Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40‘— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2'—
Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Cene inseratom:
Din p
Pri 1 X objavi */, str. 600' — .	*/,	.	300' —
.	V« . 150--
.	„	.	.	75--
X. letnik.
V Ljubljani, dne 15. novembra 1927. Štev. 20., 21. in 22.
Po zborničnih volitvah.
Zbornične volitve so za nami. Hud boj se je bil za to gospodarsko korporacijo — zmagala pa je politika nad stanovstvom, zmagala politična stranka nad organizacijami. Živela zavojevana zbornica!
Ta «zmaga» pa ne pomeni premoči stranke nad organiziranim obrtništvom, temveč bo postala živ dokaz, kako je politična stranka, ki je postavila nam nasprotno kandidatno listo, z vsemi sredstvi tolkla po obrtništvu, ki brezpogojno ni klonilo pred ljudmi, ki bi se morali brigati prej za vse drugo nego za gospodarstvo.
Na čem slcni «ztnaga»?
V vsakem boju je potrebno predvsem poštenje. Le boj z odprtim vezirjem, iz oči v oči, more biti merilo moči nasprotujočih si skupin. Politična stranka, ki se je borila proti nam, pa je s svojimi pomagači pozabila, da ima opraviti z organiziranim obrtništvom.
Pa naj govore dejstva, ki naj orišejo podrobneje to zmago.
Stanovske organizacije niso od zbornice dobile na razpolago niti volilnega imenika. Pač pa ga je na nam sicer neznan način dobila Slovenska ljudska stranka, ki je v svojem tajništvu otvorila volilno pisarno. Zbornica izjavlja, da volilnega imenika ni dala nikomur. Nas ta njena izjava ne briga, vemo le, da je stranka volilni imenik imela. Če ga je dobila na neupravičen način, tedaj je naloga zbornice, da zasleduje, kdo je preskrbel stranki volilni imenik. Zato zahtevamo, da zbornično predsedstvo javno pojasni, kdo je volilni imenik izročil g. Ogrinu, odnosno Slovenski ljudski stranki, ker bomo sicer dolžili zbornično predsedstvo, da se ga je z vednostjo zborničnega predsednika prilastil g. Ogrin. Pribijemo dejstvo, da ga organizacije pred volilno borbo niso prejele in ga tudi še do danes nimajo, kljub temu, da bi ga plačale po zahtevi predsednika zbornice z 2000 Din.
Zbornično predsedstvo je hotelo s tein. da volilnega imenika ni hotelo izročiti organizacijam, ovirati razplet naše volilne akcije. Ali je to pošteno?
Volilni zbor zbornice je v reklamacijskem roku dosledno zavračal vse reklamacije, tičoče se volilne pravice članov načelstev raz.nili zadrug. Tako so imeli volilno pravico člani načelstva Služkinjskega doma v Ljubljani, člani načelstev prosvetnih domov in drugi.
Obrtniki! Ali ste že kdaj čuli, da volijo v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo služkinje, duhovniki, profesorji, uradniki, dijiaki? Po zaslugi in s pomočjo politične stranke, ki je stala proti nam v volilom boju, se je vneslo v državni proračun pooblastilo, da se vršijo nove zbornične volitve po proporč-nem sistemu.
Ali so bili gospodarski krogi oni, ki so dali volilno pravico neobrtnikom, služkinjam, duhovnikom, dijakom itd.? Ne; strankarska politika je bila to, ki je s tem pripomogla do škandala, da so se med obrtništvo z istimi pravicami pomešali tudi drugi. Ali je to v interesu obrtništva, ali je to pošteno?
Kako naj zagovarja volilni odbor za sestavo kandidatne liste g. Ivana Ogrina dejstvo, da je razpošiljal volilcem kandidatno listo in okrožnico prej, preden je bila kandidatna lista od zborničnega volilnega odbora potrjena?
Dokaze imamo, da so dobili volilci kandidatno listo z nosilcem g. Ogrinom že 16. in 17. oktobra, medtem ko je bila kandidatna lista šele 17. oktobra vložena.
Predstavniki te kandidatne liste so morali biti uverjeni, da bo njih lista brez nadaljnjega potrjena. In res je bila potrjena, kljub temu, da nosi še danes formalne pogreške.
Ugotavljamo, da stavbnik g. Ivan Ogrin ni vpisan v volilni imenik. Ni merodajno za nas, da je volilni odbor ugotovil, da je g. Ivan Ogrin, stavbnik, identičen z Ivanom Ogrinom, opekarnarjem v Ljubljani. Pač pa je- merodajen za nas člen 6. volilne uredbe, ki pravi, da mora kandidat vršiti gospodarsko funkcijo, na podlagi katere kandidira, vzdržema najmanj dve leti. G. Ogrin pa koncesije za stavbnika nima.
Kako more torej kandidirati stavbenik g. Ogrin, ki nima za stavbni obrt koncesije?
Kandidatna lista g. Ogrina pa nosi tudi še druge formalne pogreške.
Tako je SLS s svojimi pomagači zavirala razplet volilne akcije Vrhovnemu obrtniškemu svetu. Vrhovni obrtniški svet volilcem ni mogel razposlati niti kandidatne liste z nosilcem g. Josipom Rebekom, ker mu je volimi odbor 18. oktobra vrnil potrjeno kandidatno listo, 20. oktobra pa je pričel že z razpošiljanjem volilnih pisem.
Značilno je nadalje, da v volilni boj ni posegla Jugoslovanska obrtna zveza, ki je obrtniško udru-ženje, temveč oficijelna Slovenska ljudska stranka.
Zmagalo torej ni obrtništvo, temveč stranka.
Volilni odbor je koncem skrutinija ugotovil, da je dobila kandidatna lista z nosilcem g. Josipom Re-bekom 7079 glasov, kandidatna lista z nosilcem gospodom Ogrinom pa 11.508 glasov.
Izvoljeni so s kandidatne liste Vrhovnega obrtniškega sveta gospodje: 1.) 1 v a n G o -gala, čepičar na Jesenicah; 2.) Josip Rebek, ključavničar v Ljubljani; 3.) Andrej Oset, gostilničar v Mariboru; 4.) J a k o b Vol k, krojač v Šoštanju; 5.) Josip Kokol, gostilničar v Orešju št. 58 (Lajtersberg); 6.) Franc Kavčič, gostilničar v Ljubljani.
