CEUE, 23. SEPTEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 38 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Konec prejšnjega tedna so pričeli z množičnim obiranjem adja na plantažah Hmezada, TOZD Sadjarstvo Mirosan. Vreme v zadnjem času je zelo ugodno vplivalo na zorenje, jebelenje in barvanje sadežev, tako da predvidevajo, da bodo nabrali okoli 2600 ton (260 vagonov) jabolk. Najprej so pričeli z obiranjem sort jonatan in jonagold, ta teden so pričeli obirati zlati delišes, medtem ko bo prišla pozna sorta jjdared na vrsto po prvem oktobru. S prodajo jabolk za ozimnico na Mirosanu so pričeli včeraj isak dan od 6. do 17. ure, ob nedeljah pa do 14. ure. Cena za dato prameno in jonatan je 14 din, za zlati delišes je cena 15 iin, za nove sorte (jonagold in ajdared) pa 20 din. Seveda morajo kupci imeti svojo embalažo. Na Mirosanu imajo okrog 140 sezonskih delavcev, ki obi- rajo vse dni ne glede na nedelje, za nabran zabojček jabolk ?idobijo 15 din. Povprečno nabere en obiralec na dan od 50 4o60 zabojčkov. Letos so se vključili tudi v izvoz. Tako bodo do konca tega 'tedna izvozili v zahodno Nemčijo 160 ton zlatega delišesa in »tonglosterja. TONE TAVCAR MRZLICA Veličasten izlet delavcev iz revirjev in Savinjske Blizu 1500 udeležencev se je v nedeljo zbralo na taboru ljudske fronte, ki sta ga na Mrzlici organizirala Medob- činski svet SZDL revirskih občin in Občinska konferen- ca SZDL iz Žalca. Počastili so spomin na nekdanje sre- čanje delavcev komunistov, skojevcev revirskih občin in Savinjske doline, ki so v pre- teklih desetletjih skovali mnoge oblike povezovanja in bistveno pripomogli k trajnim in vsestranskim obli- kam sodelovanja tako na go- spodarskem kot tudi na družbenem področju. Med gosti so bili tudi Ser- gej Kraigher, Lidija Šentjurc ter drugi predstavniki druž- benopolitičnega življenja re- virjev in Savinjske doline. Slavnostni govornik je bil Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije. V uvodu je najprej spregovoril o pomenu takšnih srečanj in o tem, kako so zasavski vr- hovi neme priče na čase, ko se je pisala usoda slovenske- ga naroda. Med drugim je dejal: »Ko sem pripravljal ta govor, me je znanec vprašal, če vem za zdravilo proti malodušju. Da, vem, sem odgovoril, delo je najboljši lek. Danes pa je nedela največ tam, kjer je največ besed, kakor da bese- da sama, lahko spremenja svet. Najostrejša kritika je ti- sta, ki gre takoj od besed k dejanjem. Cim teže je, tem večji mora biti napor, tem več volje mora biti za spre- minjanje stanja. Zato pa so potrebne nove ideje, nove re- šitve, novi kadri, skratka, v našo skupno akcijo moramo zajeti več svežega vetra. To z drugimi besedami pomeni, da se moramo bolj, ne manj, opreti na samoupravljanje, na neizkoriščene rezerve ljudskih ustvarjalnih sil, kjer je tudi največ volje in pri- pravljenosti, da čimprej pre- V, MEMORŠAL »GRGA JANKES« v Celju bo 25. in 26. sep- tembra na stadionu Borisa Kidriča državno prvenstvo invalidov v atletiki. Nastopi- li bodo za V. memorial Grge Jankesa. Na tem tekmovanju bodo nastopile ekipe vseh repu- blik in obeh pokrajin ter re- prezentance Iraka, Alžira in Etiopije. sežemo sedanje nezadovolji- vo stanje. Zato potrebujemo idejno in akcijsko enotno Zvezo komunistov, ki bo tu- di v najtežjih razmerah spo- sobna odpirati nove per- spektive, najti odgovore na nove probleme in nove dile- me, kakor nam je neogibno potrebna Socialistična zveza kot skupna fronta sociali- stičnih sil, kjer bo prišla oti- pljiveje do izraza moč ljud- skih množic. Pogoj za to je, da vse tisto, kar omahuje in se utaplja v malodušju in ne- zaupanju . v jutrišjji dan, umakne novim, svežim si- lam, ki se ne ustrašijo težav in ki hočejo odločno naprej - prek vseh ovir, čeprav so še tako velike.« V svojem izvajanju je tova- riš Šetinc opozoril tudi na probleme današnjega sveta, na to, da človeštvo morda v tem trenutku pretresajo naj- večje preizkušnje. S kultur- nim programom in tovari- škim srečanjem je bila tako obeležena še ena velika ma- nifestacija, še en dogodek, ki je spomin na nekdanja sreča- nja revolucionarjev, ki so od- ločilno vplivali na našo revo- lucijo in NOE, pa tudi na po- vojno socialistično izgrad- njo. Tabor ljudske fronte na Mrzlici bo postal tradicional- na oblika srečanj delavcev iz Savinjske doline in revirjev. FRANCI KADUNC JAVNA RADIJSKA ODDAJA V PRODAJNEM CENTRU LEVEČ Uredništvo Novega tedni- ka in Radia Celje bo ob sodi- lovanju Prodajnega centra- Leveč, oziroma Name in Le- snine. priredilo naslednjo javno radijsko oddajo v so- boto, 2. oktobra letos ob 19. uri v restavraciji Name v Levcu. Na tej javni radijski oddaji bodo nastopili Celjski plesni orkester 2ABE, Ditka Haberl, Veseli hmeljarji. Kladivo, konj in voda, Stu- denček iz'Celja in še kdo. Po prireditvi bo v restavraciji tudi ples. GARANT: IZ PISARN V PROIZVODNJO Prav vsi delavci skupnih služb Garanta s Polzele ta mesec delajo v proizvodnji. Ta mesec bo v proizvodnji opravil vsakdo po dva delov- na dneva, prihodnji mesec pa po tri. V Garantu to ni novost, saj so takšne poteze napravili že nekajkrat. Pravi- jo namreč, da imajo v tem času toliko naročil, da ne gre drugače. Se zlasti velik del proizvodnje bodo prodali na tuja tržišča, obveznosti do tujih kupcev pa je treba iz- polniti V roku. JANEZ VEDENIK 10. TEDEN DOMAČEGA RLMA 3. do 10. novembra Kako je tekla javna reuzpra- va o dokumentih za 10. kon- gres Zveze sindikatov Slove- lOije in kateri so bili tisti po- lUdarki, ki so bili vključeni ^ot dopolnilo v sprva obliko- vanemu besedilu kongre- snih gradiv, je bila tema po- i svetovanja medobčinskega sveta ZSS Celje ter delega- tov, ki se bodo iz občin celj- skega območja udeležili re- publiškega in zveznega kon- gresa sindikatov. Posveta se udeležila tudi podpredse- dnica republiškega sveta ZSS Francka Herga, ki je OELJE: VODA SP£r PITNA! Zdravstveni center Celje, Center za socialno me- !"cino in higieno sporoča, da kontrola vode iz celjskega povodnega omrežja poka- fc^la, da voda ni onesnažena je spet zato uporabna za Vzrok onesnaženja vo- ^ raziskuje komisija, ki bo ^ opravljeni raziskavi dala •^^rezno pojasnilo. Z. S. uvodoma dejala, da je raz- prava o kongresnih doku- mentih sicer prinesla veliko načelnih, premalo pa kon- kretnih pripomb, vendar pa so bile vse konkretne