJu je pač potreboval delav- konfuzni elementi v mnogih veltov osebni zaupnik in sveto- skih glasov in tako se je veli- socialističnih strankah celo ob valeč, je bil 30. januarja v av- močna unija teamsierjev tei pozni uri še vedno žive v dijeAci pri papežu in imel z in pa politična akcija tragični iluziji, da je ruska dr-njim |x>monok 40 minut. S Hop- uniJ CIO v kampanji zanj za- žava socialističnega značaja kinsom jo bil Rooseveltov po- vzela tako navdušeno, kot so se m*d ta^e je aašla ta ne- slanik pri sveti stolici Mvron Pred ^ti ameriški socialisti v srečna iluzija, ki bi lahko ve-C. Tavlor. bivši ulavar a meri- predsedniških volitvah za po- — n. pr v kroge an- prerokovanje tako zelo uresni- stokracija ter ameriška pluto-cilo' , kracija z geslom "Stop Russia in Eastern Europe!" A prej pre- Ali č i tate v dnevnikih poro- dno boste čitali ta dopis, bo so-^ čila iz VVashingtona? Demflkra- vjetska armada že blizu svoje-ti niti v svoji stranki, niti v ad- ga cilja. Svetovna javnost se še ministraciji, ki je v rokah de- ne zaveda, kaj je bila tista mo-mokratov, ne morejo napraviti ralna sila, ki daje toliko pogu-miru. Ali so oni sposobni ustva- ma sovjetski vojski, in ki je riti svetovni mir? bodrila lačne, raztrgane jugo- slovanske partizane, da so šli v Zadnjega januarja je direk- smrtni boj proti svojemu kri-tor WPB Mr. Byrnes na ame- j minalnemu sovražniku. Prvo riško ljudstvo apeliral, da nai i njihno načelo je bilo, da osvo-hianimo premog. Toplota v sta bode svoj narod pred fašistič-novanjih naj ne presega čez «8 nimi morilci. To jim je dalo po-stopinj F. Tistl^lan je kazal to-| guma, in daje ga rdeči armadi, plomer v Chicagu pet stopinj I ki se bori ne samo za svobodo pod ničlo, v Argentini pa 103 sVoje dežele in svojega ljud-stopinje F. vročine. Ako nam stva, ampak za svobodo vseh premoga v resnici primanjku- narodov, in da maščuje milijo-jo, čemu nasa vlada ne ustavi j ne vseh tistih ubitih civilistov. Argentini dovažanje premoga j katerih trupla danes trohne v katerega ji pošiljamo 20 tisoč masnih grobovih in v jarkih ton na mesec iz illioniskih pre- Ne sme se pozabiti, da poleg gla< škega jeklarskega trusta. Federal Council Bulletin. uradno glasilo zveze protestantskih cerkva riška angleška armada de neglede če jim Anglija in ?u..vsak Jt S svoji lastni izjav se Roo- !«i v družbi s poljskimi reakcio- ?raft dela^v J" za J™!™ ™vzdol. od ostalega sveta pre- * )*" ** TZJ^ ft^V gim, se seveda zdi. da Italijani sko meso ohranilo pri življenju Zadnje čase je v listih mno-|vsaj toliko časa. go novic. N. pr., kako razsaja- A po svoji lastni izjavi se Roo- šli v družbi s poljskimi reakcio-sevelt smatra na levi od centra verske tolerance in enakih svo bodščin za vse cerkve. S tega 1 da P° nie8ovem stališča so cerkve v tej zvezi' Pr,bl,7no »tih nazorov odločno proti ustanovitvi diplo- matičnih zvez z Vatikanom, ki dal(* °™kraJ ^ntra. jih je v tej vojni pričel Roose- "Možganski trust" je morda veh na svojo roko Kajti to bi nekaterim še v spominu. Rešil —^^JJ™ kami ^varjajo možnosti "za naje v čudeže'Tsv^m^- ■ ^^ t0 njih" je ameriškim kapitalistom nji-; večie izeube živlieni naših fnn. m omenjenega H«- - . ------- " e postavila i a previdnos - . ....... .. j . I Verflpm na «n v I nnHnnu ■ iriouiii, ^aj j« ogromna veci- IS.O je lanskega nih nujnosti, mu to odpuščajo trusfa izrinjeni ali pa odslov-1meQlem pa so se v Londonu ' h stvar prdSlosti. Delovanje reak- Komun,st. pravijo, da je treba Hitler je 30 januarja prazno- cije in nekaterih bivših demo- "»•*»' vs* v "aSih vojnih val dvanajsto obletnico svojega " nrl°= bratskih vodij za status quo jjh} naP°"h-. burboncipa. "k"P«-uje buržvaznim in ločil, da nadaljuje svoje po- ^nv te svetovn Tli . i. T j mednarodne solidarnosti na tonjskim krogom se morda zdi slanstvo. Ampak če bo šlo mar- L^Sčno i n °ekor!omsko ! m^e'^''t Tonfe"^ I B-wderju "času odgovarjajoča šalu 2ukovu n, generalu E.sen- roka več držati poslanika v Vatikanu. Saj je ameriška vlada zastopana s poslanikom pri italijanski vladi. A se zdi, da bodo morale protestantske cerkve bolj odločno nastopiti, ako nočejo, da rimska hierarhija v Zed. državah svoj politični vpliv še bolj razširi. bojkotirajo le AFL. UMW, ame- ta*lika • 8 v resnici je le howru še kaj časa tako posreči, JSTZSS^,^t na r e železničarske bratovščine "^»P oportunizem '. bo tudi Hitler nehal verovati v mea ne^aea.erjev k, jo na ^ ^^ ,jsklh unj ...............f C a„|erh„r> ! Čudeže. lansk. nom.nac.jski konvenciji ^ ki delu^/0 v j dr. Geoffre.v Fisher. ki je gla- Kako je in U, v Jugoslaviji LTol™i;?n0bza (»tali*demo- i« ^ zamejne vlad^ -rkve. je v P^^tom^ Svoje vtise o_t„ Tednik "Labor" v Washing- kratski tiket vseeno agitiral. tonu, D. C., ki je najbolj razširjen in upoštevan delavski list v tej deželi, je priobčil članek o dvojni vlogi predsednika Roo-sevelta napram delavstvu. Eno je igral v volilni kampanji. Na banketu unije teamsterjev je Njemu v plačilo za to uslugo je KT ..... . ... • i intervjuvu z dopisnikom ame- opisuje v tej številki na angle- Nemoeoče je, da bii bili vsi U riškega vojaškega lista "Starš ški strani ameriški časnikar imel naslovni govor za izvoli- ko v volilnem boju toliko sto tev v četrti termin. Ugotovil je, J ril. zasluži, da ostane v admini-da je ameriško delavstvo pro- straciji. S tem mu je dal ze\d duciralo v tej vojni toliko in več, kot se je od njega pričakovalo. Količine produkcije je ljudje ki so se zbrali v Londo- and Stri - d(lja, da zas1opni. srbskega porekla Stojan Pribi Roosevelt pred par trdni odšlo- | nu. tako nesrečno zašli v "sta-, k| ccrkva np spadajo na mi;ool5 Rusija zmaguje, bolj j di katerih sta v kratki dobi na- z realnostjo. Nekaj drobiža Lepo hi bilo izvojevati si nov ta anglikanski nadškof vščipni! Chicago. III. — Zdravnik mi svet takrile zlepa, recimo samo papoža, ker si Vatikan zelo pri- je priporočil jesti vsako jutro z glasovnico. Lepo bi bilo to tu- zadeva, da bi tudi sveta stolica za "fruštek" oves. zvečer pa di za tiste, ki so že, ali bodo dobila sedež med onimi, ki bo- konjsko meso, da pridem spet morali pasti v tej vojni Ko bo do mcšetarili in vadljhli za me-1 k moči Saj veste, kako zapelji- mir, bomo neka j let lahko spet jc za koncesije, trgovske privi-1 va je človekova lestvica Eko-glasovali. Toda če vzrokov, ra- klon. A po zmagi pa je isti • besni so njeni nasprotniki, toda legije in pa kako' kaznovati I nomski nagon te sili. da dosežeš Hitlerjev rajh in Hirohitovo ce-1 