Namestniki: 1.) Alojzij Češarek, ključavničar v Ribnici; 2.) Milko Krapež, urar v Ljubljani; 3.) Josip Berlič, gostilničar v Ptuju; 4.) Dragotin Hmelina, dimnikar v Slovenjgradcu; 5.) Jernej Golčer, sodar v Celju; 6.) Franc Iglič, krojač v Ljubljani.
Z liste z nosilcem g. Iva n o m O g r i n o m so izvoljeni: Štefan Sukič- krojač v Murski Soboti; Miloš Hohnjcc, kipar v Celju; Ivan Ogrin, stavbenik v Ljubljani ; Andrej Kralj, sodar v Sv. Lenartu pri Brežicah ; Ivan Vrečar, mizar v Domžalah; Jernej Ložar, krojač v Ljubljani; Fran Zavodnik, mizar v Št. Vidu; Matija Mesarič, krojač v Mariboru; Franc Hohnjec, mesar v Mariboru; Peter Kuder, čevljar v Grižah.
Vrhovni obrtniški svet je vložil na ministra za trgovino in industrijo g. dr. Mchmeda Spaha pritožbo proti volitvam in pričakuje, da bo g. minister uvaže-val v pritožbi navedene tehtne razloge, ki govore za razveljavljenje volitev in razpust nepravilno izvoljene zbornice.
Nas pa ta «zmaga» Slovenske ljudske stranke nad organiziranim obrtništvom ne bo omajala. To je izsiljena zmaga, s katero se naši nasprotniki ne morejo ponašati.
Organiziranemu obrtništvu pa naj bodo te volitve nauk, da bodo naše najvišje gospodarske korporacije tako dolgo igrača v rokah strank, dokler ne bo s svojo zavednostjo, stanovskim ponosom in delom v organizacijah pomedlo povsod z zajedalci, ki rovarijo proti stanovskim obrtniškim organizacijam.
Obrtni krediti.
Z ustanovitvijo Državne obrtne banke SHS se je obrtništvo nadejalo, da mu bo pot odprta in čim širokogrudnejša do kreditnih virov, oziroma do bančnega poslovanja s svojim denarnim zavodom. Osobito obrtništvo Slovenije, dasi je pri podpisovanju delnic mnogo odločeval dvom v pravo realnost denarnega zavoda, ko smo baš one dni preživljali polom zavoda, čigar nesreča je globoko rezala tudi v vrste našega obrtništva, vendar se je kljub vsem tem neljubim okolnostim zbralo lepo število sopodpisnikov, kar znači, da tudi slovenski obrtnik hoče sodelovati na razvoju in napredku tako prepotrebnega obrtniškega denarnega zavoda.
V pričakovanju oživotvorenja podružnice banke v Ljubljani pa je zaostala vsa naša nadaljnja akcija. Nckouko je krivo tudi dejstvo, da so obresti našim razmeram sorazmerno visoke, ker je bil vsakdo uverjen, da bo namen zavoda dejansko tudi v svojem obratu podprl našo fiado po cenenem kreditu.
Ker pa za enkrat ni možno računati s tozadevno spremembo, je prva naša dolžnost, da pokrenemo zanimanje v naših čim širših vrstah.
Centralna uprava v Beogradu razpolaga z dajanjem kreditov tudi za Slovenijo. Ustanovili so se
deloma in se še bodo po vseh važnejših centrih cenzurni odbori, katere izvolijo delničarji izmed sebe od tri do pet po številu. Ti cenzurni odbori imajo dolžnost, cenzurirati prošnje prosilcev kredita ter o dejanskem položaju točno obveščati glavni cenzurni odbor v Ljubljani, ki se izvoli začasno, in sicer do poslovanja podružnice.
Vsakemu prosilcu, ki zadosti pogojem o izdajanju kreditov in katerega cenzurni odbor potrdi, odobri centrala prošnjo takoj ter mu potom poštne hranilnice nakaže denar. Seveda je ta način poslovanja zelo ne-prikladen, a da sc odpomore potrebi, pa je vendar dobro došel. Opozarjamo interesente, da se poslužijo kreditov pri Obrtni banki SHS. Posebno priporočamo tovarišem, ki so imeli že kredite od Narodne banke, naj se jih poslužijo sedaj pri državni Obrtni banki.
Cim več bo obrtnikov iz Slovenije, ki bodo v posesti kreditov od našega zavoda, tem prej in laže pridemo do podružnice v Ljubljani. Olajšano bo pa tudi začetno poslovanje podružnice, ker se bodo potem krediti Slovenije kratkomalo prenesli nanjo.Tovariši! Začeti je treba, ali ni bolje, da se naslonimo na naš zavod in s tem pripomoremo samim sebi do skorajšnjega uresničenja naših teženj, po katerih hrepenimo skoroda vsi in katerih uspehi ter pomoč nam je z našim denarnim zavodom zasigurana. Vsa tozadevna pojasnila daje rade volje Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
Volilčem, zaupnikom in prijateljem!
Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so končane. Formalno je zmagala politična stranka nad stanovsko zavednim in organiziranim obrtništvom; zmagal je izumetničeni volilni red, zmagala je stranka z nasiljem in grožnjami.
Kljub silnim oviram, s katerimi smo se morali boriti za čast in pravice svojega stanovskega po-kreta, pa je naš uspeh zadovoljiv in časten. Dokaz nam je, da tvori pravo, organizirano obrtništvo močno armado, ki ne mara kloniti pred paševanjem politične stranke.
Vam, tovariši zaupniki in prijatelji, v imenu iz- ■ voljenega zastopstva Vrhovnega obrtniškega sveta v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo najlepsa hvala za trud in požrtvovalnost!
Pripravljajmo se za novo borbo! Združimo se s podvojeno energijo, da dosežemo svoj cilj v korist vsega našega gospodarstva in da vrnemo zbornico zastopnikom pravega obrtništva in trgovstva, združenega v svojih stanovskih organizacijah.
V Ljubljani, JO. novembra 1927.
Za Vrhovni obrtniški svet:
Josip Rebek,
p os 1 e vo d e č i pod p r cd sed ni k.
