XV. letnik. V Gorici, 10. januvarja 1907. 2. številka. Izdajatelj in odgovorni urednik : Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodnn Tiskarna14 (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Iihaja vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Rokopisi si' ne vračajo. Ncfrankovann piima «e no .sprejemajo. Cena lislu znaSa . ■ celo leto 4- krour, u pol leta 2 kroni. Za manj [premožne i» celo leto 3 krone, n pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena liitu 6 K, za druge delele izven Avstriii' 6 K. * ^ Rokopise sprejema „N»rodna TiBkarna“ v Gorici, ulica Vet-turini it. 9. Naročnino in naznanilu s pr e j i' m a upravniStvo, (lorica, SemeniSka ulica St. 10. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v dolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSčti nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskom bregu (Itiva (Jorno) Jt. I t. po 8 vin. Oglasi in poslanic« se računijn po petlt vrstah in sicer: čo se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v./Večkrat po pogodbi. Pismo kmečkega Fanta. Fantje, tovariši! Kličem Vas na delo, v tem predpustnem času, ko se fantje zbirajo po plesiščih in gostilnah ter pozno v noč talijo in kričijo, drugi dan pa zdravijo — „mačka“. žalostno, tovariši dragi, skrajno žalostno je to za nadebudno mladino. Posvetimo z bakljo izobrazbe v zadnjo gorsko vasi In drugače bo. Ako lislate časnike, vidite kako živahno se giblje mladina drugod, zlasti po bližnji Kranjski in zeleni Štajerski. Brez izobraževalnega društva si skoraj nemoremo misliti fare v sosedni Kranjski. Pri nas so izobraževalna društva tako-rekoč še „španska vas“ med mladino. In vendar so luko nujno potrebna. Kdor se ne Izobražuje, podivjuje. Fantje, kar je mogoče drugod, mogoče je ludi pri nas! Treba je !e nekoliko požrtvovalnosti in dobre volje; in ravno te večkrat pogrešamo. Mnogokcd se izgovarjajo češ: „Društvo bi že ustanovili, a nimamo pripravnih prostorov". Sami sebe obsojamo s takimi izgovori. Ali ga res v celi fari ni rodoljubnega gospodarja, ki bi bil ponosen na to, 'da njegova hiša ima v Bebi „vseučilišče“ — izobraževalno društvo? Zatorej mladeniči, vse izgovore v stran, poprimimo se le načela : „1 z o b r a-ževalno društvo pri nas moramo imeti!*4 Zimski čes je kaj prikladen za snovanje društev. Izobraženci takoj na delo, in uspehi so zagotovljeni 1 Prej ko si mislite, stala bo za Vami mogočna izobražena četa mladih boriteljev. Pometla bo s površja pnhle kričače, ki kriče: »Smrt veri in narodnosti na Goriškem*. Sedaj pa mladenči, iz kršnega LISTEK. Za ciljem. Di. I. Gospod župnik stopi ravno iz vrta. V roki nosi debelo, prilično obrabljeno knjigo, z drugo pa si obriše obilni znoj raz visoko čelo. Mirnim korakom stopa proti domu. Vže obrne okoli županovega vrta, ko mu na oho udarijo lahke stopinje. Ozre se. Obraz mu spreleti vidna zadovoljnost. Postoji trenutek. In kakor bi se bal motiti za njim idočo osebo, »topa počasnim tihim korakom dalje. Toda v tem trenutku vže začuje slovenski pozdrav: .Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ „Na veke 1“ odzravi gosp. župnik. „Kam pa se ti tako mudi, Milica ?“ vpraša župnik. „Gotovo si bila na materinem grobu, — a sedaj hitiš, da pripraviš očetu kaj za pod zob?* „Da“, odvrne nekako boječe Milira in hoče naravnost naprej. „Prav“, reče g. župnik, „le pridna bodil Pridnih ne zapusti Bog nikdar. Toda čuj," reče g. župnik, kakor bi se nečesa domislil, „reci očetu, naj pride • Krasa, tužne Raške doline ter od bregov biitre Soče, na delo. Podajmo si roke v edino rešilni organizaciji v izobraževalnih društvih. Kmečki fant. * >1« * To pismo kmečkega fanta je vesel pojav za naše gibanje. Danes so izobraževalna društva tem bolj potrebna, ker so liberalci trudijo, da pridobe mladino zase. Izobražena, značajna naša mladina nikdar ne bo šla v liberalen tabor. Zatorej tudi mi kličemo: Fantje, kvišku! Sledite poziva svojega tovariša in snujte povsodi izobraževalna draštva in podpirajte jih ! Preganjanje katoliške cerkve na Francoskem. Te dni so sekvestirali cerkveno premoženje v semenišču v Verzelju blizu Pariza. Tu so vladni organi zaplenili za šest miljonov rent, ki so bile cerkvena last, s katero so se vzdrževale bolnišnice in šole. Vte to je vlada ugrabila. Papež bo podpiral s svojimi dohodki francosko duhovščino, ki sedaj od vlade ne dobi nobene plače več. Kajjevzrok proticerkve-nega boja na Francoskem? Čl-tajte! Vodja socialnih demokratov Jau -ros je dejal v poslanski zbornici: „Cetudi bi Bog sam, preoblečen za papeža stopil pred ljudi, prva dolžnost ljudi bi bila, odreči mu pokorščino in ga ne priznavati za gospoda, katerema se ima človeštvo podvreči, ampak ga smatrati za enakega ljudem!" To je isto, kar je satan govoril prvemu človeku, da se je uprl proti Bogu. lierimo naprej! Delavski minister Viriani je v zbornici rekel: „Mi vsi, tekom ene ure k meni. Imam mu nekaj važnega povedati. Pa ne pozabi!