peto stopnico in potem šele se stali že dve svetovni vojni, in sarstvo. [človek prične zavedati, da ko- nešteto drugih pred njima in |>H sy ,>c(n| y Rimu kajpa_, raUa naVzdol. Mogoče je pa PRISTOPAJTE K zdravnik v pravem? Do danes še nisem pokusil ovsa in ne konjskega mesa. Morda bi se j- I SLOVENSKI NARODNI { PODPORNI JEDNOTI | USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET S ČLANOV^ IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 manjkuje. Po naključju so se moje sa- Naročnina ta Zdruiene drinre (isven Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol leta; $1.50 aa četrt leta; mm Chicago In Cicero $7.50 aa celo leto; $3.75 aa pol leta; aa Inosemiteo $t.00. f Naslov za list in tajništvo je: S 'i*. - | 20.»7 Mo. Lanmlalf Aventor | Chicago '23, Illinoin nekaj v razdobju med njima dfl np s knnt,.rhllr. H zmagovite vlade ne bodo od- .kjm nBdikofo,;. Kajti Vatikan ■I pravile, smo lahko pr,,, M. smatn, |,(„V(,,m dr. da Do demokracija s totali- žaV(> in kato|,Ak}i rcrkcv nP| konjskimi vitamini v resnici u tarči vred imela spet vse po- sflmo svetovna orRanizaoija trdil in ob enem dobil tudi goje za snov-anje tretje svetov- izve„^nJe dus ,m k ,udj I konjski razum. Velikokrat čine vojne, kakor jih je imela ta- j litie„a c,rkev .tam. da ga sedaj na svetu pri-krat, ko je zmagala v vojni za , ... demokracijo in "za odpravo lta,|Ja ie v bedl in zmp(ii vojne", ako se je še sporni- LJl,dJe v osvobojenem delu se njatc ne morejo načuditi. čemu je v % nji sedaj veliko slabše kakor pa nje le uresničile. Spoznal sem Predsednik Roosevelt to ve. j je bi|0 ^ Mussolinijem in po- se z njo — oh, ko bi vi videli zato zahteva od kongresa, da j zneje pod Nemci. Vzrok je, ker njene velike modre oči — sta naj sedanji začfcni zakon za | je v Itahji VOjna, dežela pa v kakor dve jagodi kalifornijske-obvezno vojno službo spremeni | politični in ekonomski zmedi. Ka grozdja, iz kakršnih preša v trajno postavo. Wilson je mi- Churchillu je za ohranitev di- Big Toni" rajsko kapljico In *Hl da bo militarizem odpravil, nastije v ,talij| in pa starih pri./njena koža tfakor na žlahtnih a Roosevg^nima te iluzije. On Vi]cf?ijpv. Vatikan ga podpira, breskvah — tako nežna je In je za obstoječi burzvazni red Iz papeževega državnega tajni- njene ustnice kakor rdeče čreš-privatnega lastništva, v kate- stva v Ameriko — poš- nje. Taka je njena slika na kan- rem so vzroki za sedanjo vojno, |jite nam živip Vee obleke ti za konzerve, in njeno ime pa kakor so bili za prejšnjo, in bo- in Pravil! Gaetamo Salvemini sadna solata ki jo imam sedaj-do ostali za naslednje, dokler se potožuje nad zavezniki, ker le za kosilo, bo v veljavi Sedaj še toliko ^ Hali dr|itev reiifn v Italiji bolj, ker se ekonomski rojalisti cerkvi v s tem si du- j po svetu še veliko manj vesele. hovščina veča f>olitični vpliv. Lanskega maja sdm napisal Stalinove komunistične dru^Lingj Antonini iz Nevv Yorka 1 v svoji koloni med drugim tole žbe" kot pa tisti pisci, ki misli- prjjema zaveznike — najboli notico: "Vzelo bo morda še 50 Angleže — ker s svojo kratko- {let prodno bo ameriška vlada vidno politiko pehajo italijan- [\m«x«l« nad Montgomery je navsezadnje Kriv te svetovne fašistične propagande? Cemu še vedno padajo bombni roboti na londonsko mesto, tega se reakcionarni otroci 18. stoletja v kratkih šolskih hlačah še vedno ne zavedajo. Niti sedaj, ko so pri-morani videti resnico, jo nočejo priznati. Ako ne bi bilo rdeče armade, bi že davno v miru počivali. In ko bo konec te svetovne krvave drame, ko bo za-stor padel, bodo evropski na- •čr Jaz pred smrtjo in ječami nimam strahu. In dokler bom užival konjsko meso, bom rabil tudi konjski razum, Evo ga! Ali veste, da je v zadnjih 25. letih veliko svetovnih listov delalo biznis in profit s propagando proti Sovjetski uniji? Ti časopisi niso edini. Njim sorodnih in po denarju pohlepnih je na tisoče kolonarjev in diskrediti-ranih pisateljev. Kakšno stališče bodo zavzeli napram vzhodni nevarnosti kosmatih boljše-vikov sedaj? Glavno je. da rdeča armada na bojiščih triumfira. pa če se vsi reakcionarji stokrat na glavo postavijo. Za zaviranje novega reda so prejx>zno prišli. Čikažani smo lahko ponosni, ne na našo mestno administracijo, temveč na naš čisti zrak. Danes je nad Chicago samo 82 ton dima, saj, pepela in prahu, ki plove v zraku nad Chicago in okolico v krogu 210 kv, milj. To je mogoče glavni vzrok, da naši rojaki v Coloradu prihajajo k nam na počitnice. Vidijo zanimivosti mesta in ob enem rodi apla vdiral i ruski rdeči ar- se navžijejo čistega zraka. Pa madi in n jeni zastavi z znakom življenje si podaljšujejo s tem. srpa in kladiva. (Gornji stavek S. Anton Shular iz Kansasa sem povzel iz kolone, ki jo piše prihaja k nam dvakart na leto, v Chicago Daily News Hal O'- pa ima zdrava, rdeča lica, kot Flaherty. Torej iz kapitalistič- velikonočni pirhi. Mogoče bi nega lista.) Edwardu Tomšiču iz Walsen- burga, ki ga že dolgo ni bilo k Dan 12 januar v tem letu mi nam« in Antonu Medvedu iz ostane v spominu. Dnevniki so Pueobla naš disti zrak tudi po dolgem času postali vsak! dan bolj zanimivi. Na Pacifiku tf* je triumfirala naša armada in Neki newy0rški specialist za mornarica. V Belgiji je začela j otro^ke bqlezni eks|>erimentira z ofenzivo. Na vzhodu pa uni- na(1 mladim „lročičkom, da do-cuje Hitlerjevo "nepremaglji-j žene y katerj starosti dobi ra- vo" armado tornado kot da bi lomastil po slamnatih strašilih ^ njmai0 v zelniku. Sovjetski vihar je na zum On trdi. da ga novorojen- poti v Berlin. Hitlerjeve trd- Ga nimajo, a? Zakaj pa pla- nja ve je porušil kot da bi hile j ne vsako det^ v «lasen joklr 1 sto minuto, ko opazi, na kakšnem svetu se je rodilo0 John Chamazar. kupi koruznih snopov. Kje je danes* 'Deutchland iiber Alles?' Ta vzhodni vihar je že v tej ________ generaciji skušala ustaviti an- Ako vam je naročnina potekla, gleška plemska in finančna ari- prosim«, obnovite jo čimprej. je. da delujejo za demokracijo, ako pripovedujejo samo o bolj-ševiških grozodejstvih na Polj- PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. ? i Fina postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno j TELEFONI: CANAL 7172—7173 .....