pri- pombe vključene v dopolni- la kongresnih dokumentov. Glede pripomb, ki so bile oblikovane v razpravi na celjskem območju, pa je Francka Herga izpostavila predvsem tisto, ki se je nana- šala na ustrezne'] še vrednote- nje težkih pogojev dela. Razprava na torkovem p>o- svetovanju je med drugim opozorila tudi na dejstvo, da so metode in oblike sindikal- nega dela mnogokrat ne- ustrezne, kar se je pokazalo tudi ob organiziranju javnih razprav o kongresnih doku- mentih. Slišati pa je bilo tudi pripombo na neodgovorno izpolnjevanje nalog znotraj zveze sindikatov, ki se kaže tudi ob slabi bilanci oprav- ljenih nalog, ki sta jih obliko- vali druga in tretja konferen- ca slovenskih sindikatov. DS »Žalec se kot mesto in občina s svojimi občani v letu 1982 ob praznovanju svoje 800 letnice poklanja spominu Josipa Broza Tita z otvoritvijo veličastnega in prostranega spominskega parka. Obenem se spominja- mo tudi 90-letnice njegovega rojstva. Z zasa- ditvijo 88 dreves smo simbolično ponazorili življenjsko pot največjega sinu naših naro- dov in narodnosti,« je v slavnostnem nago- voru ob otvoritvi spominskega parka tovari- ša Tita v Zalcu v soboto dopoldne dejal Ja- nez Meglič, predsednik OK SZDL Žalec. Park je urejalo Hortikulturno društvo Ža- lec, z njim pa so sodelovali številni občani. Skupaj so opravili okrog 4000 udarniških ur. Drevesa so razporejena tako, da zgovorno pričajo o pomembnih dogodkih iz Titovega življenja. Pri drevesu, ki simbolizira njegovo rojstvo, bodo postavili tudi miniaturo njego- ve rojstne hiše. Sicer pa bodo park nenehno dopolnjevali in negovali. Na spomeniku ob zadnjem drevesu je na povezujočem prstanu na šestih nosilcih izpisano njegovo ime, na nosilcih pa osnovne pridobitve, ki smo jih dosegli pod njegovim vodstvom. O delu samem sta spregovorila predsed- nik režijskega odbora za izgradnjo parka Franc Radišek in Ivan Korent, ki je napravil načrte za park in vodil vsa dela. Poudarila sta, da so se krajani zelo izkazali in s tem tudi pokazali, da si park želijo, zahvalila pa sta se tudi vsem ustanovam, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam, ki so kakor koli pomagale pri izgradnji. Ob koncu je sprego- vorila tudi predsednica Zveze hortikultur- nih organizacij Slovenije. Jelka Kraigher, pohvalila prizadevnost Žalčanov. obenem pa čestitala hortikulturnemu društvu ob 20 letnici dela. Ob tej priložnosti je društvo razvilo svoj prapor. * T. TAVCAR 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ ŽELEZARJ! BODO PREPEVALI Srečanje pevskih zborov slovenskih železarn, ki bo v soboto, 25. tega meseca ob 18.30 un v Kulturnem domu v Storah, je še ena od kultur- nih manifestacij, ki je posve- čena sindikalnim kongre- som. Toda to sfečanje ima tu- di določen simboličen po- men. Slovenski železarji so bili eni prvih, ki so se potego- vali za pravice delavcev in za njihove boljše življenjske po- goje. Nemalokrat pa so teža- ve v katerih so se znašli pre- magovali s pesmijo, s katero so izražali tako svoje nezado- voljstvo, življenjske razmere in up v novo bodočnost. Zato pevski zbori sloven- skih železarn nadaljujejo to tradicijo, ki jo združujejo z ljubeznijo do zborovskega petja in domače narodne ter umetne pesmi. V Storah bo- do nastopili: Ženski pevski zbor iz Jesenic. Mešani pev- ski zbor Blaž Arnič iz Jese- nic, Moški pevski zbor Fuži- nar iz Raven, Oktet TRO iz Prevalj, Mešani pevski zbor KPD iz Lesc. Moški pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope, Moški pevski zbor Svoboda Zagrad iz Žične ter Mešani pevski zbor iz Stor. F. P. LAŽNA SOLIDARNOST v zadnjem času v vsej dr- žavi naglo narašča odsot- nost z dela, kot da stabiliza- cije sploh ne bi bilo. Letno izgubimo petino celotnega delovnega časa zaradi upra- vičenih in neupravičenih izostankov z dela. če k temu prištejemo še druge izgube časa - zastoj v proizvodnji, čakanje na delovne naloge in material, zamujanje, sprehajanje« v delovnem času ipd., je pri nas efektiv- ni delovni dan dolg samo pet ur. Smo pred pomembnimi pobudami za spremembo predpisov o delovnih ra- zmerjih v tem smislu, da bo postopek v OZD proti nede- la vce m in kršilcem delovne discipline enostavnejši in bolj učinkovit. Tudi sklepi ZK in ŠZDU zahtevajo ostro diferenciacijo med de- lavci in nedelavci, da bi ta- ko dobili prostor tisti, ki res hočejo delati. Zares zgovoren je poda- tek, da je pri nas povprečno vsak zaposleni v družbe- nem sektorju letno na »bol- niški« 13 dni, v privatnih dejavnostih pa samo tri dni in pol. Morali bomo ustvari- ti pogoje, da bodo dalavci lahko sami obračunali s po- javi kršitve delovne disci- pline in se zaščitili pred ne- delavci. BORBA RAZPOREJANJE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV PREVEČ TROSIMO ZA OD! Prekoračitelj ni edino občina Siov. Konjice Območni posvet o uresni- čevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v lelo:^- njem letu je za občinska poli- tična in skupščinska vodstva oziroma izvršne svete vodil predsednik republiškega ko- miteja" za delo Peter Toš. V bistvu je šlo za inštrukci- je in pogovor o tem, da bi občinski izvršni sveti kot podpisniki dogovora o oseb- ni porabi v Sloveniji delali bolj enotno in usklajeno v vsakodnevni praksi, še pose- bej, ko obravnavajo prekrši- telje dogovora: torej tiste, ki so izplačevali več osebnega dohodka, kot bi ga po dogo- voru smeli. Prvo, kar lahko rečemo je to, da je bil posvet koristen, vendar bi bil potreben že prej, čeprav so tudi analizo v republiki zaradi neenotnih in včasih tudi malomarno se- sta\'tjenih poročil izvršnih svetov, delali neznansko dolgo. Kljub temu je iz analize, ki je bila pripravljena kot osnovno gradivo za posvet, razvidno, da smo na celj- skem območju ob polletju imeli več kot dvakrat več prekoračiteljev pri izplača- nih osebnih odhodkih, kot na primer ob zaključnem ra- čunu za leto 1981; točno 314. lani le 134! Pregled po občinah bi bil, seveda s poljudno razlago podatkov, naslednji; najbolj ■ pridni« so bili v občini Slo- venske Konjice, kjer sploh niso prekoračili kot občina izplačil OD po dogovoru. Tu- di v celjski občini so dobro obvladovali področje giba- nja osebnih dohodkov, saj je bila prekoračitev ob polletju minimalna. Največjo preko- račitev so d£)segli v šmarski, velenjski, laški in mozirski občini, od dobrih 11 do 7 