Borba čevljarjev proti „Bati“.
Inozemska tvrdka «Bata» v vedno večjem obsegu izpodkopava tla domači usnjarski in čevljarski industriji ter domačemu obrtniku. Po vseh mestih v državi je ustanovila svoje podružnice in z ogromnim uvozom čevljarskih izdelkov konkurira domači podjetnosti. Uživati mora pač posebne ugodnosti!
Pričeti pa namerava tudi s popravljanjem čevljev in hoče s tem naravnost uničiti tudi malega obrtnika.
Proti takemu početju inozemske tvrdke se morajo prizadeti gospodarski krogi najodločneje upreti. To akcijo je pokrenila Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru, ki je sklicala za nedeljo dne 16. oktobra 1.1. v Mariboru v restavraciji «Halbwidl» v Jurčičevi ulici konferenco vseh prizadetih slojev zaradi skupnega nastopa proti nameravani ustanovitvi mehanične popravljalnice po inozemski tvrdki «Bata». Konferenci so se osebno in s pismenimi priznatiicami odzvali: Zadruga čevljarjev za sodni okraj Ljubljana, Zadruga čevljarjev v Ptuju, Obrtna zadruga čevljarjev v Celju in Obrtna zadruga čevljarjev v Brežicah. Nadalje so se odzvali zastopniki usnjarskih tovarn gg. Viljem Freund v Mariboru, Valter Halbarth v Mariboru, Fr. Wosclmagg in sinovi, d. d. v Šoštanju, Josip Pirich pri Sv. Lenartu, Karel \Vrentschur in sin v Marenberku, Ignacij Šinigoj v Ljutomeru, tovarna čevljev Peter Kozina & Ko. v Tržiču, trgovci z usnjem gg. Ellinger, Vošinek, Ošlag, Naveržnik in Žagar v Mariboru ter končno odbor čevljarskih pomočnikov v Mariboru.
Konferenca je sklenila predlagati vsem merodajnim oblastvom sledečo resolucijo:
Slavna velika županstva v Mariboru in Ljubljani, visoko ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu se prosijo:
1.) naj se ne ugodi prošnji inozemske tvrdke «Bata» za ustanovitev popravijalnice starih čevljev bodisi pod katerimkoli naslovom ter se tej tvrdki kakor tudi vsem trgovcem s čevlji v mariborski in ljubljanski oblasti prepove vsako prejemanje popravil starih čevljev, ker je to že po § 38. a obrtnega reda zabranjeno;
2.) da se nam kot državljanom in davkoplačevalcem pojasni, koliko parov čevljev uvaža tvrdka «Bata» v Jugoslavijo, oziroma v Slovenijo, in koliko plača direktnega davka, koliko carine aii če jo sploh plačuje, ker prodaja čevlje deloma po nižji ceni kot je carinska odmera od para čevljev;
3.) naj se nam pojasni, ali ima tvrdka «Bata» res od naše države brezobrestno posojilo in v kateri višini ter zakaj se je nasprotno odvzelo 6%no posojilo malim obrtnikom v iznosu do 5000 Din;
4.) da se izvoz sirovih kož prepove, ker imamo v naši državi dovolj dobro izvežbanih tovarn, ki so v stanu, izdelati ves produkt sirovih kož same, in to v isti kakovosti kakor inozemske tovarne, ker se usnje s prevažanjem podražuje, kakor se je to primerilo v zadnjem času, nasprotno pa, da se vse one čevljarske potrebščine, ki sc v naši državi ne izdelujejo, pri uvažanju oprostijo carine;
5.) da se omeji izdelovanje novih in popravljanje starih čevijev za državne nastavljence in privatnike v moških kaznilnicah v Mariboru in Ljubljani, ker smatra konferenca obseg dela kaznjencev le za svojo potrebo, ter da se prepreči izdajanje obrtnih listov državnim nastavljencem, kakor poštnim, železniškim, policijskim itd., in da se že izdani obrtni listi tem osebam odvzamejo;
6.) da se ozira na prijave, ki jih pošiljajo zadruge proti raznim šušmarjem, ter da se proti tem postopa po obstoječem obrtnem zakonu, oziroma obrtnem redu, na kar se do danes ni v polni meri oziralo in so take prijave ležale po pol leta in še dalje nerešene.
Le ob upoštevanju zgoraj navedenih točk se lahko še ohranijo mali čevljarski obrt ter čevljarska in usnjarska industrija v naši državi.
Končno sklene konferenca zaprositi vse merodajne kroge, naj bi se ozirali na to, da je tvrdka «Bata» v Jugoslaviji odveč, ker so naši domači čevljarji in industrijski obrati v stanu, da krijejo celokupno potrebo na obutvi. Da je okoli 15%' vsega prebivalstva navezano na zaslužek v obutveno-oblačilni in kožarski stroki, katerega pa zaradi prevelike inozemske konkurence in zbog prevelike brezposelnosti nima. Da domači obrtniki in industrijci plačujejo državi ogromne davke, katerih pa zaradi zgoraj navedenih vzrokov ne bodo mogli zmagovati. Da moramo delati z dragimi krediti, ker v tem pogledu nimamo nobenih ugodnosti s strani države.. Da bi ustanovitev popravljalnic po tvrdki «Bata» pomenila in povzročila obup in pogin vseh čevljarskih mojstrov in pomočnikov ter njih družin.
V Mariboru, 16. oktobra 1927.
Nepojmljivo postopanje državnih oblasti.
Pred nedavnim je razpisala direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju licitacijo za zgradbo nove mostne tehtnice in poslopja za tehtnico. Prvi licitaciji, ki zbog samo dveh ponudnikov ni uspela, je sledila druga, katere so se udeležili trije polno usposobljeni obrtniki. Dva tedna za tem pa so dobili ti trije ponudniki od direkcije državnega rudnika dopis,^ v katerem direkcija naznanja, da je ministrstvo za šume in rudnike iz neznanega razloga to licitacijo razveljavilo ter odredilo, da se ima izvršiti to> delo v lastni režiji. In res! 'Rudnik je oddal delo dvema zidarskima polirjema. Tako postopanje od strani državnih oblastev, bodisi ministrstva ali nižjih oblastev, je nečuveno, ker se s tem podpira z uradnih strani šušmarstvo, in usposobljenim obrtnikom, ki redno plačujejo svoje državne dajatve, jemlje prilika za delo in zaslužek, brez ozira na to, da je tako postopanje naravnost v nasprotju s tukaj veljavnimi pravnimi predpisi.