“ doda še g. župnik, I.akor za šalo. Saj je dobro vedel, da, kar se Milici naroči, izvrši točno kakor ura. „Posluženi bodite, g. župnik", reče Milica in komaj pozdravi župnika z narodnim slovesom: „Z Bogom 1“ vže odhiti brzih in lahkih nog kot mlada srna. Gospod župnik, častitljiv, postaren mož, je prijazno gledal za tem nežnim, brhkim dekletcem, ki je moralo vže sedaj v svoji rožni mladosti okasiti grenko kupo trpljenja. Smililo se mu je, ker se mora sedaj, ko najbolj potrebuje tuje pomoči in podpore, da se mora sedaj opirati na lastne moči. Bolelo ga je, da Milica, vajena prej nežnosti in redu, mora sedaj še nedorasla kakim resnejšim skrbem, z vso Bilo občutiti njih težki jarem in nadomestovati očetu hišno gospodinjo. Toda božja pota so nerazumljiva, pomisli župnik. Vidim, da je tiha, mirno in potrpežljivo prenaša pretežki udarec — materino smrt. Ljubeznivo streže očetu ter mu vsaj kolikor toliko nadomestuje ranjko soprogo, čemu jo pač božja Previdnost tako preizkuša? Včasih si Bog vže za rana izbere osebo, na kateri hoče pokazaii svojo moč ter naši praočetje, naši očetje in sedaj mi opravljamo delo protikleri-kalstva. Opravili smo s človeško vero v posmrtnost. (To se pravi: Izruvali smo iz src ljudstva vero v neumrjočo dušo). Pravo naše deio pa se je šele pričelo!“ Boj proti Kristli. Naučni minister Brian d je nedavno govoril učiteljem sledeče: „Prišel je čas, da izkoreninimo iz src francoskih otrok staro vero, ki je opravila, in na njeno mesto postavimo Inč svobodomiselstva. Čas je, da se iznebimo krščanske misli. Izgnali smo Jezusa Kristusa iz armade, mornarice, iz šol, bolnišnic, sirotišnic in sodišč in sedaj gaje treba še iz cele države 1“ Kdor ima še trohico vere v svojem srcu, ta se bo zgražal nad takimi besedami. Celo ameriško časopisje ugovarja takemu postopanju. Ne tako pa naši liberalci in socialisti. Ti si žele pri nas francoskih razmer, tudi oni hočejo pri nas prižgati Inč svobodomiselstva. Če bi taki ijudje prišli v državni zbor, bi se pri nas isto zgodilo ko na Francoskem. Zato nihče, ki še količkaj pošteno čnti, ne bo volil ljudi, ki tako govore ali ki jih priporočajo liberalci ali socialisti. Proč ž njimi I Politični pregled. Slovenci v prihodnjem državnem zboru. Za bodoče slovenske poslance bo silno važno, v kakem kluba bodo združeni. Le če bodo v močnem klubu, bodo kaj dosegli, drugače ne bodo ničesar storili za svoje volilce. Iz Poljskega je prinesel „Slovenec“ dopis, da pristaši katoliške ljudske stranke delajo na to, da Be ustanovi v prihodnjem državnem zboru velik klub, ki se bo imenoval „Slo- jo preizkušati kot zlato v ognju, dajo vtrdi v trpljenju in bojih življenja. Lahka zadovoljnost obsije častito župnikovo obličje pri teh mislih. Saj je vedel, da tako krepostna deklica premaga vse težave, vse skušnjave pretkanega sveta, da ne podleže nobeni sili, ko tako zvesto čnve nauke, ki jih je vpila z materinim mlekom. Svet je preslab, da bi premagal Boga. S takimi mislimi prestopi župnik prag župnišča. II. Gospod učitelj Pavel služi v Dolini vže dvanajsto leto. Nikomur se še ni zameril, l vestno in točno službo si pri- dobiva naklonjenost predstojnikov, z lepim ravnanjem in uljudnostjo pa srca nadebudne mladine. Njegovo mehko k vsemu dobremu nagnjeno srce pomaga vsakomur, kateri se k njemu zateče, s svetom ali dejanjem. Nikogar ne odpnsti praznih rok, in ako ne more v čem sve- tovati kaj zdatnega, tedaj mu reče : „Pri-jatelj, do tu ne seže moja znanost; obrnite se na gosp. župnika ali druzega izkušenega moža“. S tem geslom je nastopil trnjev pot učiteljskega stanu, trdno se držal zlatega pravila zmernosti in vse vanska zveza11. K temu klubu bi pristopili Jugoslovani, to se pravi Hrvatje iz Dalmacije in Istro in vsi slovenski po-s'anci, ki pripadajo »Slovenski ljudski stranki14, nadalje češki katoliško-narodni poslanci, ki jih pride v prihodnji državni zbor mnogo več, kakor jih je bilo doslej in pa poslanci poljtke katoliške ljudske stranke. Ta klub bi štel okrog 100 poslancev, kar je jako veliko, ako pomislimo, da ga danes ni kluba v državnem zboru, ki bi imel vsaj le 80 poslancev. Ta klub bo toraj imel važno nalogo. Vsi tlovenski poslanci, ki ne bodo v tem klubu, ne bodo ničesar