od- stotkov; ostale občine so pod to mejo sedmih odstotkov. Kljub nespornim statistič- nim podatkom, pa so v posa- meznih občinah razpravljal- ci opozorili na svoje poseb- nosti; kot na primer, kako čudno lahko indeksiranje deluje v manj razviti občini, kot je šentjurska, pa se ta oziroma njen izvršni svet po vrhu še dosledneje drži do- govora - ali pa indeksi v ra- zvitih občinah, kjer so oseb- ni dohodki praviloma večji, njihovi delavci pa enako ali vsaj ne več produktivni. In recimo, da to primerjamo s tozdi enakih ali podobnih gospodarskih dejavnosti. Razprava pa je tudi opozo- rila na poenotenje na območ- ju ter na dejstvo, da morajo biti osnove z bolj preprosto metodologijo za prihodnje leto znane pravočasno, še le- tos, sicer bomo tudi prihod- nje leto razporejali dohodek in osebne dohodke nepravil- no in zajedali vso družbeno akumulacijo. MITJA UMNIK KONJIŠKI PRISPEVEK ZA SINDIKALNI KONGRES Svoja razmišljanja, ugoto- vitve in usmeritve tako Ob- činskega sveta ZSS kot po- sameznih delovnih okolij pa nameravajo Konjičani na sa- mem kongresu razgrniti o štirih področjih. Tako bo de- legatka Helena Marinšek iz Konusa spregovorila o stabi- lizacijskem programu in na- logah ZSS s poudarkom na njegovem uresničevanju v Konusu, Drago Polenek iz Lesno-induvišje" organe. To po svoje daje vtis, da se ljudje, ki bi morali biti že zdavnaj prepričani o ciljih in poteh bodočega gospo- darskega in družbenega raz\'oja, znova in znova prepri- čujejo med seboj o vprašanjih, ki bi morala biti že zdavnaj razčiščena. Kako si to razložiti? Morda z mislijo, da je pomemb- nejše ljudem, ki sedijo v različnih političnih, delegat- skih in samoupravnih organih, da z razpravo na občin- skem ah regijskem nivoju odkljukajo eno od točk svo- jega programa, kot da bi jo sicer z večjim naporom in prizadevnostjo pripeljali v sleherno poro družbe Ali pa so te razprave organizirane s ciljem, da,se znova in znova sprejemajo stališča, ki so bila sicer o istem vpra - šanju sprejeta že pred časom, a ker niso bila uresni- čena. jih je treba ponovno sprejeti? Ce je tako, potem bi bilo treba predvsem govoriti o odgovornosti do uresničevanja sprejetih stališč in sklepov, ki pa bi jo morali spet v pni vrsti ugotavljati med prepričanimi. Res je. da če kdaj. potem se moramo danes pogovar- jati o tem. kako bomo izpeljali gospodarsko stabiliza- cijo in kako bomo ob tem krepili sistem samoupravlja- nja, ki mu vsebino domala dnevno kradejo različni administrativni ukrepi. A končno bi se morali ven- darle .zavedati, da ciljev gospodarske stabilizacije ne bomo dosegli, če bomo razprave o poteh, ki vodijo do nje. zapirali v kroge političnih, samoupravnih in dele- gatskih organov. Zdaj je namreč ča.< da prepričani sedejo med ljudi in skupaj z njun: ■sprožijo široko gibanje uresničitev ciljev gospodarske stabilizacije in odpreio pota za nadaljnji dru: ''>t n. napredek. DAMJANA STAMEJCIC KRADLI SO Z DALJNOVODOV IN OGROŽALI PRESKRBO Na celjskem sodišču so pred časom obsodili skupi- ki je v Cerovcu pri Roga- Slatini kradla kotno žele- lo s 400 kilovoltnega daljno- \'oda iz "krške nuklearke do •Maribora. Čeprav je kotno ^lezo težko kupiti v trgovi- se tatovi riso kaj prida ^Wistili. Odvili i odnesl; le za pribhvno 24,000 di- fiarjev železnih prcčnikov. "Tatovi sicer res niso obo- poli t, vo tatvino, pravi Kralj dirrkt-.r El. ktro- ^^nos:- iz Maribora, tozda '^'"avskih ilektrarn, so pa l^vzročili precejšnjo nevar- ''^st. Oslabili so razbreme- fiilni steber, ki bi se ob več- neurju kaj lahko podrl za sabo povlekel še štiri "^^silne stebre. To pa je že ^•^vara, ki jo ne bi mogli od- ^.■"^viti prej kot v dveh mese- .Takoj obvestilu mihčni je di /urna ekipa Elek- ^'^^Prenosa : . Cerovec Priv:' ■ T-anjkajoi e dele. i^^varn.ist. ; i -'Z jL r -n či- tatovi, i :k= 4 pravoča- odpravili u pn-prerili •^orebitn. k.--.ui:. rolo, zakaj. če bi se železne konstrukcije daljnovoda podrle, bi v naši republiki dva meseca ostali brez električne energije iz Krškega. > Vsako leto imamo nekaj takšnih kraj,« pravi L'an Kralj, -najpogosteje na dalj- iiovodu pri Kidričevem, s 'Katerim napajamo z električ- no energijo tamkajšnjo to- varno glinice in aluminija. Imamo sicer dvojni sistem preno.sa električne energije za primer okvar. toda. če bi se .stfbri porušili, bi bila ško- da vseeno ogromna • Prav zaradi potencialne ne\arnosti bi morali proti takšnim krajam ostreje na- stopati. Pri preprečevanju takšnih dejanj bi moralo biti tudi več sodelovanja med posameznimi pristojnimi or- gani Predstavniki elektrogo- spodarstva sicer opozarjajo na to in nagrajuje].) tiste, ki jim sporočajo o okvarah na daljnovodih, zagotovo pa tijVšnih kraj ne bo mogoče izkoreniti brez pomori vseh občanov o; iroma njihove .sa- mozaščitne osveščenosti. SREČKO SROT NA SLIKI JE VSE LEPŠE VALENTINA DAVIDA (najbližji ga kličejo VALI) korak ni nikoli počasen, če- prav si je naložil že več kot šest križev, ki jih s svojim temperamentom in energijo imenitno skriva. Ko takole brzi po Celju ne more skriti, da je fotograf, kajti nič ne uide njegovemu bistremu očesu, prirojeni zvedavosti in dolgoletni praksi. »Ko gledate skozi zrklo fotografske in kino kamere, opazite, da je življenje kaj drugačno kot je v resnici?« •'2e opazujem drugače in iščem vedno tisto, kar naj bi ostalo v spomin bodočim ro- dovom. Je pa na sliki vse lepše, kot je v resnici. Tu mi- slim na dogodke v življenju, ki niso bili vedno rožnati, če pa jih gledam na slikah, se nekako raznežim.« »Ste Celjan? Kdaj ste prvič vzeli v roke foto- grafsko skrinjico?« »»Kot štiriletni fantič sern prišel v Celje in se počutim Celjan. Nikoli nisem bil pri- den otrok, tudi učiti se ni- sem hotel, zato me je oče dal v uk. Izučil sem se za oro- djarja in bil potem kot po- močnik zaposlen v tovarni emajlirane posode v Celju. Vedno sem si želel imeti fotografski aparat in najprej sem si ga izposodil. To je bila boks kamera, slike pa smo razvijali na soncu. Moj prvi lastni aparat pa je bil altex in je stal takrat 14.000 dinarjev, kar je bilo toliko kot dobra mesečna plača.« »»Se spominjate svojih prvih posnetkov, kaj so zabeležili?« »Delo v tovarni, življenje v mestu, v naravi, kamor še vendo rad zahajam in jo tudi najraje slikam. To sem počel tudi med vojno in nekaj do- brih dokumentov se je ohra- nilo.« »Pa po vojni?