>^Utrntntnttnttt)tMtMMMM^ »i«.................tmiimtiiiiu sko maso "komunizmu" v na- Ward kompanijo/ skem. v Jugoslaviji in na Gr- Tudilbcialisttčni vodja In zadnjo jesen pred predsed-!;: ADR I A PRINTING 00 Pietro Nenni se v "AVantiJu^nteklmi volitvami sem v Prole-|!! ^^ * Ne bo dolgo, ko se bodo ra- huduje nad diplomacijo zavež- tarcu sledeče omenil: "V pri- !; T®l- MOHAWK «707 zni človekoljubi začeli zgra/ati nikov. ki ignorira Italijaflfki HodnJIh Štirih Mfl bodo Hi '-1838N HAL5TFD ^T fNIfArn 11 III nad divjaštvom rdeče armade v narod On pravi, da Jteje Itali- litični voditelji ameriških unij M J W,ty \-niV-AUU ILL. j civilizirani Nemčiji. 2e zdaj ja 45,000.000 prebivalcev, ki iz otroškega vrtce- v "štiriletno PROLETAREC SE TISKA PRI NAS irnmm m m »m^i^^vH&m^v+i^mK ui da se je m** i..........................mi...... ZA LIC^NE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO fiulvuick, ivb«uMi> i, liMa. MNENJE O BODOČI MAD2ARSKI iN NJENI SEDANJI VLADI Donold Bell (Mnenje, ki ga tu izraža Donald Bell, ki piSe za časniško agencijo ONA, je glede bodočo madžarske »n njene sedanje vlade zelo optimistično, dolim grof Karolyi, ki je begunec v Londonu, misli o nji, da Je Darlunovega značaja. Pozneje jo je odobril tudi on. Rusi po-jasnujejo da so jo odobrili iz vojaških razlogov, ker bo svoji sestavi zmožna v od ruske armade okupiranih krajih vršiti civilno upravo in držati red in mir. Bel lovi članki so pisani v duhu sovjetske vnanje politike, kateri je on simpatičen in v tem pruvcu je napisal titdi sledeči svoj članek:) Mnogo na* rtov za bodočo mirovno konferenco bo izginilo še predno sc bodo delegati vsedli okoli mize, na kateri se bo odločilo toliko stvari. 2o danes, ko š? ne vidimo konca vojne, se je ž^ začela kazati nova Madžarska — in mirovna konferenca najbri ne bo ničesar več spreminjala v strukturi te Madžarske. Predsednik nove vlade v De-breezinu je Bela Miklos, star vojak, ki. je bil brez dvoma kot načelnik Horthvjevega glavnega stana tesno povezan s starim madžarskim režimom. Miklos se ni nikdar udeleževal političnih bojev, tako da ne predstavlja sam nobene politične struje, temveč k večjemu silo političnega pokreta, katerega so ustvarili tfrugi. Bela Miklos stoji na čelu vlade osmih članov. Jasno je, da bo v povojni Madžarski, oziroma že med vojno prelom s preteklostjo popolen. Nova madžarska vlada priznava, da so bili njeni prejšnji voditelji krivi madžarske udeležbe v vojni in se izjavlja pripravljeno popraviti nastalo škodo. Vprašanje legitimnosti ne obstojajo in ne rpešajo političnega stališča te vlade, ker se je izognila čerem, ki so bile tako nevarne vladam Poljske in Grčije Horthy, edina osebnost, ki je imela nekaj videza legitimnosti, je odstopil pred več meseci, tako da je nova vlada odkrito in priznano re-^ volucionarna in pričenja čisto na novem. Ker nimamo pred seboj prve deklaracije te vlade, moramo iskati podatkov glede njenih političnih smernic v njeni sestavi. Večina so mladi ljudje, naprednega, socialno pogresivne-ga stališča, in. kar je pred vsem važno, v zvezi s pokretom kmečkih slojev. Prvo bo torej, da se bodo posvetili razdelitvi vele-posestev. Fevdalni posestniki, ki so bili vladarji Madžarske skozi zadnjih 1000 let, bodo likvidirani in delavni narod bo dobil končno le v svoje roke, kar je zahteval skozi desetletja — zemljo, katero obdeluje. Imena teh mož v zunanjem svetu niso znana, toda na Madžarskem so ta imena program. Njih težnje so tam znane in so v skladu s težnjami naroda. ' Madžarska je poljedelska dežela. v katari živi preko dve tretjini prebivalstva na zemlji, katero obdeluje. Toda — ena tretjina vse zemlje na Madžarskem je last 1,100 rodbin, dočim je skoro vse ostalo v posesti manjših plemenitaških veleposestnikov, tako da narod sam nima skoro ničesar. Tragedija Madžarske je bila vedno, da se ni mogla znebiti svojih veleposestnikov in fevdalne aristokracije, ki je bila steber, na katerem je počivala vsa struktura države. Možje, ki so v novi vladi, bodo imeli pogum in voljo, da ta steber podro in postavijo državo na nove temelje. Mod novimi ministri se nahaja cn aristo-krat, grof Teleki. Toda Teleki ni reakcionarec. Geolog in pro fesor na univerzi v Cluju — torej na rumunskem ozemlju — ki se ni nikdar udeleževal političnih bofev. ki je pa znan kot napredno misleč človek Nnd vse verjetno je. da bo ta nova vlada sledila zgledu lub-linskega poljskega odbora in čim prej začela razdeljevati zemljo. Nedvomno bo reforma zemlje izvršena še predno pride do volitev. Vladi, ki je dala kmetom zemljo, in jim s tem izvršila njihovo največjo željo, ne preti v volitvah nobena nevarnost. da bi mogla biti poražena. V teh volitvah bo seveda morda prišlo do osebnih prememb, toda politična linija ni v nevarnosti. Politična linija bo ostala v smeri kmečke demokracije, ki bo v skladu z industrijskim socializmom in zmernimi sloji meščanskih krogov. Ta nova Madžarska prvič v njeni zgodovini ne bo obkoljena od sovražnikov. Njeni sosedje, pred vsem Jugoslavija. Rumunija in CehoslovaŠka, bodo imeli slične vlade. Mnoga vprašanja meja bodo izgubila svojo važnost. Zgodovina se to pdt ne bo ponavljala. Ko je leta 1919 grof Karolyi, ki 9e nahaja zdaj v pregnanstvu v Londonu, predstavil po prvi svetovni vojni svoje ministre, med katerimi so bili tudi kmetje in delavci, mu je dejal francoski general d'Esperey, ki je bil aristokrat, "ali ste zares padli tako globoko?" Za Ka-rolyijem jc prišel komunist Bela Kun, katerega so zavezniki pregnali in postavili na njegovo mesto admirala Horthyja — to s pomočjo Rumunov! — ki pa ni mogel nikdar rešiti svojih notranjih problemov in je radi tega neprestano ustvarjal zunanje-politične avanture, da bi pozornost obrnil drugam. Mnogo te pozornosti je bilo posvečene Rumuniji, ki je bila pomagala postaviti Horthyja na njegovo mesto. A ker je Horthv za svoje spletke vedno potreboval podpore od zunaj, je postal satelit najprej Italije in potem Nemčije. Madžarska prihaja zdaj v sfero, v kateri bo vpliv Rusije odločeval. Položaj je temeljito spremenjen. Vsi sosedje Madžarske bodo sami tudi živeli v tej sferi in notranji problemi Madžarske bodo tudi rešeni. Ako bodo velesile uspele, da stabilizirajo svet. Madžarska v bodoče ne bo več kamen spotike in vir težav v povojnem svetu. VAtiffcVA JE BILA OB PKIHODtl RDEČE ARMADE 7APISOENA da je i**te«l.ila kot staro po-»a bije no mesto. Slika gori prrdstavlje drl židovskega predela (ghrtto). Prebivalce v njemu so naciji uničili ie v prvih mesecih vojne. Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" "English-Slovene Reader" • Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema DEOLETAREC 2301 S. Lowndole Ave., CHICAGO 23, ILL. ar SPORAZUM MED TITOM IN $UBA$IČEM ZA REŠITEV VPRAŠANJA 0 OBLIKI BODOČE JUGOSLOV. VLADE (Nadaljevanje s 1. strani.) bilo odločeno na drugem zasedanju Antifašističnega narodnega osvobojenja Jugoslavije. Vsaka nadoblast enega naroda nad drugim mora biti izključeno Beograd. 