pomenili! V ta klub pa seveda ne bodo vstopili liberalci, zato liberalni poslcnci za svoje volilce tudi ničesar doseči ne bodo mogli! Vsat naj torej gleda in dela na to, da noben liberalec nebo izvoljen na slovenskih tleh! Državni zbor se je sešel včeraj. Čuje se, da bodo češki radikalci umaknili svoje nujne predloge. Kedaj bomo imeli volitve? Eni pravijo v marcu, drugi v aprilu, sedaj pa poročajo z Dunaja, da je mi-nisterski predsednik baron Beck izjavil poslancem, da bodo volitve začetkom maja. Baje poprej niso mogoče, ker priprave za nje ne bodo končane. Program za parlamentarno delo. Državni zbor ima za svoje zadnje zasedanje rešiti sledeče zakone: n o-merus clausns; volilno svobodo; zakon o vojaških novincih ; ‘20 miljonski kredit za izboljšanje plač državnim uradnikom. Ker vrne gosposka zbornica obrtni zakon in zakon o vojaški taksi, bo poslanska zbornica morala rešiti tudi še to. Kavno tako čaka rešitve krošnjar- mu je šlo srečno izpod rok. S svojim blsgim značajem je pridobil kmalu srca svojih sovaščanov tako, da bi mu težko bilo zapustiti novi kraj, a še težje bi ga pogrešali Občinarji. Oholosti in ošabnosti ni poznal. Njegov vesel, prikupljiv nastop je kmala vse pridobil, tako, da so za njegovo prijateljstvo kar tekmovali. Ni čuda tedaj, ako mn je prvi občinar izročil tudi svojo hčer Mimico, kur je Pavlov ugled še bolj povečalo. Z Mimico sta složno živela. Družini skrben oče, šoli vesten učitelj, je lepo izbajal z vsemi. Cerkve se ni ogibal da, priznati se mu mora, da je ravno ob šolarskih mašah vladal najlepši red med šolsko mladino. Dasi sam na kom pri orgijah z izbranimi učenkami in učenci, vladal je njegov duh ludi ostale nepevce in nepevkinje v cerkvi. Pridno je pazil, da je vsakdo preskrbljen z molitvenikom, in kdor ga ni imel, je občutil kmalu pravico kazni. Heden v vsem je zahteval red tudi v cerkvi. Red je podlaga vsem krepostim, je mislil, in tako tudi delal. (Dalje pride.) ski zakon. Nadalje bo Ireba še rešiti predlogo o lokalnih železnicah, posebne železniške predloge, LloyJovo pogodbo, predlog o novem dalmatinskem paro-brodnem društvu, zakon o pospeševanja trgovske mornarice, zakon o umazani konkurcnci, zakon o provenijemi hmelja, kongruo, reformo zakonskega prava, zakon kako omejiti kužne bolezni pri živini, zakon o inženirskem naslovu in kolpor-tažni zakon. — Časa jo malo, češki radikalci pa nočejo umakniti svojih nujnih predlrgov. Znto bo težko vse šlo pod streho. Dopisi. Iz Šlovrenca. — Moj „dopisič“ v „Pr. L." je „Sočinega“ popisnika tako zbodel, da je odskočil in poslal MPri-morcu“ dva dopisiča; „plagijat“ gaje spravil iz bajte! Neki gospod učitelj pozna pravdotro vse dopise proti meai v „Soči“ in „Primorcu“, kar je sicer prav; zdi se pa, da se jih sramuje ('ker so pokveke). — G. dopisnik! 100 kron sem obljubil, ako mi dokažete, kakor sem objavil v „Pr. L.“. Tndi Vaš predlog sprejmem (koliko ste dali že Vi za nar. namene ?), pa dokažite svojo trditev! Zakaj se toliko zvijate in izogibale dokazu — bolj kakor mačka vrelemu mleku. Ali je res, kar Vi trdite, ali ni! Ali mar hočete dati kteremu „uro“, kako je treba računiti? Glede npofa11 na Krožadi sami sebi ne verjamete, kar pišete. Od sv. Ivana do 23. dne dec. 1906 bi gostilničar že imel časa dovolj pora-čuniti — in je tudi poračnnil, ker drugače bi ne mogel vedeli, ali je pnf ali prebitek. Ve pa tudi vsak, da samo zavijanje „moštac“ ne plača nobenega pufa. Ako (?) je puf sedaj poravnan — prav. — Rujno vince na Dobrovem, katero mi očitate in vseh 10 prič (pri občnem zboru ^Hranilnice in posojilnice" bo še več prič), prepustim Vam in Vašim. Saj je stara resnica, da se drugim najrajše podtika to, česar je kdo sam poln. Tudi »grabežljivost" Vam položim pred noge, da boste iž nje napravili vile, da boste, če bo mogoče, denar trosili,' podpirali vse narodne sklade, razpoke, namene in liste— samo „Slovenca“ prosim ne!! Ker s tem napravite največi narodni greh. Tudi boste lahko hodili reševat beneške Slovence, vpili boste „živio“ in vse bo rešeno, Italija porušena. Nov Radecki I pa brez armade. Ustanavljali boste društva za zavarovanje goveje živine, bralna društva n. pr. v Medani, v Hruševlju in drngod ; tudi pevskih društev ne boste pozabili; ohranili boste Vašo jetično „bralnico“ (hiralnico) v Višnjeviku; prirejali plesne venčke na križpotih in kar Vam ostane še prostega časa. (izven kar treba za živež in počitek) boste podačevali otroke, natančno spolnovati dolžnosti svojega stanu. Her-kules je bil proti Vam ničla! Ako se nekoliko utrudite, ni čuda! Zdaj Vas lepo pozdravljam. Vam