« »Takrat se je delo razma- hnilo. Snemali smo vse po vrsti, bili smo veliki zanese- njaki, zlasti vsi, ki smo bili včlanjeni pri Ljudski tehni- ki. Jaz sem postal njen član leta 1948, od takrat naprej sem se intenzivno bavil tudi s kino kamero. Postal sem tudi vodja skupine, ki je pri- čela s snemanjem filmov.« »»Katere ste posneli?« Leta 1963 smo v Celju po- sneli prvi šestnajstmilime- terski film z naslovom Po- vest o tovarni. Takrat je bila filmska dejavnost na višku. Delal sem s Stankom Jo- stom, pa Cohom in tudi mlaj- šimi. To je bila ekipa, ki je bila sposobna z entuzia- zmom premagati vse ovire. Deset dolgometražnih šest- deset milimetrskih filmov im.am za sabo, koliko je bilo pa kratkih, pa ne vem." Vaša specialnost?" ■'Podvodno snemanje! Sem tudi član podvodnega kluba v Emu. Pa da ne boste mislili, da se potapljam.' To ne, pač pa ovekovečim pla- valce in vsa ostala dogajanja na vodi." »Kaj trenutno delate? « ■Kot član mestnega fotoki- no društva v Celju slikam na temo obeh sindikalnih kon- gresov, kjer bomo izpostavili delavca. Rad delam te stvari, ker imam opraviti z ljudmi. - Jih imate radi?« -Najbolj hvaležen objekt so. zlasti če jih imaš rad. Jaz se z ljudmi razumem, prav z vsemi najdem stik, nikoli pa ne gledam na plačilo. Kdo bi izmeril ure in seštel dneve, ko smo delali zastonj, le z občutkom zadovoljstva, da smo opravili delo dobro.« »»Ste zaradi filmanja kdaj zanemarili fotogra- fijo?« "Ne bi rekel, ker fotografi- ja daje svojski užitek. Več je pri njej iskanja in več lahko napraviš iz nje. Tudi malo umetnino. Kamera, filmska mislim, pa zabeleži trenutek, vprašanje pa je, kakšen je re- zultat. Fotografski material se tudi lažje arhivira in v društvu nam ga je uspelo ohraniti veliko.« »»Odkod ta vaš življenj- ski elan in optimizem?« '»Skušam videti vse lepo, čeprav ni. Gledam današnjo mladino, kako tava po cesti, poseda in se dolgočasi, pa nič ne vidi. Ne življenja okoli sebe, ne vrednot, ki bi jim osmislile življenje. Mi, starej- ša generacija, ki je morala trdo delati, da se je preživela, smo to znali. In kar se Jane- zek nauči v mladosti, tako živi tudi na starost. Jaz, na- mesto, da bi zavil v gostilno, grem v naravo.« »S seboj pa vedno ka- mero, kajne«? »Vedno, ker se očesu po- nuja toliko motivov, da bi bi- lo škoda, če ob njih ne bi užival. Se dolgo bi rad ustvarjalno delal.« »>Na kaj ste najbolj po- nosni?« »>Na udarniško izkaznico iz leta 1948, ki je prinesla veli- ko privilegijev. Pa jih nisem izkoriščal. Član sindikata sem od 1945 leta, od tedaj, ko to še ni bilo samo po sebi razumljivo. Odlikovanj pa ne bi omenjal.« »»Pa vseeno nam jih na- štejte...« »>Da bi jih? Letos sem do- bil zlato plaketo Borisa Ki- driča. To. je najvišje zvezno priznanje ob 30-letnici Ljud- ske tehnike Jugoslavije. 1976 sem dobil priznanje za dolgoletno delo pri napred- ku tehnične kulture, kot član društva Ljudske tehnike Emo sem bil nagrajen tudi ob odhodu v pokoj s prizna- njem Amaterja II. klase. Se bi lahko našteval, pa je do- volj.« O Valentinu Davidu bi člo- vek lahko napisal podlistek, ne samo bežen intei-\-ju. Pa le takrat, ko se primerno ■ogreje«, to pa ob snovi, ki mu pomeni življenje - ob fo- tografiranju in ob tistem, kar ob njem opazi. To so lahko majčkene stvari, ki pa skozi objektiv fotografske ali kino kamere lahko postanejo \ e- like. ZDENK.^ STOPAR i TEDEN DOMAČEGA FILMA - CELJE 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ V OBČINI CENE USTALJENE Vsaj šest mesecev bo v celj- ski občini veljal odlok, ki ga je na zadnji julijski seji spre- jel celjski izvršni svet. Odlok o določitvi najvišje ravni cen med drugim določa, da se do konca leta ne bodo povišale cene iz občinskih pristojno- sti. V prvi polovici tega leta in s tem do sprejetja odloka so se cene na posameznih po- dročjih gibale takole: cene komunalnih storitev so se po- višale za 16 odstotkov, isto velja za storitve socialnega in vzgojno varstvenih zavodov, za 16 odstotkov so se povišale tudi cene gostinskih storitev, obroki družbene prehrane pa so dražji le za 11 odstotkov. Cene obrtnih storitev se giba- jo od 16 odstotnega povišanja cen pri kemičnem čiščenju oblačil do 39 odstotnega pri elektroinstalaterstvu. Cene so ostale iste kot lani na po- dročju čevljarstva in elektro- mehanike za hladilne na- prave. Proces postopnega preha- janja na ekonomske stanari- ne pa je pogojeval 20 odstot- no povišanje cen za stanari- ne. To je v skladu z dogovo- rom o izvajanju politike cen in s programom, ki ga je pri- pravila Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije skupaj z Republiško skupnostjo za DISPANZER ZA PLJUČNE BOLEZNI V CELJU PRIZIDEK JE DOGRAJEN Zadnji sad drugega samoprispevka z otvoritvijo dograjenih in obnovljenih prostorov di- spanzerja za pljučne bolezni in Centra medicine dela je v celjskem zdravstvenem do- mu zaključena prva faza mo- dernizacije. V njej so v Zdravstveni dom Celje vloži- li preko 85 milijonov dinar- jev in tako uresničili dogo- vor, po katerem v tem in pri- hodnjem srednjeročnem ob- dobju na področju zdravstva dajejo prednost osnovnemu zdravstvu in preventivi. Vre- dnost celotnega prizidka z obnovitvijo starih prostorov je preko 9 milijonov dinar- jev, sredstva pa so prispeva- le občinska in medobčinska zdriivstvena skupnost ter ob- čani Celja z drugim samopri- spevkom. Tako je tudi v ce- loti uresničen program dru- gega samoprispevka na po- dročju zdravstva. Nadzidavo prizidka in ureditev novo pridobljenih prostorov Me- dicine dela pa so v glavnem zagotovili z lastnimi sredstvi Centra medicine dela. S se- danjo ureditvijo zdravstve- nega doma in kadrovsko za- sedenostjo so bdpravili tudi objektivne vzroke, ki so de- setletja preprečevali višjo strokovno raven dela-in pov- zročali nezadovoljstvo med bolniki in zdravstvenimi de- lavci. Dispanzer za pljučne bo- lezni bo sedaj lahko postal zaradi urejenih prostorov, sodobne opreme in kadrov osrednja dispanzerska usta- nova na področju zdravlje- nja in preprečevanja pljuč- nih bolezni za celotno celj- sko območje. Že v preteklih 58 letih je dispanzer opravil ogromno delo v borbi proti pljučnim obolenjem, zlasti tuberkulozi, a ta še vedno ni izkoreninjena. Ob njej pa so v izrednem porastu ostale pljučne bolezni - vnetja, bronhitisi, astma, profesio- nalne bolezni in plučni