1. novembra 1944. Dr. Ivan šubašič. predsednik kr. jugoslovanske vlade Josip Rroz-Tito. predsednik N. O. O. Jugoslavije. DODATKI K TITOVFMU• SritASICEVEMU SPO-RAZVMU Volitve za ustavotvomo skupščino in organizacijo iavne oblasti Volitve v ustavotvorno skupščino se imajo vršiti tri mesece potem, ko bo dežela popolnoma osvobojena. Volitve sc bodo vršile v smislu volilnga zakona za ustavotvorno skupščino, ki se ga bo pravočasno predložilo. Ta zakon bo jamčil popolno svobodo volitev, sestajanj in govora, svobodo tiska, pravico za tajno glasovanje, kakor tudi 1 pravico posameznim ali zdru-| ženim političnim : strankam, združenjam, skupinam in posameznikom.ki niso sodelovali s sovražnikom, da predlože za volitve listo svojih kandidatov. Vsem tistim, katerim se dokaže sodelovanje s sovražnikom, bo odvzeta pravica voliti kakor tudi pravica biti izvoljen. n. Anlifašistični svet narodnega osvobojenja Jugoslavije bo vršil zakonodajno dolžnost, dokler se ne skliče ustavotvorna skupščina. III Odgovornost vlade za organizi-ranie eksekutivne oblasti Ena izmed prvih nalog nove vlade bo, da organizira oblast pravosodja v deželi v demokratičnem duhu. Sodišča bodo neodvisna in sodniki bodo vršili razsodbe po zakonu in po svoji vesti. DRUGI DODATEK I. * Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. sme razpolagati s svojim premoženjem in lastništvom ves čas odsotnosti. Nadzorstvo nad tem premoženjem bo vršil ves ta čas regentski svet. II. Jamči se redna odnošaje med kraljem in regentskim svetom. ni. V slučaju nesposobnosti, bolezni ali smrti katerega koli izmed regentov, imenuje vlada drugega na njegovo mesto Dr. Ivan ftuhašič. Maršal Josip Rroz-Tito. IZ URADA "BIG" TONYJA Oakland, Calif. — Zopet se moram oglasiti, da ne bi čitate-lji mislili, da se je Big Tony preselil v večna lovišča. Kar-buretor se je avtomatično sam popravil, da sedaj več ne raz- 1 1 T1" '„' ., gg bija kot stara lokomotiva. 2e sem mislil, da se v novem letu vrnem na delo, me je pa rev-maVTrrm zagrabil za noge. da sedaj težko hodim. Sel sem k zdravniku in mu povedal, kje me boli. Dejal je, da bo tisto prešlo, kakor je priilo Za te njegove besede mi je računal $3, a jaz še vedno težko hodim, in čakam, da se revmatizem preseli v večna lovišča brez Toneta. Pa kaj bi vam to pravil! Oni dan sem se potožil naši mami, ki me pozna že 37 let Rekel sem ji: "Mama. kaj bo na starost, ko že sedaj težko hodim?" "Hm," pravi, kaj se boš šalil, starost je že tukaj!" Protestiral sem. pa ni nič pomagalo! Ona že ve, kaj govori, ko me že toliko let pozna. Bolan sem preveč in premalo j — ne toliko, da bi ležal v postelji. a ne toliko zdrav, da bi se mogel vrniti na delo. Torej sem j ' 50-50'* — napol živ in napol mrtev. Car. si kratim kakor vem lin znam. Pred božičnimi prazniki sem bil zelo zaposlen z bo-i žičnimi karticami. 150 sem jih hkrati zdumpal v poštni nabiralnik. potem pa jih še 37 "do-štukal". Od naših prijateljev pa svo jih prejela 210. Hvala vsem. ki ste se naju spomnili ln nama voščili vesele praznike. A na žalost v naši hiši nabilo tistega razpoloženja kot prejšnja leta. Letošnjega februarja je 42 let. od kar sem v Ameriki in prvikrat v božičnih praznikih, od kar sem tu, sem pil mleko namesto rakije. In na bojni fronti imam dva sina. Od tam, kjer sta. niso v praznikih prihajala nič kaj vesela poročila. Vse to je nama in marsikateri drugi slovenski družini pokvarilo v praznikih običajno veselje. Težak kamen pa se je nama odvalil, ko sva prejela pismo od sina Franka, datirano 25. dec., ki je bil takrat -nekje v Belgiji. Nemci so one dni skušali naše izgnati nazaj in bitke, kot veste, so bile zelo hude in, izgube velike. Od takrat sva prejela od njega še dve pismi. Zadnje je bilo datirano 6. jan. nekje v Nemčiji. Drugi sin pa je nekje v Franciji. To pišem 24, jan. Kolikor nama znano, sta še oba O, K. Frank je nam pisal v predzadnjem pismu iz Nemčije, da kdor misli, da je to zadnja vojna, se zelo moti. "A o tein se bova pogovorila, ko pridem do- radi snega in žametov niso mogli na delo V Californiji pa imamo to zimo zelo lepo vreme. Seveda, noči postanejo precej hladne, tako da iivo srebro v toplomeru zleze doli do 35 stopinj. Kako zelo nas bi zeblo, ker mraza nismo vajeni, če bi toplomer zlezel pod ničlo! Na vzhodu gazite sneg. v Californiji pa se po-dnevu grejemo na toplem soln-cu. Upam. da nam niste nevoščljivi, ker pišem o našem vremenu. Ko tipkam te vrstice nabira naša mama na vrtu za hišo solato za večerjo. Naj to zadostuje. Ob priliki se zopet oglasim. Iskren pozdrav čitateljem Proletarca od "tavelikega " Toneta iz daljne Californije. — Anton Tomšič. mov. SIJAJNE AMERIŠKE ZMAGE NA FILIPINIH (Nadaljevanje s 1. strani.) ogromno silo, ki ji japonska nikakor ne bo kos. Hirohito je pred tremi leti morda verjel, da bo zmagal, posebno ker je takrat Hitler lomastil po Evropi in Afriki kolikor se mu je zljubilo. A sedaj je Hitler že toliko zbit. da ie zmaga zanj izključena, čeprav se lahko morda še dolgo upira. Japonska pa je v svoji strategiji računala na takojšnjo odločitev. In ji je res šlo po sreči. Z udarom na Pearl Harbor je poškodovala ameriško mornarico. zasegla Filipine in razne druge otoke, vzela Angležem Hongkong. Singapore itd., okupirala nizozemsko Vzhodno Indijo, se pribilžala Avstraliji in v Tokiu so se radovali, da bo odslej ves Pacifik pod mikado-vo zastavo. Toda s padcem Manile se je izkazalo, da je japonskih zmag konec. Veliko skrb daje japonskim militaristom tudi Rusija. Pogodba med njo in Japonsko poteče letošnjega aprila. Kaj stori Rusija potem, je znano le-najbolj zaupnim v Kremlinu. in morda tudi Churchillu in Roo-seveltu. Veliko jih je. ki smatrajo, da bo Rusija v vojni z Japonsko šc pred koncem tega leta. Vsakdo ve. da ima .USSR v Aziji velike interese, in da bi reda svoj vpliv razširila v Mandžurijo in si dobila Port Ar-thur, kakor ga je imela carska Rusija, pa ga v takratni vojni izgubila. Citiral bom iz pisma samo nekaj besed: "Svet je enak povsod Ne dela razlike, v kakšnem jeziku kdo govori, a jezik, ki se mu pravi frank, funt Sterling, marka ali dolar, je enak povsod. Denar jc korenina vsega zla." In je res, da vse drvi za svetim denarjem! Marsikdo se je vsled prevelikega pohlepa po njemu zvalil v prerani grob. A kaj hočemo. Pa