ne bom več dgovarjal! A. Uršič. Iz Cerkna. — 29. decembra je bil za nas Cerkljane vesel dan. Dobili smo namreč ta dan gospoda dekana v osebi Dr. Franca Knavsa. Čeravno vreme ni bilo primerno, se je vendar sprejem dobro izvršil. Kmalu popoludne se je pripeljal med pritrkavanjem zvonov in streljanjem. Gospod župan ga je na kratko pozdravil ter mu predstavil občinske može; nato smo se podali v cerkev, kjer je bil sv. blagoslov; potem smo ga spremili v župnišče. Drugi dan v nedeljo se je v lepem govoru ljudstva predstavil in posebno povdarjal, da so bili dobri njegovi prejšnji farani na Livku ter izrazil nado, da so tudi Cerkljani tako dobri, ki imajo tako krasno farno cerkev. Povdarjal je Kristusovo ljubezen, in to nam označuje novega gospoda dekana, ki je ljubezniv in ponižen. S temi svojimi čednostmi, posebno pa s svojo globoko učenostjo si bode, upam, pridobil srca vseh brez razlike stanu in verskega prepričanja. Drugi dan v nedeljo zvečer je godbeno in pevsko društvo priredilo pod vodstvom g. pevovodje Gabrijela Bevka lepo serenado. Gospoda dekana Bog obrani dolgo let med nami! Iz Volčjega grada. — Na av. Šte-1 fana dan Brno videli, kako so tekali glavni agitatorji »Svobodne šo!e“ po vasi vabit ljudi na sestanek. Nekak pre-zinljiv in zmagonosen posmeh je bilo opaziti na njihovih ustah. Tokoj smo uganili, da je gotovo na obisku oni znani Kopač. Res se nismo motiii. Pri županu namreč, kjer dobi vsakikrat prostora, je pravil svoje štorije" in zraven večkrat povdarjal složnost; če tegt ni. so njegove poti in trud brez uspeha. Tukaj vidijo dragi bralci »Primorskega Lista“, česa se Kopač boji. Če se razdere „slo-ga“ in ljudje izprevidijo, kaj podpira Kopač, potem adijc „mondo“ gospod Kopač! Ko je vse dobro poizvedel, kakšne karte se mu pišejo, jo je lepo odkuril. Seveda najbrže s kroncami, kajti brez teh se ni posebno lepo po svetu sprehajati. Za tiste kronice jih je pastil v sladkem srcu, da bodo njih otroci kdaj študirali v volčjegrajski .svobodni š ? I i “. Zaslepljenci I S trnovske planote. — Postaja (in tudi prenočišče) za lokvarske voznike je zdaj pri Nemcih: odtod naprej na Lokve gre „Smuken-Zag“. Huda zima je letos radi tega ker bodo na Trnovem dvojne volitve — občinske in državne: tako pravijo vremenski preroki. Ali je na tem kaj resnice, ni gotovo in dognano. V Dom berg na obisk je šla težko stara VVinklerica z Lokvij, in res, zdaj se čnje, da je pri svoji hčeri v Dornbergu hudo obolela. Na lokvarskem pokopališč n ni bil 1. 1906 noben moški pokopan ; tudi letos se je odprl prvi grob — iienski. Darovi. Za »Slovensko sirotišre" : P. n. gg. Karo! Drašček 1 K, Nekdo 2 K, Peter Leban 2 K, Frani, Kuštrin 40 v, Franc Stepančič 1 K, Nežka Toškan 1 K, Josip Fon, kaplan 3 K. Uprava „Prim. L:sta“ je prejela za slov. ,.AIojzijevišče“ duhovnija v Vipol-žah, 10 K; g. Jakob Pirih, vikarij 10 K; duhovnik iz okolice 10 K ; Peter Leban v G”- ci 2 K ; Frančišek Kuštrin 40 vin. Za „Šolski Dom“ Peter Leban 2 K. Novoletna darila Slov. Alojzije-višču. — Preč. gg. msgr. Jos. Kragelj 24 K; Alb. Leban 10 K; Tom. Rutar 10 K; L. in S. 10 K; Al. Novak 5 K; Ludvik Kumar 5 K; Filip Abram 6 K; Bog. Nemee 10 K; Leop. Pečenko 3 K 34 v; Franc Červ 10 K; dek. Iv. Mnrovec 20 K; Ant. Pahor 10 K; Josip Golob 10 K; Ant. Berlot 5 K; Andr. Žnidarčič 10 K; Visokor. g. grof Raguer 5 K; Blag. gosp. Jernej Kopač kot odkupnino za novoletna darila 20 K. P. n. gg. Mihael Šinigoj 20 K; Josip Toroš 2 K; Karl Mach 1 K; N. N. 1 K; Pordon Dom. 1 K; Josip Ramot 1 K; N. in N. 80 v; For-nazari Ema 2 K; N. N. 1 K. Blag. gosp. Leop. Bolko 2 K; P. n. gg. I. Medved 2 K; Ferd. Resen 2 K; Ant. Miserit 1 K; Ana Grbec 3 K; Marija Zidarič 40 v; N. N. GO v; Štefan Erjavec, kuhar 1 K; Mar. Bošnik, kuharica 1 K; Drag. Črnigoj 2 K; A. P. 5 K. Nadalje so darovali: Preč. gg.: Otilij Medveš 10 K, Janez Vuga 10 K, Aug. Čargo 10 K, Ant. Sfiligoj 5 K, Ant. Manzini 4 K, Ivan Leben 10 K, Val. Pirc 6 K, Alfonz Poljšak 10 K, Ivan Rojec 20 K, Janez Kurinčič 10 K; Visokor. gg. A. Baguer 5 K, Angel Ritter 5 K, Baefy 5 K; Gospodična Rojc nabrala 5 K; P. n. gg. Fran Znchiatti, župan v Medani 5 K, Jernej Spieler 1 K. Em. Del Eri 1 K, Marija Kaus 2 K, A. Castelliz 5 K, Ant. Jakončič 5 K, Teod. Hribar 10 K, Ant. Gerbec 2 K, prof. Iv. Berbuč 5 K, Fr. Delchin 4 K, Mih. Kozman 1 K, Fr. Braa-nizer 2 K, N. N. 1 K, Karl Drašček 1 K, Franc Bevk 3 K, N. N. 60 v, N. N. 1 K, Andr. Lasič, c. kr. šol. nadz. 4 K, L:r. Premrou, notar 5 K, I S. 3 K. And. Fajt 1 K, lAna Hvala 3 K, Josip Čigon 2 K, gospa A. Pich 5 K, Josip Koruza 4 K, Ant. Obidič 5 K. Ant. Jerkič 5 K, Andr. Veccbiet 1 K, N. in N. in N. 1 K 40 v, N. — N. — N. 3 K 40 v, A. V. 1 K, I. Morassi 2 K 40 v, Jos. Blokar 1 K, A. Stanič 2 K, Fr. Novič 2 K. Vsem blagodušnm dobrotnikom naj-iskrenejša zahvala. Bog jim stotero povrni in usliši prošnjo, ki jo hvaležni gojenci molijo trikrat na dan: „Povrni, o Gospod, z večnim življenjem vsem, ki nam zavoljo Tvojega imena kaj dobrega store !