rak, tako da so ta obolenja na prvem mestu v osnovnem zdravstvu. Dispanzer za pljučna obolenja je za borbo z njimi pripravljen. MBP V petek so si obe pridobitvi osnovnega zdravstva v Celju - obnovljenega Dispanzerja za pljučne bolezni (na sliki) in Centra medicine dela ogledali številni gostje, med njimi tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Celje Emil Roje. RADIO KLUB LAŠKO- POBUDNIK DELOVNE AKCIJE Pred leti je bila zgrajena cesta od planinskega doma na Smohorju na hrib Malič, kjer je postavljen TV^ pretvornik, v bližini pa imajo svoj prostor tudi člani Radio kluba Laško. Cesta je bila v izredno slabem stanju. Ker ni bilo postavljenih propustov in izkopanih vo- dnih jarkov, so neurja in voda opravili svoje. Globoke razjede, ka- mnito cestišče in druge ovire niso dopuščale varnega in hitrega prevoza do TV pretvornika. Na pobudo Radio kluba Laško so se sestali predstavniki kluba, oddelka za LO občine Laško in Občinskega štaba za TO Laško. Domenili so se, da cesto Šmohor-Malič usposobijo za prevoz. Akcija je stekla. V nedeljo, 12. septembra se je 41 članov Radio kluba Laško, pripadnikov TO občine Laško in oddelka za LO občine Laško zbralo na Smohorju in se lotilo dela. V desetih urah so posta- vili 16 propustov, zasuli s kamenjem jarke, cestišče pa posuli z gramozom. Tako je cesta v dolžini 2 km urejena in usposobljena za varen prevoz. Tako je bilo 370 opravljenih prostovoljnih ur dobro vloženih. DRAGO OŽEK POBRA TENJE GASILCEV CELJA IN VARAŽDINA Po dolgoletnih pripravah in tudi tesnem ter učinko- vitem sodelovanju je končno prišlo do podpisa spora- zuma o pobratenju med občinskima gasilskima zve- zama Celje in Varaždin. Prvi del podpisa o pobratenju so opravili predstavniki obeh občinskih zvez v nedeljo, 19. septembra v Varaždinu v tamkajšnjem domu JLA. Osnovni moto pobratenja je v še večji skrbi za po- dročje požarnega varstva, kjer imata obe občinski ga- silski zvezi velike izkušnje. Listino sta podpisala oba predsednika občinskih gasilskih zvez, navzoča sta bila predsednik GZS prof. Branko Božič in GZH Branko Jerič, celjsko delegacijo pa so sestavljali Franc Vrbnjak, Sonja Ocvirk in Stane Ocvirk. Na pobratenju so bila podeljena tudi republiška gasilska priznanja. Drugi del podpisa o pobratenju bo oktobra na Dan gasilca v Celju. V kulturnem programu je sodeloval tudi oktet Lokvanj iz Vojnika. TV OBNOVLJEN PLANINSKI DOM To soboto bodo na Gori Oljki odprli obnovljen planinski dom. Po večletnih zapletljajih, večih lastnikih, ki so se pogo- sto menjali, je dom končno spet v pravih rokah. Člani pla- ninskega društva Polzela so ga lani dobili v last. Bil je v zelo slabem stanju, toda pogumno so se lotili obnove. Z mnogimi udarniškimi urami in z družbeno pomočjo so dela končali. V obnovljenem domu je v petih prostorih 150 sedežev, kuhi- rija, klet, sanitarije in razgledna terasa. Za prenočevanje je na voljo 15 postelj v devetih sobah in še 30 skupnih ležišč. Gora Oljka je znana izletniška točka že več sto let. Najprej je na vrhu st^ le križ in pot je sem vodila številne romarje. Ko so zgradili cerkev, so cerkvene oblasti postavile tudi kaplanijo. Kot planinsko zavetišče pa je bila Gora Oljka znana od leta 1952 dalje. S prvo obnovo so planinci Polzel- skega planinskega društva pričeli leta 1959. To je bil zelo obetaven začetek, vendar se je vse skupaj izjalovilo " ~di nerazumevanja in nesoglasij. Konec septembra pa se za dom na Gori Oljki začen^ novo obdobje. Kot pomembna postojanka na Savinjski in Šaleški planinski poti si obeta številne obiskovalce. Tudi domače planinsko društvo, ki z domom upravlja, obljublja dobro oskrbo in vzdrževanje. Zaradi lege, ki omogoča dostop z vseh strani in zaradi bližine večjih krajev, si planinci obetajo dober obisk. TONE TAVCAR ŽALSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI PO MOŽNOSTIH Velikim željam se bo treba odpovedati Na eni izmed zadnjih sej izvršnega sveta žalske občin- ske skupščine so znova ugo- tovili, da je še precej proble- mov pri delegatskih odnosih znotraj krajevnih skupnosti ter v odnosih do skupščine družbenopolitične in pred- vsem samoupravnih intere- snih skupnosti. Delegacije krajevnih skupnosti so v preteklem obdobju slabo za- gotavljale udeležbo na skup- ščinah samojapravnih intre- shih skupnosti. Mnogokrat so se sej skupščin ali drugih' organov samoupravnih in- tresnih skupnosti udeleževa- li vodje delegacij, pa tudi de- legati, ki niso imeli stališč sredine, ki jih je delegirala. Pri vključevanju temeljnih in drugih organizacij združe- nega dela v delo krajevnih skupnosti, oziroma njenih organov, še ni vsebinskih premikov. Ni še dovolj pro- drlo spoznanje o povezanosti in soodvisnosti družbeno- ekonomskega položaja de- lavca in krajana. Poseben problem pred- stavlja tudi financiranje. Če- prav se je poleg glavarine« uveljavljalo tudi proračun- sko financiranje za splošno porabo v krajevnih skupno- stih, se vse bolj poglablja ra- zlika v materialni osnovi. Najbolj poglablja razlika v materialni osnovi. Najbolj so seveda prikrajšane obrobne krajevne skupnosti, kjer ni organizacij združenega dela. Zaradi tega, ker se precej de- lavcev iz teh krajevnih skup- nosti vozi na delo v druge občine, dnevno kar 4496, ni- so mogli delavci del ustvar- jenega dohodka dobiti za po- trebe svoje krajevne skupno- sti. Tako so se razlike, pred- vsem v razvitosti družbene- ga standarda, še povečale. Sicer pa je bil razvoj kra- jevnih skupnosti v žalski ob- čini v zadnjih letih izredno hiter, kljub temu, da niso bi- le uresničene vse želje in po- trebe. V bodoče bo treba na vseh ravneh trezno in tehtno oceniti, katere so najbolj ak- tualne potrebe krajanov. V planske dokumente bo treba vnesti le tisto, kar je za življe- nje in delo nujno potrebno in za kar bo mogoče zagotoviti ustrezno materialno osnovo. Bolje bo treba načrtovati tu- di izkoriščanje obstoječih prostorskih in drugih zmog- ljivosti. JANEZ VEDENIK RAZSTAVA ŽALEC SKOZI ČAS V Osnovni šoli Peter Sprajc-Jur so v počastitev 80| letnice Žalca odprli razstavo pod naslovom Žalec sko čas. Na njej razstavljajo primerke, ki obeležujejo kulturni politične in športne dogodke ter delovanje posamezni društev. Na sliki: Pogled na del razstave s sokolskjj praporom iz leta 1907. T. TAVCA CELOVCANI 80 GOSTOVALI V ŽALCU V okviru prireditev ob 