Ustanove za uboge, onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1927. za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove, 26 ustanov po 150 Din.
Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 2. decembra 1927. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je siromašen, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Naročajte „Obrtni Vestnik44!
Obrtniška »Samopomoč" v Mariboru.
Od obstoja je imela obrtniška «Samopomoč» v Mariboru osem smrtnih primerov, pri katerih je izplačala skupno vsoto 17.460 Din.
Umrli so sledeči člani: I.) Štefanija Doličič, Velenje, umrla 10. aprila 1927.; 2.) Ivan Črešnik, Črna pri Prevaljah, umrl 16. aprila 1927.; 3.) Elizabeta Cnaser, Hoče pri Mariboru, umrla 21. maja 1927.; 4.) Franc Fijan, Breg pri Ptuju, umrl 29. junija 1927.; 5.) Katarina Loschnigg, Maribor, umrla 30. julija 1927.; 6.) Karel Rek, Farna vas, pošta Prevalje, umrl 28. avgusta 1927.; 7.) Alojzij Berlisg, Maribor, umrl 9. septembra 1927.; 8.) Martin Pečovnik, Vransko, umrl 9. septembra 1927.
Pozneje se je še izplačala posmrtnina za štiri (4) umrle člane, in sicer za gg.: 1.) Emil Rektožik, Maribor, umrl 8. oktobra 1927.; 2.) Franc Scliell, Maribor, umrl 14. oktobra 1927.; 3.) Simon Večko, Farna vas, pošta Prevalje, umrl 16. oktobra 1927.; 4.) Franc Tajnšek, Celje, umrl 17. oktobra 1927.
Načelstvo «Samopomoči» prosi člane, da čimprej pošljejo prispevke, da pri prihodnjem smrtnem primeru ne pride v denarne stiske. Zamudnike opozarjamo, da nam dolžne prispevke v najkrajšem času nakažejo. Vsak član naj se zaveda, da je obrtniška «Samopomoč» socijalna ustanova, ki stremi za ciljem, pomagati družinam umrlih članov.
Na zadruge smo poslali sezname onih članov obrtniške «Samopomoči», ki še niso plačali zadnje zahtevane podpornine s prošnjo, da vplivajo zadruge na svoje člane, da plačajo zaostalo podpornino.
Obrtniška »Samopomoč" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Or,tniška «Sainopomoč» Zveze obrtnih zadrug v Ljju
članstvo opozarjamo, da bomo prihodnje dni razposlali položnice za 30. in 31. smrtni primer. Imena umrlih članov čo; Matevž Ancelj, Mojstrana; Franc Koritnik, pleskar, Krško. Razen položnic za smrtne primere bomo priložili položnico za upravne stroške za drugo poluletje v znesku 5 Din za člana. Prosimo članstvo, naj točno pošilja prispevke, da ga ne bo treba vedno opominjati, ker z opomini ima načelstvo samo nepotrebne stroške. Tudi zamudnike opozarjamo, naj nam pošljejo zaostale prispevke, ker bo sicer načelstvo primorano, izterjati zaostanke upravnim ali pa odvetniškim potom.
Članstvo naj sc zaveda, da «Samopomoč» ni ustanovljena v namenu, da bi iskala dobiček, ampak zato. da pomaga svojcem obrtnika ob primeri smrti. Obrtniki, pristopajte k «Samopomoči»! čim več članov bo, tem večja bo posmrtnina. Dolžnost vsakega obrtnika je, da pristopi k «Samopomoči»!
Načelstvo.
Raba električne sile v obrtu.
(Nadaljevanje.)
širino pasu izračunamo, ako delimo njegov prere;- z debelino. Prerez pasu dobimo, ako delimo silo v kilogramu, s katero je pas obtežen z dopustno obtežljivostjo
pasu je enaka silam, pas napet. Formula,
s katero ki znači
pasu. Dopustna obtežljivost pasu iz jedrnatega usnja je Vi kg na 1 mm2. Obtežba pas vleče in s katero je obtežbo pasu, se glasi:
število' konjskih sil X 75 kgm sekundna hitrost pasu v metrih, s katero je pas .napet, se glasi:
________________P	________
upornostih kocficijent — 1.
Za »izračunanje upornega koeficijenta priobčim žaljko1, posneto iz inženjerske ročne knjižice:
Sila,
p —
S
kri-
I. za železno kolo
za leseno kolo
11	X	n	X
0,1	1,19	0,1	1,34
0,2	1,42	0,2	1,81
0,3	1,69	0,3	2,43
0,4	2,02	0,4	3,26
0,425	2,11	0,425	3,51
0,45	2,21	0,45	3,78
0,475	2,31	0,475	4,07
0,5	2,41	0,5	4,38
0,525	2,52	0,525	4,71
0,55	2,63	0.55	5,63
0,6	2,81	0,6	5,88
0,7	3,43	0,7	7,90
0,8	4,09	0,8	10,60
Naslednji primer nal pouči o uporabi križaljke: Montirati je prestavo, gonjeno! od elektromotorja 6 KS, z 1400 okretaji na minuto, jermenica na motorju meri 120 mm v premeru in je 100 mm široka. Razni mizarski stroji pridejo v obrat. Ti stroji imajo navadnoi veliko hitrost; vzemimo hitrost osi na prestavi s 300 okretaji na minuto. Kako naj se ta prestava najbolje izvede?
Iz tehnične knjige povzamem, da je za silo 6 KS pri 300 okretajih na minuto potrebna jeklena os, ki ima 50 mm premera. Ležaje ne vzemimo preko 2 m narazen. Prestava znaša 300 : 1400— 1 : 4,7. Kolo na prestavi mora 120X1410
imeti v premeru D— ^qq 0,97 = 547 mm. Količnik
0,97 predstavlja 3 % izgube v hitrosti radi drsanja pasu.
n D
Hitrost pasu znaša po objavljeni formuli : v
300 X n* x 0.547	300	X	0.547
torej v =—	—^ ah ,------------------------— 8,58 m na
60
sekundo. Sila
19,1
muli = sila S, muli
P, s katero pas vleče po zgoraj objavljeni for-6X75
vrro“ ~ 52,56 kg. Kolo je železolito. Napetostna o,Oo
s katero se pas vloži na koto po gorenji for-
52,26
2,02-1
pas 51,53 kg.