•* Novice. Obolel je na pljučnici pretekli petek tukajšnji odvetnik g. dr. Fr. Pavletič. Kakor čojemo, je nevarnost že manjša. Želimo, da kmalu okreva ! Dopisniki na noge ! — Kaj radi čitamo poročila iz raznih krajev, zlasti pa domačo novice. VBa hvala nrutrudnim dopisnikom. Vendar moramo tekaj pribiti dejstvo, ki se ne da utajiti: Mnogo far in vasi je v naši deželi, od koder ni leto in dan nobenega dopisa, nobenega poročila. Ali se res ne zgodi v celem letu, kaj takega, kar je vredno, da izve „širša javnost11, «li pa bo dopisniki brezbrižni. Krivda zadene gotovo le dopisnike. Poboljšamo se v novim letu in poročajmo uredništvu „Primorskega lista") vse važnejše dogodke svojega kraja. Le tako bo list popoln, ter i vsestransko zanimiv. Zlasti naši mladeniči naj bi se večkrat oglasili, kar bi nam bilo jako ljubo. Torej na delo ! Kam (leneš ,,1’riinorski List", ko ga prebereš ? To vprašanje stavljamo vsem naročnikom »Primorskega Lista". Ako si skop, ga boš seveda položil na polico, kjer ga bo pokril prab. Odslej stori drugače ! Oddaj ga sosedovim ali sorodnikom. Vedi namreč, da v naših časih z razširjevanjem dobrega časopisja opravljaš apes ol ko delo. Liberalci vsiljujejo sedaj svoje umazano časopisje kakor star jnd preležano svoje blago. Preležanega blaga — liberalnih listov se ogibljite! Prve številke morda res ne bodo tako napadele vere in cerkvn, da hodo lahko rekli: „Le naročite se, saj nismo proti veri 1“ Ko bo pa dosti naročnikov, bodo prilezli na dan, kakor polž iz svoje hišice) in bodo zičeli udrihati po veri. Tako delajo liberalni listi povsod. Zato proč ž njimi! Naročajte in berite »Primorski List!11 — Goriški liberalci trobijo sedaj po svojih glasilih, da so postali prava ljudska stranka. Ssveda sedaj, ko jje ljudstvo dobile besedo, da govori, se delajo prijatelje kmeta in delavca. Vedno so bili nasprotni ljudstu in so se kot take tudi kazali. Njih stranka je stranka k m eč k i h o d e r u h o v i n ljndi, ki žive od delavskih žuljev. Tega liberalci vkljub vsemu vpitju ne bodo utajili! Če se sedaj delajo ljudstvu prijazne, kažejo s tem le, da se ljudstva boje! Objavili so tudi nekak program, v katerem pravijo, da so svobodomiselni. Kaj je namen svobodo-miselcev, kažejo žalostne razmere na Fraucoskem. Zatreti hočejo vero med ljudstvom. Vprašamo te pošteno slovensko ljudstvo, kako korist pa imaš od tega, če liberalci upijejo zoper vero? Prav nobene! V tistem programu nadalje pravijo, kako bodo pomagali oni sedaj kmetu in delavcu. Preneamno! Doslej se pa kmeta in delavca niso nikdar spomnili, ker ni imel tiste moči v politiki, kakor jo i ma danes. Vse, karje v tistem programa dobrega, so v.seli liberalci iz našega krščanskega programa. In ta program mi izvršujemo že več let, liberalci nam mečejo pa zato polena pod noge! Tu se vidi vsa liberalna podlost. Noben zaveden kmet ali delavec ne bo šel z liberalci. Ž njimi bodo šli le oni, ki so doslej tlačili ljudstvo in pa oni, ki so od njih odvisni. Koliko je verjeti liberalcem? — V ,.programu", kakor liberalci imenujejo tisto zmašilo, pravijo liberalci, da bodo podpirali le zadruge, ki ne služijo politiškiin strankarskim svrham. To je prav, mi smo vedno trdili isto! Skoro obenem z liberalnim nprogramorrT je prišla na dan tudi neka okrožnica liberalcev, da se osnuje v Ljubljani narodno-napredna „Z»družna zveza“, ki bo združevala v sebi vse liberalne zadruge. Tu se vidi, kako si oni mislijo nepolitične zadruge. Le slepiti hočejo IjadBtvo! Liberalcem nobene vere ! Še nekaj lepega o liberalcih. — Liberalni „program* pravi, da so liberalci potegujejo za starostno zavarovanje delavcev. Na mirenskem shodu pa so liberalci upili, da ne marajo delavskega zavarovanja. Liberalci pravijo, da so prijatelji delavstva. V Mirnu pa so bili od liberalnih gospodarjev odduščeni 4 delavci le za lo, ker niso imeli časa priti na shod kričat. Kje jo prijateljstvo do ljudstva? Pri liberalcih ga ne najdete! Kaj hoče „svobodna šola"? — Liberalci so v svoj prenovljeni program sprejeli tudi svobodno šolo. Kaj je to? Na to je dalo odgovor zborovanje društva »Svobodna šola1' v Karlovih varih na Češkem dne 9. decembra I. 1906. Na tem zborovanju je izrekel govornik ob velikem pritrjevanja sledeče besode: Vera nima v šoli ničesariska-li! In na drugem shodu v Vitkovicah na Moravskem je rekel drugi govornik, neki n č i t e I j (!) sledeče: „Svobodna šola zahteva, da se izkljnči iz šole vsaka vera!