800 -letnici Žalca je bil v sobot zvečer v atriju osnovnošolskega centra v Žalcu koncei Koroškega partizanskega pevskega zbora iz Celova Skoda je, da je bilo na koncertu tako malo poslušalcev, s so bili tisti, kolikor jih je bilo, zelo zadovoljni z lepii petjem. T. TAVCAl DAN INVALIDOV V GOTOVUAH Društvo invalidov občine Žalec je v soboto pripravilo Gotovljah srečanje invalidov iz raznih krajev Slovenije Najprej je bila proslava s kulturnim programom, zbratiir je spregovorila članica IS občine Žalec Marija Storman.k je poudarila pomen praznika dneva invalidov ter obveJ nost družbe, da jim pomaga. Srečanje je pozdravil tud predsednik zveze invalidov Slovenije, Ivan Japel, ki) društvu invalidov Žalec za takšno srečanje izrazil vs pohvalo in jim zaželel še veliko plodnega dela: Po prosla* so se med seboj pomerili v šahu, streljanju, ribolovu n' suhem ter pikadu. Nekateri so si ogledali tudi znamenit sti Savinjske doline kot jamo Pekel, Rimsko nekropolt^;* .Šempetru ter Šmiglovo zidanico. Pokrovitelj prireditve)* bil IS občine Žalec. ; T. TAVCAf DELAVKE SPOZNAVAJO DOMOVINO I Delavke so v konjiškem KOSTROJU sicer v manjšii« saj jih je le nekaj čez 70, toda njihovo delo je tesno vpeto' delo celotne delovne organizacije, ob tem pa imajo tu<> svoje lastne načrte. Začelo se je lani aprila, ko so se san^^ brez sodelavcev, odpravile na ogled Baze 20. Namerava'' so sicer na obisk v kakšno delovno organizacijo, kjer ^ zaposlene pretežno ženske, da bi videle, kako žive, primerjale in z medsebojnimi izmenjavami izkušenj o^ gatile delo. Žal pa je bilo to težko, saj se lahko odpraVf na obisk le ob prostih sobotah, ko pa imajo tudi dru^j prosto. Tako so se odločile za izlet. Ta pa jih je ta^ navdušil, da so od mesečnih osebnih dohodkov prič^f, zbirati na posebnem računu po 100 dinarjev. Nabralo s^f za nov izlet, tokrat v Logarsko dolino, kjer je ob poti vr^ zanimivosti, vrednih ogleda. Zadnjo soboto pa so se pravile še dlje - v Kumrovec, Krapinske Toplice, na 'T'' koščan... Uspeli skupni ogledi zgodovinskih in drugih zanimiv. sti naše domovine niso Kostrojevim delavkam le spr^^ tev po delu, ampak pomenijo tudi trdno vez med nji"^ vez, ki preko razumevanja v kolektivu vpliva tudi ^ uspešnejše opravljanje dela. Sodelavci pa njihovo sai^ stojnost seveda različno ocenjujejo mnogi jo ^ zdravljajo, pri nekaterih pa se pokaže tudi kanček zaj^^f j ^ 38 - 23. september 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 Zgodovina Golt je dolga in pisana, pa razen obetav- nega začetka dokaj neslavna, ne glede na to, da so se gospodarji menjali. Vsak, ki je z njimi začel, je istočasno prevzemal ponavadi hipoteko dolgov ali pa prehuda bremena zaokrožitve naložbe v prvenstveno smučarski žičnikarsko-vlečni sistem. Kakorkoli že. Golte nad Mo- zirjem so se rodile kot smučarski rekreakcijski center, ki naj bi poleg potreb po smučariji te širše celjske regije privabljal na svoja smučišča še od drugod. In tudi so Golte privabljale smučarje od drugod, iz Reke, Zagreba, širšega območja Slovenije - in jih postopoma tudi odbi- jale: ali zaradi pomanjkanja snega, ali zaradi slabših storitev, dokler nismo doživeli tudi nadvse atraktivnega padca gondole na veliki nihalki. Na Golteh so se učili in padali na izpitu zrelosti ra- zlični gospodarji: Izletnik, Rdeča dvorana, delovna or- ganizacija Paka. Vsakdo od njih je nekaj novega po- gruntal, nekaj naredil, veliko obljubil, vsi po vrsti pa so obviseli s svojimi načrti in kmalu tudi izgubami ozi- roma dolgovi na ramenih »svojih« občin, kajti vsak poskus širšega združevanja interesov in denarja se je jalovo končal. V regiji nismo nikdar našli dovolj volje, solidarnosti, moči in denarja, da bi z dobro preučenimi načrti Golte kot športnorekreacijski center tudi usposobili v polnem smislu besede. Kdor ga že je imel v lasti, se je sam bodel z njim in njegovo ekonomiko, pa čeprav smo vsa leta na vsa usta trobili - tudi poznavajoč razmere drugod, doma in na tujem - da s takšnim centrom ni mogoče dobro gospodariti samo v eni občini, eni delovni organiza- ciji ... Smučarski in rekreacijski zanesenjaki so vztrajali, nji- hovo število se je krčilo obratno sorazmerno z večanjem izgub in dolgov. Širši javnosti so se Golte vtisnile v spomin kot »kraj nesrečnega spomina:« ne malo šal se je rodilo na račun goltanja (denarja) Golt in podobnih. Pa vendar so se Golte vsako zimsko sezono spet poja- vile in razveseljevale predvsem mladež celjske regije, petošolske šole v naravi s ski-boom paketi in enolončni- cami, dokler letos poleti v juliju ni počilo. SKLEP O KONZERVIRANJU GOLT Velenjski izvršni svet je sprejel sklep, da se zaradi vse večjih izgub center Golte zapre. Javnost se je vznemi- rila, pojavili so se ogorčeni vzkliki smučarjev in drugih, rubrike Pisma bralcev so se začele polniti s protesti. Najbrž je bil to eden poglavitnih razlogov, da se je sprožila obširna politična akcija nekaterih občinskih, predvsem pa medobčinskih političnih sil, da se pokopu oziroma konzervaciji Golt moramo na vsak način izog- niti. Skratka: Golte ne smejo propasti! POJAVI SE SOZD MERX Z opredelitvijo SOZD Merx za nosilca gostinskega in turističnega razvoja Zgornje Savinjske doline, pa tudi v okviru njegovih turistično-gostinskih ambicij, so poleg politične akcije potekale tudi zelo poslovne, dokler v javnosti ni butnilo: Mene bo prevzel Golte in jih rešil! Ta informacija seveda ni v celoti točna, zato je po- trebna širša obrazložitev. SOZD Merx je v okvirih svoje funkcije nosilca razvoja turizma v Zgornji Savinjski dolini, predvsem v občini Mozirje, še posebej po vstopu mozirskega Turista v SOZD, vsekakor imel Golte stalno v mislih in svojih razvojnih študijah. Vendar je za prev- zem Golt, njihovo rešitev iz izgub in sanacijo ter ka- snejši razvoj pripravil nekaj pogojev in programov, ki v spomladanskih mesecih letošnjega leta niso bili spre- jeti. Politična akcija je stekla, vendar čas za Golte ni delal: danes lahko rečemo, da smo spet v regiji izgubili tri nadvse dragocene mesece, ki bi bili krvavo potrebni za usposobitev Golt že za smučarsko sezono 82/83. Politikom ne gre odrekati to pot izjemnih naporov, da za rešitev Golt združijo interese, ki jih je v regiji še kaj ostalo, da poleg delovne organizacije Paka in SOZD Merx združijo politične in druge sile v občinah