naj ostane kot je, saj pravijo, da je vse božja volja. Čital sem in po radiu poslušal, da je v vzhodnih državah padlo veliko snega iz nebes, in da jc bil v nekaterih večjih mestih ves promet ustavljen. Ponekod v Penni premogarji za- TRDOSRČNIH NIKJER NE MANJKA E. Roverdnle, Md. — Rojaki tu in v VVashingtonu, D. C., imamo podružnico v pomoč bednim v Jugoslaviji. Deluje pod okriljem WRASSD Zelo si prizadevamo, da bi kaj deharja skupaj spravili, pa je tako težko. ker ni ljudi za delo, ne av-dijence za kakšno priredbo. V soboto 20. jan. smo imeli bingo na mojem domu in napravili čistega $45. Dne 11. feb pa Porodimo domačo zabavo v Pite-an Temple. Seveda računamo na druge narodnosti. Slovencev je malo in šc ti tako hladni napram takim akcijam, da je kar čudno. Neko Slovenko sem te-lefonično vabila, naj se udeleži naših zabav, pa je odgovorila, da nima nobenega svojih tam. Američani, ki res nimajo "nobenega tam", pomagajo, a dobi se sinovi in hčere lastnega naroda, ki pomot- odrekajo. Ni mi žal mojega dela, a boli me pas ker so drugi tako trdosrčni. Da bi bilo že to klanje končano in ne bi bilo treba trkati na vrata za miloščino. Se nikoli nisem nikogar odvrnila. če sem mu le mogla s čem pomagati. Na zabavi 11. feb. bomo imeli češko godbo, pivo pa nam bo prcskrbel Slovenec Ant. Arch, doma iz Planine. Pivo se tu zelo težko dobi, ne v steklenicah, ampak V sodčkih. A bomo po-skrb?li, da se bodo posetniki dobro zabavali. — Mary Suglich. VELIKA TROJICA IMA PRED SABO NEŠTETO VAŽNIH PROBLEMOV (Nadaljevanje s 1. strani.) menili, si lahko predstavljamo. ' Italija preveč plačuje za svoj poraz, ki sicer ni bil poraz, temveč se je iz vojne "častno umaknila". In potem pa pomagala in bi rada pomagala še več, ako bi ji bilo dovoljeno. A Anglija noče, dočim je Rimu ameriška vlada jako naklonjena. Italija je bila torej eno izmed vprašanj, o kateri je velika trojica veliko razpravljala. Poljska Najbolj delikatno vprašanje na sestanku velike trojice je bila Poljska. Vlada v Londonu je izmed zamejnih režimov največ pomenila do časa. ko je bil ubit general Sikorski. A od tedaj je šla Moskva svojo pot in si izbrala za Poljsko tako vlado. kakršna je nji po volji. Zamejna vlada v Londonu je še zmerom pod kontrolo reakcije, čeprav je njen predsednik socialist. A tudi predsednik poljske vlade v Lublinu, ki je bila v minulem tednu preseljena v Varšavo, je socialist. Poleg njega so v lublinski., oziroma sedaj v varšavski vladi, še štirje drugi socialisti. V Londonu trdijo, da so le marijone-te. ki se gibljejo kakor jim je v Moskvi narekovano. Dejstvo je, da je vlada, ki ji načeljuje Osubki Moravski, sedaj v Varšavi in ima s pomočjo rdeče armade vso civilno oblast v deželi. Kar se Poljske tiče, sta si bila z ozirom na rešitev njene vladne krize Stalin in Churchill edina. O Rooseveltu pa so trdili, da je šel na sestanek z njima v veri, da bo izvojeval od nju priznanje v tako Poljsko, ki bo res neodvisna in si vlado izbrala po svoji volji. To je obljubil ameriškim Poljakom in tudi sam veruje v princip, ki ga je enkrat izrazil v atlantskem čar-terju in ga potem zatajil. Sedaj pa ga znova priznava za svoj mirovni evangelij. Balkansko vprašanje Prilično sporno je med veliko trojico balkansko vprašanje. Zatrjujejo, da so ga Stalin, Churchill in Roosevelt rešili že na svojem prvem skupnem sestanku v Teheranu. A osvoboditev Grčije je pokazala, da ako tak sporazum med njimi res obstoji, je imperialističen Poglavje Grčije je eno izmed najbolj tragičnih, kar je bilo dosedaj dovršenih v tej vojni. Churchill skuša napraviti vtis, kot da je Grčijo otel iz kaosa in zagotavlja, da bo ljudstvo potem, ko bo v nji uveljavljen red in mir, lahko svobodno glasovalo bodisi za monarhijo ali republiko.- • - Toda radi Grčije zavezniški diplomati niso toliko v skrbeh kot kaj namerava z Balkanom Rusija. Nedavno je prišla iz Moskve vest, da so tam za balkansko federacijo. l>«-!' l. ima Kremlin res v mislih, ali le tip-lje, ni znano. Znano pa je, da ie zelo naklonjen predlogu za iugoslovansko federacijo, v kateri bi bila tudi Bolgarija I izplača prirejati, tako. da ni bilo v tej sezoni ne ene plesne za-i bave. Vzrok je urhljiv. Stroški visoki, ne izplača se. Pa smo imeli to zadevo na zadnji seji. Samostoj. društva Moxham na rešetu in sklenili prirediti domačo zabavo ali partv. Pijače in prigrizka bo do$ti. Pa kakšno bomo zapeli in zadeva bo rešena brez godbe. Torej bratje in sestr?, pridite 10. februarja ob osmih zve-I čer v Slov. del. dom. Povabite svoje prijatelje s sabo. da se bomo skupno zabavali. Na svidenje vam kliče vaš novi tajnik Frank Zupan. 1 h NAPREJEV" KONCERT i IN DRAMA "NOREC" •V MILVVAUKEEJU Nedelja 11. februarja bo v Milwaukeeju v SS Turn dvorani Noprejcv" dan. Igralci iz Chicagu ^prizor • pod režijo Milana Meaveska dramo "No-; rec" v treh dejanjih. Med mil-wauškim občinstvom je za to predstav\> veliko zanimanje in pravijo, da bo SS Turn dvorana polna, kakor je bila že velikokrat na "Naprejevih" pri redbah. Publicijski odbor Napreja poroča, da bo zbor za enkrat nadomestil umetne pesmi z ljubkimi narodnimi pesmami, ki bodo harmonično zapete. S tem bo zbor zadovoljil tiste, ki so ga že neštetokrat opominjali, naj p°da občinstvu enkrat takšne pesmi, ki so vsakemu znane še izza mladostnih dni. "Naprej" jih bo zapel to nedeljo lepo število. Poleg uživanja lepega petja bodo udeleženci videli pretres-' ljivo dramo "Norec", ki je bila z velikim uspehom igrana že v Clevelandu, v Pittsburghu in v Chicagu. Začetek programa bo točno ob petih popoldne. Program bo dokončan najpozneje ob 8. uri. Dvorana bo odprta ob pol-treh pop. Vstopnina je 70c. Ne zamudite Naprejevega dneva! Priložnosti, uživati take sporede. so redke! Pregled navadnega prehlada Tekoča preiskava je dognala, da je človekov najbolj \ttrajen sovražnik navaden prehlid. Dokazano je namreč, da je v tednu od 15. do 2. decembra bolehalo na prehladu nič manj kot 16 odstotkov, ali 2l'.000,000 ljudi. Zadnje leto je v decembru bilo prizadetih skupaj 32.-000.000 ali 25 odstotkov vsega prebivastva v Z D. Čuvajte se s tem, da so vaši odvajalni organi v dobrem stanju. Trinerjevo grenko vino je priznano in zanesljivo odvajalno sredstvo. Rabite ga po navodilih na steklenici. Joseph Triner Corporation, 1333 South Ashland Avenue. Chicago 8, Illinois. poslušajte vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. RAZNO 12 JOHN. STOVVNA, PA. K nam sice? Rusi še niso prišli, pač pa ruska zima Snega je že veliko padlo, preroki pa napovedujejo, da bomo imeli na pomlad povodenj. kot smo jo pred leti. Vojne posledice so vedno bolj vidne. Tudi v društvih ni več tiste živahnosti in aktivnosti kot so bile prej. Veselic se ne Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN «nd SURCEON 3724 West 26th Street T»t. Cr»wford 2212 OFFICE HOURS. 