“ Take namene imajo tadi naši liberalci t Ali nam naše versko prepričanje in naša vest dopušča, držati s takimi ljudmi? Ne in nel Gabrščcku v album ! — „Dodim liberalno časopisje blati in razdira ogled duhovščine in cerkve, se njih prvi matadorji na javnih ljudskih shodih bijejo na prsi: tudi mi smo dobri katoličani in dobri krščani — in tako podirajo sami razlog lastnega obstoja — rai*on ‘d’ etre. Ako je katoličanstvo in krščanstvo tako bistveno potrebno za naše ljudske mase, čemu pa ves ta boj proti duhovščini? Ni-li ona oficijelna zastopnica katoliške in krščanske ideje? Ali ni ona vzgojena in izučena za to? Ali jo ljudstvo s svo- j jimi žulji ne vzdržuje za to, da ideje ka-toličanstva in krščanstva nči in ohrani v ljudstva ?■' — Bilo bi dobro, da bi si Gabršček te besede svojega nekdanjega tovariša dr. Tume dobro zapomnil. Njema so pisane. „Soča“ iu produktivne zadruge. „Soča“ pravi v novem programa narodno-napr. stranke katerega bodo rešetavali in „llikali“ ta mesec na posebnem reorganiza-djskem shoda v Gorici, da bo narodno-napredna stranka podpirala samo „pro-duktivne zadruge. Menda ne take zadruge s posebnim strojnim aparatom, kjer bi se vanj metali klerikalci, na drugi strani pa prišli iz stroja novopečeni liberalci? To bi bila imenitna produkcija za „So-čino“ strauko. Socialni demokratje na Goriškem, se pripravljajo za prihodnje državnozborske volitve. Tudi liberalci se gibljejo Našim somišljenikom kličemo: Na nea-strašeno delo! Sclavonia pri „L' Ecu“. — Gledč besede: Sclavonia in sklepov, ki jih izvaja iz te besede pisec dotičnega listka, ne čuti „L’Eco del Litorale“ potrebe, da bi kaj popravila, češ da je to subjektivna stvar. In taki ljudje, ki na tak način žalijo slovensko ljudstvo, se čutijo še razžaljene radi nedolžnega izraza slovenske govorice: Polentarji? Omenjamo, da „L’Eco del Litorale" nadaljnje v isti številki v listka strupeni in za Slovenca žaljivi članek „11 Friuli,“ o katerem pravi, da je historična študija. Čadna študija, ki zamenjuje Slovane s Hani in Avari! Znaui sofist trdi v ,,L’ Eco del Litorale", da smo mi rekli, da je on kriv plesov v prostorih grofa Bagaer-ja in gospoda Gorjupa! To je sofizem, kakršnih smo vajeni pri njem. Mi smo pač rekli, da sla njegova lista osebna in da kot taka ničesar ne izpregovorita o plesih, ki se vrše v prostorih njegovih osebnih prijateljev, grofa Bagaer-ja in gospoda Gorjupa. Splošno obsojanje. — Počenjanje lista kL' Eco del Litorale* se obsoja v mesta splošno. To nam je v zadoščenje. Te dni smo slišali odlične vladne kroge ki označajejo pisarijo toga lista o Slovencih kot nesramnost. Somišljeniki! Berite „PRIM. LIST“! V predzadnji številki napada „L' Eco del Litoraleu č. g. K. Kumarja, vikarja v Avčah in pa č. oo. kapuci 11 p, ker so vrnili lisi in meče Slovencem spet v obraz krivičnost in nasilje proti Italijanom. Pravi, da Bino Slovenci p 0-kradli Italijanom nekatere zavode (Pa ne morda kapucinskega samostana?!) in da oznanjujemo križarsko vojsko proti mestu in proti Italijanom. Strupeni članek „11 Friuli“ se v „Ecu“ nadaljuje. Članek je poln zgodovinskih laži in obrekovanj proti Slovencem. Tako dela list, ki je zdaj kakor „Popolo“ le o b e b n o glasilo prodta Faiduttija ... in pa njegove organizacije. Ker je omenil list „L’ Eco" zavodov, ki smo jih baje Slovenci pokradli Italijanom, naj povemo, da so vsi stari zavodi v Gorici italijanski, tudi ti, ki so bili vsta-□ovljeni izrecno za Slovence in Italijane. Tako je bil vstanovljen zavod sv. Jožefa v Podturnu izrecno za Italijane in Slovence in so Slovenci darovali ogromnih svot s tem izrecnim pogojem. Prav je, da je list „L’ Eco“ sprožil to zadevo, ker smo nameravali Slovenci že davno povzdigniti glas, da se morajo razmere v goriških sirotiščih predrugačiti, ker se raznarodujejo v njih slovenski otroci. Dalje vprašamo, ali ne kradejo Ita* lijani Slovencem denarja, ko jih silijo, da si morajo sami vzdrževati šolske zavode, dasi morajo pošteno davke plačevati. H koncu povemo še, da so tudi BHilarijansko tiskarno" ustanavljali Slovenci. „L’Eco“ in „Popolo“ sta tiskarni pojedla nad 26.000 K. Radi tega je bil stari konsorcij primoran prodati tiskarno laškemu knnsorcijn .... Vsi poprašujejo: Od kod v listih „L’Eco“ in „i’opolo“ nova struja? To so obresti naše potrpežljivosti! Zato pa kličemo, kakor