Velenje, Celje, 2alec in Mozirje, da najdejo dovolj regijskega denarja skupaj z občinskim in, da poiščejo ob sodelova- nju obeh medobčinskih gospodarskih zbornic, Celje in Velenje, tudi kaj republiških denarcev: recimo v obliki deset milijonskega premostitvenega posojila republi- škega sklada rezerv. GARANCIJE, GARANCIJE... SOZD Merx je za svoj delež v igri za rešitev Golt, poleg strokovne kadrovske in drugačne pomoči delovni organizaciji Paka Titovo Velenje zahteval izpolnitev predvsem dveh pogojev: da se takoj oblikuje konzorcij za upravljanje Golt (v njem bi bilo tudi združeno delo iz štirih občin) in, da v občinah telesno-kulturne skupno- sti po zgledu Gorenjcev namensko za Golte predvidijo pet odstotkov sredstev. Obrazložitev: edino konzorcij, ne samo ena delovna organizacija ali drugačna organi- zacija, bi lahko takšen center upravljal in razvijal, sred- stva telesno-kulturnih skupnosti pa bi ob bančnih sred- stvih, sredstvih Zavarovalnice Triglav, občinskih in re- publiških rezerv zagotavljal nujno »rekreacijsko« konti- nuiteto v sistemu financiranja. Končno: Golte so in ostanejo rekreacijski center za delovno ljudstvo, poleti in pozimi. Stvari se sedaj v izvedbi zatikajo zaradi tega, ker je še vedno preveč vprašajev. SOZD Merx čuti, da sedaj zaradi pomanjkanja časa (zamujanja) nima dovolj garancij, da bosta izpolnjena oba omenjena pogoja (konzorcij in sredstva TKS). Sklad republiških rezerv bo o posojilu razpravljal in odločal šele konec meseca (sejo so prestavili), delovna organizacija Paka T. Velenje ni posojilno sposobna, niti ni zmožna transakcij bančnih in drugih regijskih denar- jev: izguba za lansko leto je sicer plačana, ni pa za letošnje prvo polletje; zaradi nehkvidnosti Pake bo kmalu na Golteh ostalo komaj osem ljudi, narediti pa je treba še ogromno za usposobitev naprav, medtem ko je vrv za sedežnico še na carini v Sarajevu. Nihče tudi ne ve, kdaj bo padel prvi sneg, kajti če bo kmalu, je vprašanje, kako opraviti vsa dela na Golteh. Občinska predsedstva SZDL v štirih občinah so se sicer načelno izrekla za ohranitev in ozdravitev Golt, čeprav ne vsa z enakimi občutki. Akcija za sredstva TKS še ni stekla, torej je tudi ta denar še v zraku, Zalčani razmišljajo o svojem smučarskem centru na Gozdniku in imajo baje za to že zbran denar... Inicia- tivni odbor za rešitev Golt in za ustanovitev konzorcija se bo sestal v teh dneh, časa zmanjkuje za operativni plan opravil s strani velenjske Pake, danes pa pišemo že datum prvega dne jeseni 1982: 23. september! ŠE NE PRODANE ZMOpUlVOSTI Na komercialno plat prodaje eventualno usposoblje- nih Golt nihče ne misli, čeprav so smučarski paketi in programi za sezono 82/83 večinoma že v katalogih in prospektih potovalnih agencij. Končno ga ni, ki bi se upal ponuditi smučarski turistični srenji nekaj, kar je, ža^ še vedno zelo, zelo v zraku. Se največji optimisti razmišljajo takole: četudi nam uspe, vsem v regiji, pa predvsem Paki in Merxu ob vseh posojilih in garancijah odpreti in usposobiti Golte za prihajajočo sezono, storitve ne bodo na višini, ne na gostinskem delu (zadolžen Merx začasno z najemno pogodbo za hotel na Golteh, Žekovec in Mozirsko kočo), ne za žičničarsko-vlečni del (zadolžena Paka). Torej bi lahko rekli na koncu tega zapisa približno takole: Kratkoročni ukrepi in denarji za rešitev Golt so dokaj jasni, vprašanje je, ali smo v regiji, v štirih občinah, res iskreno za rešitev Golt, ki smo jih naredili, kakor- koli že, za rekreacijo in oddih delovnega človeka na tem celjskem in širšem prostoru. Dolgoročni ukrepi in ekonomika Golt so zaenkrat še zelo zaviti v meglo prihodnosti in bodo nadvse trd oreh za bodoči konzorcij, ki upajmo, ne bo padel na izpitu zrelosti zaradi medobčinske nesposobnosti, nei- skrenosti in nesolidarnosti združevanja interesov in denarja. Konzervacija Golt ni nobena rešitev tega centra, ampak pomeni nedvomno njegov propad, če ne za vse čase, pa za dolgo obdobje, v nič pa bo šlo še veliko vloženega denarja. Delovni človek te regije bo ob smučarski in rekrea- cijski center, v katerega je veliko vložil, pa premalo kontroliral ves čas delo in trošenje denarja, kajti tisti, ki imajo denar, se bodo še vedno lahko odpeljali na smučarijo v Avstrijo in Italijo. To pa še zdaleč ni večina delovnih ljudi, predvsem otrok in mladine tega našega območja. Kdo je sedaj na potezi in v imenu koga? Upajmo, da na potezi niso ostali tisti redki zanesenjaki, za katere je že pravi čudež, da vztrajajo. O čudežih pa smo vsaj za našo stvarnost že zdavnaj ugotovili in spoznali, da jih ni. Je samo trdo in zagnano delo, volja, solidarnost, žrtvovanje... MITJA UMNIK Kakršnekoli so že bile Golte, vedno so razveseljevale množice smučarjev. Zaradi bližine so bile tudi najce- nejša zimska rekreacija delovnih ljudi. Lpajmo, da se Golte ne bodo spremenile v center še ene pašne skupnosti v mozirski občini in postale edinstven spomenik regijskemu nesporazumevanju. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ PRED NOVO KONCERTNO SEZONO PESTER IN KAKOVOSTEN SPORED Gostovala bodo sama priznana imena izvajalcev resne glasbe Priht)dnji tedtTi se bo pri Zavodu za kulturne prireditve začelo vpisovanje abonenlov za novo koncertno sezono. Ix>-ta bo podobno kot lanska, pestra po izvajalcih in po programu, ki ga bodo izvajali. Že lanska prizadevanja, da bi kljub skromnim finančnim sred- stvom i)rogram kvalitetno še bolj obo- gatili, so se izkazala kot dobra. Poslu- šalci so odhajali z vseh koncertov za- dovoljni, to pa bo prav gotovo zanima- nje /.a letošnjo sezono še povečalo. Kot lani se bodo tudi letos zvrstili umetniki iz Slovenije, drugih republik in inozemstva, programski odbor kon- certne dejavnosti pri ZKP pa se je od- ločil za sama priznana imena interpre- tatorjev resne glasbe. Tako bodo prvi abonmajski koncert izvedli člani zna- menitega I^^ndon Bach orkestra, sle- dil pa mu bo celjski rojak pianist Hin- ko Haas, ki se je pravkar vrnil iz podi- plomskega študija v Švici. V tem kole- darskem letu bosta nastopila še dolga leta najboljši jugoslovanski mladinski pevski zbor iz Maribora ter svetovno odkritje jugoslovanskih glasbenih umetnikov, čelistka Ksenija Jankovič iz Beograda. V drugi polovici abon- majskih koncertov - p« novem letu, bo med slovenskimi umetniki Kleme- nom Ramovžem, Dubravko