(Nadaljevanje sledi.)
Iz organizacij.
Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru. Dne 26.
septembra 1927. se je vršila redna seja Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru v zadružni pisarni v Narodnem domu. Udeležili so se je obrtni nadzornik g. Ig. Založniki predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Franjo Bureš, gg. Janko Horvat, Anton Krajcer, Mihael Lešnik, Franjo Kumerc, Vilko Zeischeg, Jakob Rebernik, Jože Volčič in Jernej Golčer. Tovariš predsed-
Grška črka n = pl.
nik Bureš je pozdravil navzoče ter prešel k dnevnemu redu. Kot prva točka se je razpravljalo o ustanovitvi Vrhovnega obrtniškega sveta. Druga točka je bilo razpravljanje o zborničnih volitvah. Poročalo se je, da se pri večkratnem pogajanju ni doseglo pravičnega kompromisa po krivdi Jugoslovanske obrtne zveze v Ljubljani. V debato so posegli vsi gg. odborniki in se je sklenilo, da postavijo zadružne zveze svojo listo. Nato so se imena-vala imena gospodov od vseh strok, ki bi prišli na ta način v poštev kot kandidati in namestniki v zbornico. Tozadevne predloge se je poslalo Vrhovnemu obrtniškemu svetu v Ljubljano. Nadalje se je razpravljalo o ustanovitvi obrtne zadruge lesnih in kovinarskih strok v Ormožu. Na tej seji se je potrdilo predlagane mojstre kot predsednike preizkuševalnih komisij, in sicer gospode: za čevljarsko stroko v Mariboru J. Beraniča, čevljarskega mojstra v Mariboru. Za kovinarska stroko Franja Kumerca, ključavničarskega mojstra v Mariboru. Četrta točka je razpravljala o sprejemu inozemskih vajencev in pomočnikov, kar se je vzelo na znanje. Predložila se je neka ovadba glede otvoritve neke nove podkovske kovačnice v Legnu pri Slovenjgradču. Sklenilo se je vprašati sresko poglavarstvo v Prevaljih o tej zadevi. Razpravljalo sc je tudi o dopisu mizarske zadruge v Mariboru glede 4letne učne dobe, ki se je vpeljala pri tej zadrugi. Zveza bo podpirala sklep mizarske zadruge. Pretresata se je tudi vprašanje velikega županstva v Mariboru, kam da spada zadružno članstvo trgovskih vrtnarjev. Po kratki debati je zveza izjavila, da trgovci s cvetlicami spadajo k trgovskemu gremiju ne pa k obrtnim zadrugam. Rešila se je tudi prošnja obrtnika mesarske stroke, ki je zaprosil za dispenzo za konjsko mesarstvo. Dispenza sc je priporočila, ker ima prosilec popolno usposobljenost za zaprošeni obrt. Zveza se je morala izjaviti zbornici, če so šumski delavci upravičeni sekati okrogel les. Do sedaj so razni podjetniki, ki so se bavili z lesno trgovino, pa tudi lastniki gozdov, ki so prodajali tesan les iz lastnega gozda, najemali za tesanje lesa delavce, tako1 zvane tesače. Zveza je mnenja, da tesanje lesa lastne produkcije ne spada pod predpise obrtnega zakona, ako se vrši po lastnikovih rodbinskih ali stalnih nameščencih. Nikakor pa ne gre pripuščati, da bi trgovec z lesom na enak način obdeloval kupljeni les, ker tako1 obdelovanje lesa daleč presega pravice, ki jih je pridobil z obrtnim listom za trgovino. K temu se mora pripomniti, da je tesanje lesa produktivno delo in da trgovec nikdar ne sme producirati, ampak le kupovati in prodajati. Prošnja nekega prolsilea za dispenzo v urarskem obrtu se ne more priporočati, ker prosilec ne more dokazati, da je učno razmerje redno končal in tudi ne more dokazati z izpričevalom o uspešno dokončanem obiskovanju kakega obrtnega učnega zavoda, v katerem bi se bil v svojem obrtu praktično in strokovno izobrazil. Končno se je sprožila misel, zopet ponoviti akcijo za dosego mojstrske preizkušnje. Zveza bo podvzela korake, da doseže odobritev od oblasti. Sklenilo sc je tudi. da se ne izdajo enaka besedila za učne pogodbe na podlagi obrtnega reda za vse obrtne zadruge.