smo vselej klicali: Slovenci odprite oči! Umrl je v Gorenji Branici č. g. kurat Peter Božič. Služboval je ondi okrog 14 mesecev in bil splošno priljubljen. Naj počiva v miru I Umrl je vrtnar pri baronici Ritter Czakony Jože Martelanc. Za župana v Devinu je bil 5. t. m. izvoljen g. Jožef Pahor iz Madje-vasi. — Novi nabrežinski županje g. Ivan Cahari-ja, posestnik kameno -lomov. Kitajec v Gorici. — V Gorici se aeijaj mudi 20 letni Kitajec iz Šangaja Lin g JNien T s z o. Gre iz milanske razstave v domovino. Govori le laško in angleško. Ogenj je nastal v peter okrog 11 are dopoldne v suterenskih prostorih „Trgov8kega Doma“, kjer se nahaja skladišče tvrdke Černetič. Škoda na blaga je precejšnja. Ogenj, ki je najbrže nastal po neprevidnosti, je ndašila požarna bramba. 2 gasilca sta ranjena. Tvrdka baje ni zavarovana. Požar je nastal v torek zvečer okoli 5. nre v Gor. Vrtojbi pri posestnika Josipa Nemec. Zgorelo je nekaj sana. Ogenj so baje provzročili otroci, ki so kuhali v zraven hleva obzidanem kotla zelj« za prešiče ter se igrali z ognjem. — Škode ni napravil veliko, ker je bil kmalu udušen. — Stariši, že zopet stara pesem: Otroke proč od ognja! Ogenj. — Iz Kanala se nam piše : V začetku novega leta nam je pretila velika nevarnost požira. Požar je nastal na trgu v hiši gospe Marije Valentinčič. Večjo nesrečo so preprečili gasilci in vojaki, ki so prišli hitro na pomoč. Posestnica je bila zavarovana, a je žalibog zamudila prod nekaj dnevi ponoviti zavarovanje. Skoda se ceni nad 1000 kron. Velika tatvina. — V noči od srede do četrtka bo' neznani lopovi odnesli lastniku hleva „pri luni“ za vojašnico 170 kron v bankovcih, 80 kron v kronah, 7 laških Ur, za 16 kron drobiža, eno zlato ovratno verižico, vredno 56 kron, eno zavarovalno polico za življenje, glasečo se na ima Teodora Marušiča, eno mejnico, ki imi» zapasti te dni, v znesku 600 kron, 3 za-stavljalne listke, 1 srebrno verižico iu več drugih srebrnih in zlatih predmetov v teži do */4 kile. Policija išče sedaj tatov. — Sneg. — Poročajo nam s Krasa da je na Kranjskem do Št. Petra v noči od torka na sredo padal sneg. — Na Tirolskem, tako so nam poročali včeraj, sneži že 40 ur. Ves promet iz Inomosta na Koroško je ustavljen. Bliža Beljaka je sneženi plaz podsul vlak. Vlak je imel večurno zamudo. Cerkev sv. Antona na Lokvah ima 3 oltarje, pa le 2 kelha. Z:to so nekateri dobri ljudje rekli: „Pa dajmo, zbirajmo za nov kelihi" No, čestilci sv. Antona imajo zdaj lepo priliko, da dajo kaj temu svetniku na obresti ... za kelhom pride na vrsto prižnica ... za prižnico pride „ta vel’ki zvon“ — a tačas jaz že uinrl bom. . . Iz Lokovca. — Dne 12. decembra lanskega leta je obolel naš prečastiti gospod kurat. OJ lega dne naprej ni mogel več maševati, a upajmo, da bo vsegamogočni Bog dal • preč. gospodu kmalu zdravje. Z i m a je pri nas velika, tako da ljudje ne morejo skoro od hiše do hiše. Šnega je nad 2 metra; v zametih ga je gotovo več. — Dae 28. decembra smo imeli pogreb 19-letne Amalije Leban. Pri pogrebu je bil preč. g. banjški. Snežilo je ta dan najbolj. Našel je pismonoša Andrej B a -t i s t i č na Kornju denarnico, v kateri je bilo več drobiža. — Neka Beatrica Base lli je našla laški bankovec za 10 lir. Listnica uredništvu. — G^. dopisnikom v Rihenbergu, Kmalu in Tam-nici: Hvala! Dobili vse in hvaležno spre-joli. Bomo nekoliko predrugačili in pride prihodnjič, ker se bojujemo z velikim pomanjkanjem prostora. Ša enkrat hvali lepa I Bog Vas živi ! Novice iz kobariškega okraja. Vrsenski „osel“ jo privandra Bedaj skozi Kurnik na Drežnici, kjer se prav dobro poučiti med otroci. Bati se je, da bomo morali tudi tukaj prenehiti s poukom v šoli. Ples — v proslavo pok. pesnika — duhovnika. — Nam se zdi, da bolj nevmeatnega se niso mogle spomniti kobariške dam9, kakor da prirode ples v proslavo pesnika — duhovnika. Če bi pok, pesnik — duhovnik — živel, bi gotovo proti temu protestiral. Kako slave drugje pesnika ! Poglejte Ribnico in druga kraje ! — To bo „pri-čalo bodočim vnukom, kaio imamo slaviti slavne genije11 — pa ne ples ! Kobariške gospe res kažejo veliko vnemo ža Gregorčičev spomenik — nabralo so po Kobaridu že več sto kron za ta namen — pa kaj ko pojdejo te krone za vojaško godbo in ples — pa no za spomenik. Požrtvovalne nabiralke in častilko pok. pesnika — pošljite nabrane stotine kronic odboru za spomenik — in opustile ples — katerega obsoja ljudstvo in se branijo mladeniči in dekleta se ga udeležiti 1 Vaša požrtvovalnost pri nabiranja od hiše do hiše naj priča bodočim vnukom, kako imamo slaviti slavne genijo — pa