FRANCE KUMŠE — STAMENKO
Dne 20. oktobra, leta 1903 je v vasi Matene pri Igu zagledal luč sveta kasnejsi znani boiec za delavske pravice in partizan Franc Kumše. Svojo mladost je preživljal v isti vasi do leta 1910, potem pa je šel za pastirja k teti v Tomišelj. Tu je delal do leta 1918, ko se je šel učit čevljarske obrti v Štepanjo vas. Ko se je iz-učil za čevljarja, je delal v tovax-ni Polak v Ljubljani kot čevljar-ski pomočnik do leta 1934.
Leta 1931 se je naselil v Sne-berjih in si zgradil svoj dom, na katerem piebiva še danes. Kot zaveden Slovenec je uvidel, kje je njegovo mesto. Leta 1933 je kot član partije deloval v ilegali, ker je bilo njegovo delovanje prepovedano. Istega leta je bilo v Sneberjih ustanovljena DKD Svoboda. Ustanovni občni zbor je bil v gostani Lovše. Na tem občnem zboru je bil Franc Kum-še izvoljen za predsednika društva. Leta 1935 je bil v Celje zlet Svobod. Kot član komuni-stične partije je sodeloval na tem kongresu in z druginii udeleženci kongresa uspel, da so tam govo-rili Franc Leskošek-Luka in dru-
fi   napredni   zavedni   Slovenci, lani komunistične partije.
Sodeloval je v demonstracijah brezposelnih na teienu takratne
občine Polje in v Ljubljani, sode-loval je tudi v stavkah. Ker je bfla v tistih letih velika brezpo-selnost, je deloval kot samosto-jen čevljarski obrtnik od leta 1934 doleta 1941.
Ko je bila organizirana Ljud-ska fronta je sodeloval na sestan-kih, ki so bili tedaj pri Sv. Mi-klavžu, na Debnem vihu in na Zaloškem gradu. Z diugimi akti-visti je oiganiziial protivojne de-monstracije proti fašizmu. Opo-zarjal je javnost in skupaj z dru-gimi izdeloval tiansparente s protivojnimi napisi. Leta 1940 je bil podpisnik resolucije KAJ HOCEMO, katero je podpiial kot obrtnik.
Leta 1941, ko se je začela okupacija, je moral stopiti v ile-galo. Ko je Nemčija napadla Špvjetsko zvezo in so začeli za-pirati komuhiste, se je izognil aretaciji. V ilegali je začel zbiiati orožje za boj proti okupatorju. Z drugimi obrtniki je izdeloval obutev za borce.
Ko je bila Ljubljana ograjena z bodečo žico, je bil aretiran od Italijanov. Vendar so ga izpustili, a takoj leta 1942 aprila je odšel v partizane.
Sodeloval je v II. grupi odre-dov, v bo»h na Jančah in na po-hodu na Stajersko. Vzhodno -in Zahodnodolenjskem odredu vse do kapitulacije Italije. Potem pa je deloval v 9. in 14. brigadi kot politični komisar brigade.
Po osvoboditvi je ostal v armi-ji do leta 1946 kot pomočnik načelnika invalidskega oddelka pri štabu 4. annije. Istegaletaje bil demobiliziran kot kapetan I. klase. Zaposlil ss je najprej na ministrstvu za gradnje, nato pa na državnem sekretariatu za go-spodarstvo. Tu je ostal do leta 1959, ko se je zaposLil na CK ZK Slovenije, kjer dela še danes.
Od osvoboditve vse do danes
. sodeluje v najrazličnejših mno-
žičnih oiganizacijah na terenu.
Bil je odbomik MLO, član OK Moste-Polje in dolgoletni sekie-tar oiganizacije zveze komu-nistov Zadobrova-Sneberje. Ko so leta 1948 začeli graditi za-družni dom v Zadobrovi, je bil prvi predsednik gradbenega odbora. Z učiteljem Celestinom Perhavcem je bila ustanovljena 4-letna osnovna šola v zadruž-nem domu, ki služi svojemu na-menu še danes. Tovariš Kumše je bU dolgbletni predsednik šolske-ga odbora in društva prijateljev mladine. Sodeluje v vseh odbo-rih na terenu. Leta 1954, ko je gasilsko društvo Zadobrova raz-vilo svoj društveni prapor, je bo-troval razvitju tega prapora.
Za svoje delo y NOB in pri razvoju in graditvi poruSene do-movine in za požrtvovalno delo v množičnih organizacijah je bil, odlikovan z več odlikovanji: z redom za hrabrost II. stopnie, redom bratstva in enotnosti II. stopnje, redom partizanske zvez-de III. stopnje, redom zasluge. za narod z zlato zvezdo, redom za-slug za narod III. stopnje, redom dela II. stopnje, redom dela III. stopnje, partizansko spomenico in z redom svobode II. stopnje.
Na predvečer njegovega 70. rojstnega dne so vse množične otganizacije v posebni sobi za-družnega doma v Zadobrovi pri-redile sprejem za boica za delav-ske pravice in dobrega občana ter diagega Franceljna obdarila s cvetjem in spominsko umetniško sliko KOZOLCI V HRASTJU PRI LJUBLJANI! Seveda ni manjkalo ob tako visokem jubi-leju čestitk zastopnikov vseh organizacij.
Ob visokem življenjskem jubi-leju želimo našemu Francu Kumšetu še na mnoga leta in d," bi še dolgo deloval med nami.
IVAN KOS