Splošna obrtna zadruga v Mariboru. Dne 12. septembra 1927. sč je vršila v Skupni obrtni zadrugi v Mariboru anketa zaradi določitve obrtnih pravic sedlarjev in tapet-nikov. Anketa se je vršila na željo prizadetih obrtnikov in so se je udeležili: g. obrtni nadzornik Ig. Založnik, predsednik Skupne obrtne zadruge g. Miho Vahtar ter gg. Ivan Kravos, Mijo Saluberšek, Franjo Fras, Anton Podkrižnik, Henrik Krivanek, Franc Ferk in Franc Wallner. Tovariš predsednik Vahtar je pozdravil navzoče in otvoril anketo ter povabil navzoče, naj izjavijo' svoje želje glede današnje ankete, član sedlarske stroke se je pritožil, da
tapetirajo in pleskajo avtomobile obrtniki, ki niso od stroke in ki bi ne smeli to delo izvrševati, in je prosil, naj se natančno precizira meje med sedlarskim in tapetniškim delom. Zastopnik tapetnikov je izjavil, da smejo tapetniki izvrševati tapetniška dela pri avtomobilih. Sedlarji so pa bili drugega mnenja in izjavili, da bi tapetniškega dela pri avtomobilih v mestu ne smel izvrševati tapetnik, ampak le sedlar. Na deželi pa, kjer nista zastopani obedve stroki, pa naj bi bilo prepuščeno izvrševanje tega dela eni ali drugi stroki. Ker se ni mogel doseči sporazum, se je sklenilo, da se prepusti zadeva merodajnim oblastvom v odločbo.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa-sarjev v Ljubljani obvešča svoje člane v Ljubljani, da se je na obrtnih nadaljevalnih šolah že pričelo šolsko leto 1927./1928. Obisk obrtnih nadaljevalnih šol je po § 99. b obrtnega reda za vse vajence in vajenke obvezen, dokler popolnoma ne dosežejo učnega smotra. Vajencem, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadovoljivega učnega smotra ali so disciplinarno od šolskega pouka začasno izključeni, se učna doba poJdaljši. Učni gospodarji so po § 100. obrtnega reda dolžni skrbeti, da zahajajo vajenci in vajenke redno in točno k pouku ter morajo dovoljevati vajencem za obiskovanje šole potrebni svobodni čas in jih po § 76. ne smejo z delom odtegovati šolskemu pouku. Ako vajenec ali vajenka zboli, ostavi učnega mojstra, se odpove obrtu ali izpremeni učnega mojstra ali obrt, mora učni mojster to nemudoma naznaniti tudi šolskemu vodstvu. Šolski pouk je brezplačen. Vsak vajenec ali vajenka pa mora za stvarne šolske potrebščine plačevati šolskemu vodstvu po1 15 Din na mesec. Zadružni člani se opozarjajo, da morajo po obrtnem redu vsakega vajenca ali vajenko nemudoma vpisati na obrtno nadaljevalno šolo, kakor hitro ga sprejmejo' v svoj praktični pouk. Odlašanje z vpisovanjem vajencev je kaznivo. Obrtni gospodar torej nikakor ne sme prikrivati vajencev ter jih vpisati šele po preteku več mesecev. Vsi prestopki proti določbam obrtnega reda sc bodo najstrožje kaznovali. Ta okrožnica velja v splošnem pa tudi z a z a d r u ž ne člane izven L j u b 1 j a n e.
Odbor.
Občni zbor Zadruge rokodelskih in sorodnih o hrtov v
Železnikih sc je vršil 9. oktobra t. I. ob 2. uri popoldhe v prostorih osnovne šole. Udeležilo se ga je 22 zadružnih članov in zastopnik pomočnikov. Načelnik g. Jakob Primožič se je v svojem otvoritvenem nagovoru spominjal pred kratkim preminulega ustanovitelja in prvega načelnika zadruge, tov. Matija Žumra, kovaškega mojstra v Železnikih. Prečital sc je nato zapisnik zadnjega rednega občnega zbora. Iz poročila o delovanju zadruge v preteklem letu posnemamo, da je imel odbor pet sej in štiri sestanke, na katerih so se obravnavale zadeve glede vajeniške šole in šušmarstva. Vajeniški pouk se je vršil od oktobra 1926. do konca aprila 1927. vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne. Pokazali so se zlasti pri preizkušnjah prav lepi uspehi te nedeljske šole. Pomočniško preizkušnjo je delalo devet vajencev. Zadruga je imela v preteklem letu 2469-37 Din dohodkov in 1004-50 Din izdatkov. Računski zaključek in knjige sta pregledala gg. Ivan Keržar in Anton Bertoncelj, ki sta predlagala odboru absolutorij. Proračun za leto 1927. izkazuje 1000 Din dohodkov in 1300 Din izdatkov, vsled česar se je naložila zadružnim članom doklad'a v znesku 5 Din. Za delegata v Zvezo obrtnih zadrug sta bila izvoljena gg. Ivan Jakolič, mizar v Železnikih, in Franc Hafnar, kovač v Selcih. Pri slučajnostih sc je opozorilo zborovalce, da se prične šolski pouk za vajence 16. oktobra t. 1. Vsi učni mojstri naj pošiljajo vajence redno1 k pouku.
Zadruga ključavničarjev v Ljubljani sporoča: Vajeniške preizkušnje se prično v nedeljo dne 27. novembra 1927. ob 8. uri zjutraj s teoretskim izpitom v ljudski šoli na Grabnu v Ljubljani. Praktična preizkušnja bo pa takoj aru go nedeljo, t. j. dne 4. decembra 1927. ob 9. uri dopoldne v delavnici tvrdke Jos. Weibl v Ljubljani, Čopova cesta 10. Vsi vajenci, katerim preteča učna doba v času do 27. februarja 1928., naj vlože nekolkovane, lastnoročna pisane prošnje najkasneje do četrtka 24. novembra t. 1. do 18. ure v roke zadružnega načelnika ali pa jih pošljejo po pošti na zadrugo'. Prošnji, na kateri naj potrdi učni mojster dejansko zaposlenje vajenčevo v zmislu učne pogodbe, se mora priložiti tudi zadnje šolsko izpričevalo obrtne nadaljevalne šole in učna pogodba. Kot preizkuševalno delo se določa za vajence stavbnega ključavničarstva: štedilniški okvir 18" X 24", za one strojnega pa: os za malo smirkovo polut z ležaji (Schmiergelscheibelager mit Welle) po navodilu učnega mojstra. Te predmete morajo ivzršiti vajenci sami in jih izgotovljene prinesti k praktični preizkušnji dne 4. decembra t. 1. K teoretični preizkušnji dne 27. t. m. naj vajenci prineso s seboj svinčnik in pero, pivnik in dve poli belega papirja. Vajenci, ki bodo pravočasno vložili prošnje, naj se udeleže preizkušnje v zgoraj označenih dneh brez nadaljnjega posebnega obvestila.