1:30 to 4 P. M »ory of aggression, robbery and bloodshed and the avowed purposes of Prime Minister Churchill is to continue doing business along the ame general lines. VV hat gives us a ' pain in the neck ' when Americans deplorc and rondemn British raplne of the past, British activity in Greeee at the pitvent time and 3ritish plans for more of the same vvhen the war is over is the reflection that Britain, ali things considered. is no worse than America vvould be if the conditions undcr vvhich we exist and prosper vvere similar. Britain is playing the game of private profit for aH it is vvorth in order C6 exist and prosper. And when we say Britain" in this con nection vve mean the British capitalists, of course. Until vcry recently the American capitalist system didnt need to _look for raw material* or markets outside of its ovvn political bound- arie.i. But had America been an island. incapable of fceding itself iind vvith no opportunities for economic expansion within its ovvn tcrritory, then America vvould have had to look elsevvhere for op-portunity to exploit and invest. To approve the capitalist system—as most Americans stili do— and, at the same time, to object vvhen any nation does anything at aH to make capitalism funetion is an inconsistency that smacks eithcr of ignorance or hypocrisy. A Socialist world—the international of workers about vvhich Socialist sang and thoughtless Americans sneered in years gone by— vvould make it possible for people of ali nations to live together in brothcrhood. justice and peace. A capitalist international may preserve the peace for a time. But it s silly to expcct brotherhood and justice in a vvorld whose economy is based upon the erime of human exploitation—Reading Labor Advocate. VOL. XL. TH* M* i IKM fi vir ARCH OF L * l A6o* PAi UMS rt€u> ttj f% M€aJ CsTf Ot0 SgPfS, 1961, C-Ot«-U6 CMTAMLAtoL ftuTue rfAKVfAAof OtJe-PlfTH Of AMC&iCAaI famtufik «$C€iV$D AM AHMi At |MCCMČ of ie*t> ii4v4 t^ooq. Lir u/iifc thcn — Mr kwi>»/ By taae i&iUAvo*i mad b«v i^ito PfcVlOt^ POB* THff HAHOLHto of Pl*Pt/TW I JO LAfcft. KtlATiCHS. STOJAN PRIBICEVICH ON YUGOSLAVIA IF TrtiS LABfiL IklMVeHTkeSuMAT-bakd of tu« mat a/ T« AT iT HAS 0#6AI UNlOH-KAPf. "Nevv Statesman and Nation'* (London) of Januar? 27 published under Utle "Trutk About Yugoslavia" long article by Stojan Pribite vich relating his Information about situation in Yugoslavia from his Ust journev there. In this article he vvrites, among other things: IN THE WIND From THE NATION VVill Durant addressed the Fri-day Morning Club of Los Angeles i on January 12 This is from the acoount in t|ie Los Angeles Daily Nevvs; "Dr. Durant reminded the clubites of the Neville Chamber-I lain-Hitler conference« of a few years ago. He said he believed that , Hitler had asked for a promise that Britain vvould not interfere if Germany vvarred on Russia. He added that he believed Chamber-lain gave that promise. Chamber-lain probably thought such a vvar With Russia vvould last tvvo years,' said Dr Durant. He may have en-visioned in that period the tho-rough arming of Britain, the United States, and France'.. . Insuffi-ciently informed public opinion, Dr. Durant suggested, prevented Chamberlain froin carrying out his plan, and disaster foliovved." Noel F. Busch, senior editor of Life, makes this observation in his book, ' My Unconsidered Judgment": "Eden haj been criticized for not resigning long before he did. over -the Hoare-Laval pact vvhich enabled Italy to gobble Abyssinia. Most of this criticism comes from leftists. vvho, in ad-dition to knovving nothing about anything else, have never heard a gun go off." "Unconsideaed. O. K.," say Jay Allen, "but vvhere does the judgment come in?" Tvvain Michelson, a municipal judge of San Francisco, in pro- Scandal in the Colleges nounclng ^ on the Now that five Brooklyn College boys have admitted being paid 1 of a burlesque theater and three' by gamblers to 4 throvv" a basketball game. so that the gamblers could of his actors for presenting an in-: make a killing. ali the cover-up artists of amateur šport may be ex- ! decent performance. held up Sallv After eight months spent in special police maintained liaison > pected to explain that this is just an isolated čase Rand as an ideal for them to ahoot Bosnia, Dalmatia, Seibia and Bel- i with German authorities. Povver-1 The fact is that collegiate athletics for manv years has been in- at. "I remember Sally Rand " he grade I feel I can sum up the situ- politics idea behind these relation-1 ereasingly commercialized if not professionalized, vvith heavy emphasis said. vvho was as naked vvith her ation in Yugoslavia as follovvs: j ships appears to have been that if Fact of paramount importance anc* vvhen Anglo Američans in-is that Partisans have been able vaded Serbia Nedich vvould hand to establish stable orderly govern-1 his administration over to Michai-ment which does not have to en- j lovich vvho then vvould plače him-gage in civil vvar but is devoting | sel' at the disposal of the Anglo-itself to total mobilization and American comand When Nedichs prosecution of vvar. This fact is administration vvas destroyed by due not only to Marshal Tito's for-1 the Partisans and the Russians. midable military povver—he novv Mihailovichs underground organ-has an army of 500,000—but also ization feil apart. There is novv to the firm political discipline of Court evidence that Nedich s spe-the National Liberation Front and cial police in Belgrade arrested to large support it enjoys through-1 Communists according to black-out country. It is my considered lists submitted either by Gestapo opinion that National Liberation or by Mihailovich headquarters. vvould obtain at this moment at Villages in immediate vicinity of least 70% of Yugoslav popular city like Kumodraž and others vote in free elections supervised ,A'erc ruled by Chetnik authorities by an inter-allied commission. Im- who werc accorded free travel to portant point here is that Marshal and from German-ocupied Bel-Tito is likely to get majority from grade 1 possess eye-witness tesh-every