ne ples! Izjava. — V „Soči“ št. 1. t. I. je tiskano]: „01 treh sorodnikov pokojnega pesnika S. Gregorčiča, ki so mu najbližji, je dobil g. Gabršček zahvalo za možat nastop ob pogrebu in za članek L.v „Narodu“... — Mi trije najbližji sorodniki izjavimo, da g. Gabrščeku nismo poslali nobene zahvale — ampak obsojamo njegov nastop, ker še mrtvega brata ne pusti pri miru, ampak se sedaj, ko ranjki ne more več ust odpreti, širo-nstuo hvali, kaj in koliko mu je dal miloščine. Na Vršnem, dne 6. proB. 1907. Anton Gregorčič, Blaž Gregorčič, brat. brat. Marija Stočir roj. Gregorčič, sestra. Op. uredništva: Razan teh treh naj-bližnjih sorodnikov imel je pok. pesnik le še eno sestro, ki je poročena v Ri-henberku; torsj kje so trije najbližji sorodniki, ki so mu dali zahvalo?! Canjeni bravci — spoznate li, kako širokoustno in predrzno laže Gabršček?! Poziv. — „Sjčau piše v svoji 1. štev. t. 1., da je dobila interesanten dopis o škandalih v nekem farovžu v gorah — kjer je pohujšanje velikansko — kjer je žrtev mlado dekle; in pravi „0 sveti katoliški, cerkvi je to nekaj navadnega11. Vsi duhovniki iz kobariškega okraja poživljamo „Sočo“ — da imenuje onega duhovnika in oni f*rovž, če .je res, kar je pisala. Ordinarijat pa poživljamo, da takoj odstavi in kaznuje dotičnuga, kakor hitro Gabršček dokaže njegovo hudobijo, ker nočemo vsi trpeti radi enega I Ako pa Gabršček ne imenuje onega duhovnika — ga imenujemo vsi — laž-njivca in obrekovalca! Dnhovn iki kobariškega okraja. Posnemanje vredno — je delovanje iderskega župana Anton Manfreda, ki je izposloval od c. kr. okr. glavarstva odlok, da morajo biti na Iderskem vsi žganjetoči zvečer ob 8. uri zaprti. Vsak gostilničar, ki to presrtopi, bo dvakrat kuzaovan z denarno globo v tretje pa zgubi koncesijo. Župani, če ste vneti za blagor ljudstva — na noga, — posnemajte I Ker brez vode ni mogoče kuhati polente, — Krejci ne dajo zastonj vode Čedajcem; zahtevajo tudi odškodnino z% ribe, rake in drage golazni enake. Če-dajci so imeli občinsko sejo, pa se še niso odločili ali sprejmejo pogodbo ali ne. Krejski delavci ao pomagali regulirati Nadižo pri Robiču. Ministerstvo jim je nakazalo 3100 K. 01 novembra že čakajo na krvavo zisluiene vinarje, pa še niso ničesar prejeli. Kdaj se ji.n pač izplača?! Delavcem zaslužek zadrževati — je vnebovp ijoč greh ! Lepo so pokazali — Livčni ljubezen do duhovnikov. — Preč. g. dr. Knavsa, ki je odšel v Girkno za dekana, spremili ao gg. župan, podžupan, nčitelj in grof Slrasoldo do Iderskega, kjer so so s solzami v očeh poslovili od njega. — Novega svojega g. kurata V. Mitiča bo zopet jako ginljivo sprejeli. Čakali so ga pri Globih nad dve uri v najslabšem vremena. Pri šoli bil je postavljen slavolok in tu so ga pozdravili gg. župan v imenu občine, nčitelj v imenu mladine in grof Strassoldo v imenu (inančne posadke. Vas Livek je bila vsa v zastavah I Kamno — bi postalo rado samostojno županstvo. Občinski zastop li-bušenjski je v to privolil že pred štirimi leti. Daželni odbor pa je sedaj zahteval, da se tudi ljudstvo izreče ali je za to ali ne. D.ie 5. t. m. bilo je toraj na Vršnem, kjer je sedaj županski sedež, obče ljudsko glasovanje — kjer je večina volilcev glasovala za to, da postave Kamno samostojno županstvo. Tamburaškodrušto — se snuje v Kobaridu1 Trideseti dan — po pok. pesniku S. Gregorčiču je bil dne 2. t. m. na Libušniem. Črez 1000 razglednic — je na sv. Stefana dan raznesel aelski pismonoša, ki raznaša pisma po libušenjskem županstvu. To kaže, v kako ogromnem številu se razpošiljajo razglednice v praznikih. Gospodarske vesti. Javna zadružna enketa. „Zadružna zveza1* v Ljubljani razposlala je vsem svojim zadrugam sledeči dopis: j Že precej let je minulo, odkar ae je pojavila pri nas zadružna ideja, i Naglo ae je razširjala; danes je število krajev, ki še nimajo nobene zadruge, že jako majhno. Zadružništvo našlo je pri nas mnogo privržencev, ki ao sprevideli, da jo ravno zadružna organizacija ono sredstvo, ki more naš narod rešiti gospodarskega pogina, ter mu dati pravo prosveto. Razširjevalci zadružne ideje šli Miiostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kavo izrečno poudarjati ime »Kathreiner« ? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Ka threin er jev a Kn eippova slad n a kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Ziipomnito si torej niltaiikn,miln. stivn dit dobivat«« piimuo Katliroiiierjevo kavo Ij prt i li izvirnih /.avojili ■/. ii.i|h »Katlir* inorjtna Kuri .slail- kavn sl ko Knei|>i>n kor vrnitveno /nami g> "V© Novoporoeeneem-novieem priporoča j