Mizarska zadruga v Mariboru. Dne 6. oktobra 1927. se je vršila redna odborova seja v zadružni pisarni Pod mostom. Udeležili so se je predsednik g. Munda, gg. Ivan Paitz, Jože Volčič, Andrej Koren, Franc Ribič, Aleksander Belina in Štefan Rusi. Tovariš predsednik Munda je pozdravil navzoče ter prešel k dnevnemu redu. K prvi točki dnevnega reda se je razpravljalo glede nadaljevanja obrta neke prosilke po moževi smrti. Kot poslovodjo se je odobrilo g. Jožefa Šunka. Dva obrta sta se premestila. Pregledalo se je po dveh obrtnikih predložene uspo-sobljenostne dokaze. — Nadalje se je razpravljalo o nekem pomočniku, ki je predložil napačne dokumente o pomočniški dobi. Sklenilo se je, davse ga naznani obrtni oblasti. Neki obrtnik trguje s svojim obrtnim listom. Imenovanega se je naznanilo obrtni oblasti in prosilo, da se ga kaznuje. Delavnico pa, ki jo je dal na razpolago neupravičenemu pomočniku, naj se zapre. Naznanilo se je nekega nastavljenca državne železnice, ki je šušmaril. Ovadba je bila poslana obrtni oblasti in ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani. Pet mizarskih mojstrov je bilo kaznovanih radi neprijave in odjave svojih pomočnikov pri zadrugi. Prijavili so se trije mizarski vajenci k preizkušnji.
Razno.
Uprava « Obrtnega Vestnika« vljudno sporoča vsem cenj. naročnikom, da list radi tehničnih ovir 15. oktobra in 1. novembra t. 1. ni mogel iziti in bo uprava gradivo nadoknadila.. Cenjeni naročniki naj izvolijo zakasnenje lista oprostiti.
Obrtniški koledar za leto 1928. bo v zalogi Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani v kratkem izšel. Ker bo vsebina jako poučna, cena nizka, ga priporočamo v nakup vsakemu obrtniku. Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10.
Tečaj o tehniki obdelave pločevin. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi pod vodstvom g. Josipa Štirna, profesorja tehniške srednje šole «tečaj o tehniki obdelave pločevin«, ki je namenjen zlasti kleparskim in kovinarskim mojstrom in pomočnikom. Tečaj je brezplačen ter bo trajal okoli dva in pol meseca. Poučevalo se bo v prostorih tehnične srednje šole, in sicer trikrat tedensko v večernih urah. Interesenti naj prijavijo svojo
udeležbo ustmeno ali pismeno pri Uradiu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10, najkasneje do dne 20. oktobra t. 1. Otvoritev tečaja se bo pravočasno udeležencem naznanila.
Tečaj za krojaško damsko in moško prikrojevanje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani priredi po Božiču tečaj za krojaško' prikrojevanje v Ljubljani pod vodstvom g. Alojzija Knafeljna. Vsi interesenti in interesentinje naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismeno v pisarni urada, Krekov trg št. 10/1, kjer dobe še nadaljne informacije.
Krojači, šivilje! Pritožujete se čez konkurenco konfekcije itd1. Ali ne vidite, kako eleganten kroj ima konfekcija? Če hočete v današnjem času izhajati in imeti naročnike, morate imeti modem kroj. Istol dame! Koliko si prihranite pri gospodinjstvu, če znate same izdelovati garderobo. Koliko časa zamudiš pri starih krojih. Zakaj je konfekcijska obleka tako poceni? Ker je kroj preizkušen in lahek’ za izdelovanje. — Prvi zimski1 tečaj z novimi pomladnimi modeli in kroji za leto 1928. se prične PO Božiču. Pouk za krojače, uniforme (važno za vojne obveznike), specialni pouk za duhovščino. Za šivilje kot nešivilje poleg krojenja modeliranje, to je vrezavanje krojev po vsaki podobi in meri, da ne potrebuješ nobenega kroja (šnita). Ker ima lastnik modni salon, imajo učenci priliko videti, kako se šiva in izdeluje. Učencem se rekoh mandirajo službe. Revnejšim tečaj ceneje! Nekaj se lahko plača z živili. Zunanjim učencem se preskrbi hrana in stanovanje pri zanesljivih ljudeh. Ker je ta tečaj zadnji v1 tej sezoni, opozarjam na to krojače in šivilje, naj ga ne zamude. Ker je prostora le za določeno število učencev, naj se vsak čimprej prijavi. Krojni pguk po pošti. Vsak učenec, ki je obiskoval tečaj, ima pravico vsako leto posečati osemdnevni brezplačni kurz o izpremembi mode, dobi ceneje šivalni stroj in druge potrebščine. — Zasebno krojno učilišče F. P o t o č n i k, na internacionalni razstavi v Rimu odlikovan z zlato kolajno in naslovom krojnega profesorja, Ljubljana, Stari trg 19.
LAŠKO1. — Jurij B c n e d e k. Umrl je 5. oktobra mož, ki ga bomo dolgo vrsto let pogrešali, z njim je odkrhnil del naše obrtne zgodovine. Rodom Madžar, je prišel pred 51 leti kot pomočnik v Laško in je tu delal, živel in nas kot popolnoma naš mož zapustil. Poročen je bil z našo vrlo Kopačevo Pepco, ki mu je rodila šest otrok in ki mu je pred tremi meseci v smrti prednjačila. V svoji mladosti je bil Benedek prav iskana osebnost. Bil je član okrajnega zastopa, občinskega odbora, dolgo1-leten načelnik gasilskega društva, okrajne posojilnice itd. in kar je bilo rajnkemu glavno, bil je navdušen lovec in kot veseljak daleč naokrog dobro poznan in priljubljen. Kot dimnikarski mojster je izvrševal svoj obrt nad 45 let in bil je vedno naš vnet obrtniški borec. Pogreb, ki se ga je udeležilo nad 350 žalnih gostov, je vodil celjski pastor Ma'y, pel mu je pa pevski zbor Obrtnega društva. Naj počiva v miru!
Važno opozorilo delodajalcem. Ker naše delavsko zavarovanje predvsem ogroža neredno in nepravočasno1 plačevanje predpisanih prispevkov, je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prisiljen, da proti vsem onim delodajalcem, kateri bi ob zapadlosti prejetih plačilnih nalogov predpisanih prispevkov takoj n e poravnali, predlaga pri političnih oblastvih v zmislu § 197. zakona o zavarovanju delavcev izrek denarne kazni, katera znaša od 100 do ,5000 Din. Število nerednih plačnikov je tako veliko in zneski zadržavanih vsot tako visoki, da imajo ta dejstva za posledico nelikvidnost urada, kateri ne more svojih najnujnejših obveznosti
pravočasno poravnati. Med te obveznosti spadajo predvsem oskrbovalnine bolnicam, katerih gospodarstvo je vsled tega dejstva istotako ogroženo. Iz teh moralnih in 'gospodarskih razlogov je najstrožja uporaba zakonitih določil utemeljena in v interesu brezhibnega izvajanja našega zavarovanja nujno potrebna. Zato je v interesu delodajalcev, da v izogib večjim in nepotrebnim stroškom svojim obveznostim iz naslova delavskega zavarovanja redno in takoj zadoste. Urad do nerednih plačnikov v interesu svojih bolnih članov, v interesu gospodarstva naših bolnic itd. ne more imeti nikakih ozirov. Vsako liberalnejše postopanje od strani urada ima za posledico vedno večji zaostanek na neplačanih prispevkih. Pri takem položaju pa je izvajanje našega bolniškega zavarovanja sploh nemogoče.