one of five Yugoslav na- mony of h>gh Chetnik officers that tionalitieS: Serbs. Montenegrins, on September 16 1944, vvith the Macedonians, Croats and Slovenes. Russian army already in Serbia. Since Tito is a Croat and Mihail- Mihailovich had a meeting vvith ovich a Serb, the latter has long Herr Staerker, chief advisor to appeared as legitimate represent- Neubacher, Ribbentropc deputy ative of Serbdom. But even bc- in Belgrade, in the village of Ba- WHAT "F. D." SAID TO THE TEAMSTERS Paid Glowing Tribute to Worker$' Contribution to Americo's Wor Effort; Why He Changed Front? About four months ago—to be exact, on the night ot September 23, 1944—Presideht Roosevelt opened his campaign for a fourth term. Me chose, as a proper forum for this momentous utterance, a dinner arrangcd by Teamsters* Union at a VVashington hotel. The Chief ex-<»cutive had many pleasant things to say about American vvorkers. Here are a few quotes: * • • VVhen I addressed you four years ago, I said: I knovv that America vvill never be disappointed in its expectation that labor vvill always continue to do its share of the job vve novv face, and do it patriotically and effectively and unselfishly,' 4 Today vve knovv that America has not been disappointed. "In his order of the day, vvhen the Allied armies first landed in Normandy, General Eisenhovver said: Our home fronts have given us overvvhelming superiority in ueapons and munitions of vvar.' * • i • I know that there are those labor-baiters among the opposition vvho, instead of calling attention to the achievements of labor in this vvar. prefer the occasional strikes vvhich have occured—strikes vvhich have been condemned by every responsible labor leader— every national leader except one, and that one labor leader, incidentally, is cer-tainly not among my supporters. "Labor-baiters forget that at our peak American labor and man-agement have turned out airplanes at the rate of 109,000 per year; tank«, 57.000 per year; combat vessels, 573 per year; landing vessels, 31,000 per year: cargo ships 19,000,000 tons per year, and small arms ammunition 23,000,000,000 rounds per year. • • • "But a stnke is nevvs and gcnerally appears in shrieking headlines —and of course, they say labor is always to blame. "The fact is that since Pearl Harbor only one-tenth of one per cent of man-hours have been lost by strikes." • a 0 Naturally ,that pleased the hundreds of trade unionists vvh^ at-tended the Teamsters' dinner. It pleased millions of American vvorkers in every part of the land So pleased vvere they that on eleetion day they marched to the polls and voted for Roosevelt and Truman. They believed President Roosevelt meant every vvord he uttered at the Team-sters' dinner. Novv they are asking: "VVhat has happened tp. cause the President to change front? Why is he novv seeking to dralt, for private profit. the vvorkers he eulogized on September 23? Why didn t he mention the draft-labor idea at the Teamsters' dinner?" LABOR can*t ansvver those questions. But up to this minue the ou dravving enough gate receipts to pay off the stadium and fieldhouse balloon or fan as any performer I President hasn t presented a single fact or figure vvhich vvould justify oonds When basketball was transformed mto a big-time šport, plaved i ever savv, and in my opinion she the uttrely un-American proposal he is pressing on Congress —Labor in metropolitan center« to draw large crovvds— and incidenta I ly en-1 did a very beautifui dance Fur- -— riching promoters- it vvas virtually certain that some youngster vvorld i thermore, Miss Rand is a college A I CCC/MJ CD A M C ACI/AT^UFIHAU eventually be victinnzed by the money-hungry fixers and professional graduate and a very highlv cultur-! M LEMl/fll rKl/ffl JHjI\A I LMt W AN sharps always huntmg for a sure thing ^ i ed vvoman " # j Dr Forrest C Allen of the Un,ver«,ty of Kansas weeks ago vv.rned ' V LtJ LhZ *' ŽJ^ č n^ r* ^^ in thiS C°Untry' iS that gambling and fixing of basketball game« vvas tak ,ng plače but ie ' An aots with j qualified as informal "dcmocratic German« and for instance main- groups". not as organized political tained headquarters at Cafe Tako- parties p£tv differenliation on vo on Terezija Square in German an entirely new basi« is bound to occupied Belgrade There is also develop within the National Libe-court evidence that certain Mihail- ration Front after the war The ovich people wcre executed at Ba . National Liberation Front will ap-nijica Camp near Belgrade. Thc pear to eleetorate as one ortganiza-truth of the matter is that Mihail- tion and any differences of opin-ovich followers in Serbia consist ion that arise will be settled in ed of genuine collaborators and of mectings within the Front, genuine patriots. Germans as well | There is much propaganda in as Nedich s special police knew Yugoslavia for ' heroic" Yugoslav now, she's under the magic influ-ence of a story by Edna Ferber, one of thc many famous authors who write regularly for Cosmopo-litan. Great writng makes grcat reading! And great reading stirs the impulses Great reading warms the heart. It inereases a girl's appetite for thc pleasant life. It activc and mtelligcnt participants in the business of running their own, public alfairs and reshaping their environment. Toward that end, and in cooperation with other government agencies, the £>epartment of Eiucation will provide both rural and urban areas with the material« for "siudy and action." District libraries will be set up for the dissemi-nation of public information. District centers will be built, with faci-lltkr lor every phase of recreation and study, where the media of film, radio, and pre3s will be employed. Conference« and lecture-dis-cnssion classes under the guidance of experts will be held to solve the immediate problems of the community and to view them in their broad perspeetive. The entire project, as it is outlined in the department'« relcase, hat thc imprint of real enthusiasm anti purpose. And those are qualitie« which the education systems of our democratic nations badly n«ed. The lack of them has been responsible for a loss of human and intellectual resources which, had they been properly exploited, might have offered a solid wall of resistance to the fascist teaching of our makes her the good friend of ali tlmc' Had they boQn properly exploited, no army psychiatrist would _ _ !lOI>n fnnnrl il imnucnr« erated