Novi obrtni zakon. Kakor doznavamo, je osnutek novega obrtnega zakona že v toliko izdelan, da ga bo ministrstvo v kratkem razposlalo zbornicam in gospodarskim korporacijam v izjavo.
Prevoz krompirja čez Trst. Italijanski posebni delegat za fitopatologijo v Trstu opozarja vse interesente, .da morajo biti izvorna in imunitetna izpričevala pri pošiljkah s krompirjem, ki sc prevaža čez italijanski teritorij, izdana od fitopatoloških oblastev d!ežele izvora (pri nas Državno kemično preizkuševališče) in ne od1 kakih drugih institucij ali oblastev. Izpričevala sama morajo biti izstavljena razen v jeziku dotične države tudi v italijanščini ali fran-
Hi Krojaški atelje za gospode in dame f-i	I	1*	^
| rranc Iglic j
Q LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28 j
Priznano solidne ccne!
Priznano solidne ccne!
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUB L JANA, Pod Trančo šte v. 2.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvršujejo.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke
Najnižje ccne!
L. MIKUS
tvornica dežnikov LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Največji
izbor
Popravila
Najnižje cene !
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri ,,Zlatem jelenia“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije sc izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošilj«tve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115.
coščini, kakor so tudi italijanska izpričevala, ki se izdajajo za inozemstvo.
Za izvoznike živine, jajc in maslo. Po informacijah našega generalnega konzulata v Parizu, vlada na ondot-;iem trgu veliko povpraševanje po domači živini, jajcih in maslu.
Za konzorcij cObrtnega Vestnika* Milko Krapež. Odgovorni urednik Ignaci j Kaiser.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
FRAN RAVNIKAR
Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, lesna industrija, parna žaga
Ljubljana, Linhartova ulica 25.
Račun poštne hranilnica št. 11.428	Telefon	št. 2.415.
Prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih v različnih stavbnih slogih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil, gospodarskih In industrijskih stavb, stolpnih s'reh, kupol, cerkvenih ostrešij, balkonov, vrtnih utic, verand in raznih vrtnih arhitektoničnih del. Izvrševanje stopnic, dekorativnih stropov, dekorativnih stenskih opažev, vrat, oken itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvo.ane, razstavne zgradbe itd. Opozarjam na moj najnov^ jši s stem „Rafl“, jitgoslov. patent št. 4.755 za proste razpetlne od 8 do 40 m. Parna in električna gonilna sila.
| Cenjenim gg. obrtnikom se priporočam pri nakupu vseh j : barv, firneža, lakov, steklarskega kleja, čopičev in vseh drugih potrebščin za te stroke
i IVAN JANČAR j
j LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 j
Pozop !	Pozop	!
Gostilna „0tcii Vis" o Ljubljani,
Židovska steza št. 4
toči najboljša dalmatinska, štajerska in dolenjska vina, potem likerje, sadne soke, pivo itd. Prvovrstna domača in primorska kuhinja. Vsi prostori, ki so nanovo preurejeni, so zelo prikladni tudi za društvene in družabne sestanke. Za obilen obisk se priporoča FRAN BFNČiČ
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti. Stavbno in umetno steklarstvo.
LJUBLJANA
Dunajska cesta 10
Telefon 2478
Telefon 2478
Velilta i/bira. KoŽllSlOViSSC Velika izbira.
SEMKO PETER, Ljubljana
Nizka ceae!	Turjaški	trg	1.	Nizke	cen	!
Krznar in izdelovatelj čcpic.
Barvanje in strojenje krzna.
Nakup kož vsakbvisfnc divjačine po najvišjih cenah.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče ohresii.
Jamstvo za vse vloge In obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, kei jamči zanje poleg lastnega hraniiuičnoga premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sffdišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Nasi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker ie denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
$
«1
13
3
e
s
s
s
ki
K
a
a
s
a
a
s
s
H
V
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
laKft&atta^aaeMsaasvauaaaaesNaanaanaaaticttiE&siinaieMiiiaaaaBnBaRasstfcinaaisa&iHttisKBaseiKaaitaiai
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- A
¥ Cen rala: Ijubliana, Dunajska cssta ¥
Podružnice in agencije:
Brežice	Kranj	Novo mesto Sloveiij-
Celje	Logatec	Prevalje	gradeč
Črnomelj Marib..r	Ptuj	Split
Gorica	Metkovič Rakek	Trst
Novi Sad Sarajevo
A
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 2261,2113,2502,2503 in 2504
Priporoča se za vse bančne posle
a ®«EBffi»BB«!tiiWai53ttRii »fAEOBISBS*&■■■■■■■■ iB fl » SKJSIMSiJ Ul »MBS -19	J*	'
of
o?
«35
«35
O?
»5?
«5?
»35
«35
«5?
«5?
O?
O?
e«
o?
05
05
05
05
05
05
oS
05
05
05
05
05
05
oS
05
05
05
05
.35
Obrtna banka
d Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2 >08	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici o Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustanaoljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezane ologe po dogoooru primerno oiše.
05
05
05
05
05
05
o5
05
05
05
05
05
05
05
05
05
05
05
05
05
/05
05
05
05
o5
05
05
oS
05
o5
05
o5
05
o5
05
ot «35 .35o5o5o5o5o5o5o6o5o5o5o5o5o5o5o5o5o5
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 2040,2457,2548, 2805 in 2806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
sRssivecsčosnaaaasBfHsassn