Yugoslavia i« the Comtnuni«t Party. It was third strongest in the only free Yugo-slav elections of 1921. In that year istic peasant. Only enterprise« owned by pre-war monarchical state such as state monopolies of tobacco, matehes, petrol, salt, some mineš, etc., and property be-longi ng t»f convicted enemics of the people may remain «tate-own-ed under the National Liberation government. Foreign capital is to be let in again probably undcr new religious contracts »There is no evidence of anti forests not knowing whor.i to fight. Stili another fraetion dis banded and filtered back to their homes. I have met Mihailovich of ficers who last August and Scp opened: gradually fur-coated wo-1 it was banned and since then its i religuos propaganda in Yugo«la mora of mass execution«, the dreaded Partisans appeared not to be such Red cut-throats after ali. ^ * j , < >., p After two months opposition dwin- tember reported to fight Germans dJed down ^ ^^ _ ff par- men camc out and in spite of ru- popular strength has never been tested by legal means. Other se ven Yugoslav political parties. legitj-mate before the war, have di«in-tegrated VVhile the illegal Com- and return clande«tinely to Bel , __.. ... . „ . . . tisans continue their present policy grad weep ng while Vvehrmacht ... . , . \ .i š a . of no reprisal« except against vvas r^reating from, Serb.. they QVed .fa,cistg ^ lhey mav8 win had been sen t to fight Partisans, ,upport of maJof|ty of At no time has any Mihailo- population. Even ,when Belgrade munist Party from top to bottom joined the National Liberation Movement. leader« of every other party split among themselves in 1941. Some went a broad. some via. Bearded Serbian Orthodox priest« have proved such a tonic to Parti.^n fighting morale that OIL COMPANIES DEFRAUD UNCLE SAM ON ROYALTIES LOS ANGELES—Federal Judge Campbell Bcaumont decrecd that a half dozen major oil companies had dcfrauded Uncle Sam of more than $1,500.000 in royalties on oil taken from the Kettleman Hills reserve. Suit to recover was filed by the Department of Justice in 1939 and the trial which resulted in the judgment lasted nine months saying goes tmong tht Serbs "Je-|TEXTILE MACHINERY NOT FOR AMERICA dna brada kao brigada" i. e.. "A KIHT FOR I ATI KI beard is worth a brigade " Par ^ 1 rV-MV 1 m tisan attitude toward religon; Or-thodox, Catholic, Protestant, Mos len or Jewish is that of separation of church and state. Serbian Or- joined Mihailovich, some enttfred, thodox Metropolitan Joseph in vich unit been reported attacking perhapfl 80% anti-Partisan Partisan rank«, «ome appn»achcd I Belgrad, fearing demotlon by Par- Gern^n | we»kn®»i of oppo«ition was «trik-1 Qui«ling« and some adopted pas-' tl««n». received courte«y vi«it« by high National Liberation Army officers. -t ration of Serbia Certain evi- ing There was no attempt at mas« j givity toward the invaders The Idcnce from Belgrade now show« demon«tration« again«t'Tito, no | Nati6nal Liberation Front led bv that Mihailovichs underground attempt, at signing collective the Communist Party draws it* orgam/ntion in Serbia Icaned , |rttrr (>l pro|N|| no( „ S|ag|v WH1! heavily on Qui«ling Nedich'« ad-1 inseription: Down with Tito. Thi« ministration. This in turn through inaiti strength from leaderless I voting masses of these seven old not be bashful; he who know« him is important ^evidence about a city | political parties. It i« unlikely self wil1 not tx» impudent — C ' that old. rather <..scredited, party j Rimmon« notoriou«ly rebelliou«. Lati n America countries, des-perately in need of machinery and often eager to buy machines that sccm obsolete in the U. S. A., are watching with considerable an-xiety report« in such papers as The New York Times that textile machinery manufacturers and fab-ric-makers are formlng pool« to He vvho knows the world will buy up ali used machinery after the war, so that it will be Junked at once and withheld from use by foreign land«. (WP.) iaon, VVi«., is opposed to compul- 1 outlook for the nation's masculine sory service in peacctime. Recent- ! population. The "Wall Street Jour-ly, during a radio talk. hc read the j na!" reports that a survcy of man-follovving from an old nevvspaper ufacturcrs disclosed that enough clipping sent him by a VVisconsin suits will be produced to keep the woman: heme front clothed, though some -VVhen General Robert E. Lec|may get a littlc threadbarc. acceptcd thc presidenev of VVash- 1 " ■ ington College, now VVashington POOR GUESSERS and Lcc Univcrsity, he vvas asked -f , , , , .... why hc did not introdi.ee military 11 M4°^ber!,of D,v,Kion * of l,H? ln' training in the college curriculum 1 ,r, : ,Htc t Commission Hc replied without hesitation: ^ "0 «^ssers on the end of the vvar in Europe than a lot "Bccai.se that is not the best of others. A year ago they specu-way to train the cltizcnship of a j latcd that the fighting would be over early in 1945 and set the ef-feetive date of a Burlington grcat country." The famous Confcdcrate is an impressive witncss. certainly knew as much aborit thc subject as thosc who are now champion-ing this un-American pronospl. — Labor. braneh line abandonment according^-. Last January they had to extcnd the time. HAVING A DIVIDEND BIG TIME, AND H0W! Cash dividends publicly report ed in thc U. S. during December, 1944, • amountcd to $774,100.000. an inerease of 5.9 percent over the $730,700000 paid in Dcccmber. 1943, according to the U. S. Department of Commcrce. For thc calendar ycar, dividendi totaled $3.685,500.000, or 3 3 per cent above 1943 payments. Among the major industrial groups. gains were largest in min-ing—8.4 percent. In manufactur-ing, the Automobile Division did pretty well by it»elf with a per-centage gain of 26 1 percent. while oil refining was up 14 percent. OVER 26 MILLION TELEPHONES IN U. S. Telephones in the U. S. now . number 26.5 millions. In ali the I rest of thc world there are only 21 millions. VVe have installed 3 million phones »ince Pearl Harbor and now are u«ing 97.4 mililon miles of telephone wire. Just o Jackoss to Him An častem visitor to the wide open spaces of the We«t wa« cap-tivated by that dlminutive beast of burden, the burro, He bought one. ordered it shipped to his country estate. The animal was billed, "I Burro, erated," A freight elerk checking way. bili« enroute, finally balanced his record with the notation: "Short: 11 Bureau Over: 1 Jackass "