Tomšič- Srebotnjakovo in Triom Lorenz, ki praznuje 25 let umetniškega delova- nja, nastopil tudi svetovno znani vio- linski virtuoz in pedagog iz Anglije Ye- frah Neaman. K temu je treba dodati še nekaj izvenabonmajskih koncertov, med ka- terimi bo prav gotovo najbolj privla- čen Celjanom dobro v spominu, na- stop komornega orkestra "Boljšoj tea- ter iz Moskve. Ta ansambel bo ponov- no nastopil v Narodnem domu 26. ok- tobra, tokrat pa bo z njim sodeloval tudi vrhunski umetnik na trobenti Teodor Dorkšicer. Ne nazadnje pa je treba omeniti še koncert celjskih an- samblov, zbora Prešeren« in Celjske- ga godalnega orkestra, ki bo sezono 82/83 zaključil v sredini maja. Abonmajski koncerti bodo vsi, kot je že običaj, na sporedu ob sredah, da- tumi pa so usklajeni tudi s programom Slovenskega ljudskega gledališča, ki ob tistem času ne bo imelo gledaliških predstav. To pa bo prav gotovo v zado- voljstvo občinstva, ki obiskuje ene in druge prireditve. EG -> SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO Na javni radijski oddaji Spoznavajmo svet in do- movino, ki bo v soboto, 25 septembra ob 17. uri v kulturnem domu v Šen- tvidu pri Planini, se bosta pt>merili ekipi Občinske konference ZSMS Šent- jur in mladinska organi- zacija osnovnih šol Za- gorje. V^ zabavnem delu pa bodo nastopili: ansambel Predmestje, kantavtorja Peter Meze in Jane Galič, pevka Tatjana Dremelj, pisatelj in humorist Mar- jan Marine in pevec Lado Leskovar. Oddajo bosta povezovala Monika Gla- vič in Rado Casl. MP KULTURNI DNEVI V ŠENTJURJU V ZNAKU SKLADATEUEV Muzej, koncerti, likovna in cvetlična razstava Delo Ipavcev ni presahni- lo. Pomemben, dragocen do- kument iz zgodovine sloven- ske glasbe je, pa tudi sloven- ske kulture nasploh. Dela skladateljev, pa tudi zdravni- kov: Gustava, Benjamina in Josipa Ipavca ostajajo živa tudi v današnjem času, nič manj kot tedaj, ko so budila slovenski narodnostni duh. Po postavitvi spomenikov skladateljem pred desetimi leti so se v Šentjurju že zave- dali, da morajo kot zdajšnji rojaki narediti kaj več, da bo ostal spomin na te velike može živ še za poznejše rodo- .ve. Ob desetletnici postavi- tve spomenikov so v nedeljo v Zgornjem trgu, v hiši, kjer so živeli Ipavci, odprli spo- Hiinski sobi z zbirko iz življe- nja in dela skladateljev in prenovili celotno hišo. Bil je to pravi kulturni praznik za Šentjur, saj je bilo na Zgor- njem trgu živahno kot že dol- go ne. Ob nastopu združene- ga pevskega zbora iz šentjur- ske občine, ki mu je dirigiral Edi Goršič, nastopu folklori- stov iz Stor in godbenikov, se je ob odprtju spominskih sob zbralo veliko ljudi, kar potrjuje, da so Sentjurčani ponosni na svoje rojake. Slavnostni govornik je bil dr. Dragotin Cvetko, ki je de- jal. da je dolg do skladateljev zdaj delno poravnan in pred- lagal, da bi Ipavčevi dnevi postali stalna oblika glasbe- nih srečanj v Zgornjem trgu. Pesmi Ipavcev so bile name- njene širokim ljudskim množicam, zato jih je prijet- no slišati tudi danes. Da je temu tako, priča tudi slav- nostni koncert, ki so ga Ipav- cem v spomin izvedli najvi- dnejši slovenski operni soli- sti. V vrsti prireditev, ki so se zvrstile v Šentjurju, velja po- sebej izpostaviti tudi razsta- vo likovnih del Josipa Ip^^av- ca, sina skladatelja Josipa. Razstavlja v glavnem krajine in je sploh krajinar po srcu. Njegovi motivi so skrbno osredotočeni na potoke, dre- vesa, tišino in samoto. Vsaka Ipavčeva slika zase pred- stavlja novo odkritje, košček sveta, kar se še posebej vti- sne v spomin. Razstava je odprta v prostorih kulturne- ga doma v Šentjurju. Turistično olepševalno društvo, ki šteje 250 članov, pa je prmravilo v gasilskem domu v Šentjurju izredno le- po cvetlično razstavo, ki je po aranžmajih in ureditvi se- gala vse tja do poročnih dvo- ran tistega časa, ko so živeli in delali Ipavci. MATEJA PODJED Ob otvoritvi spominskih sob skladateljem Ipavcem so v kulturnem programu zapeli združeni pevski zbori iz šentjurske občine pod vodstvom Edija Goršiča. KJE SO MOJE ROŽICE? Dr. Gustav Ipavec je bil notranje ze- lo bogat.Glavno pri njem so bile bese- de. Ce ga je pesnik s svojimi besedami navdušil in osvojil, je napev hitro na- pravil. Rekel je: >'Lepa pesem se sama poje!« Janko Barle je v Domu in svetu iz leta 1909 o Ipavcih napravil obširen zapis, v katerem je med ostalim povzel Ipavčeve besede o nastanku pesmi -Kje so moje rožice?« Tedžij je dr. Gu- stav Ipavec rekel: »Nobena pesem me ni tako mučila, kakor pesem Kje so moje rožice. Za to Orožnovo bosedilo snm imel v^j sto napevov, ampak no- beden se rr- ni zdel pravi. Nekega zim- " -ga dne sem bil poklican k bolniku -kraj P'--nikve. Ko sem prišel domov, ^ Hi'la že noč in mrzlo je bilo. Po večer- ji sera sedel h glasovirju. Začnem igra- ti in kar naankrat se je pesem sama Llu, bi rekel. Zaigral sem jo še ajr-. * iT, jO ».udi fwecej napisal. Potem aen-. pa rklical svojo ženko in ji rekel: ^-ir po . . To je moja najlepša p- ■ Ti. a. ^m m ona je zapela prvo k^ti natri »e drugo, a je ni odprla do Kon»j<», ;er - ^ jo oblile solze. Mene tudi. Gliisbena zapuščina Ipavcev je izre- dno bogata in med ljudstvom ne bo šla v pozabo. Aškerčevi verzi na Gustavo- vem nagrobniku pravijo: To nisi ti, ki v temni tej gomili v domače zemlje naše tihem krili le- žiš molčeč. Smrt le telo je tvoje stria, a pesem tvoja sladka ni umrla... GUSTAV - SADJAR Ko je leta 1869 postal Gustav šent- jurski župan, se je začelo skoraj 40- letno obdobje njegove oolitične dejav- nosti, ki mu je prinesla nešteto zado- voljstev in r ^ toliko razočaranj. Že v samem zo je pričel pritiskati na šentjurske kmetovalce z zahtevo, da v svojih sadovnjakih začnejo vzgajati bolj plemenite sorte jabolk in drugega sadja. S svojimi idejami, ki so bile za kmete pop>olnoma nove in prav zatu nesprejemljive, je s težavami dosegel prve uspehe. Le-te je nujno potreboval kot dokazilo, da so njegove zahteve upravičene. Da bi premagal nezaupa- nja kmetov, se je spuščal tudi v čudne in nevarne poskuse. Z rafijo okrog ro- ke in z orodjem za cepljenje, se je po- gosto naskrivaj vtihotapil v sadovnjak kakega izrazito konzervativnega kme- ta. Večkrat se je zgodilo, da ga je kmet zalotil pri njegovem delu in se pognal proti njemu s kolom ali sekiro v roki. Seveda se v takšnih primerih Gustav ni veliko obotavljal - edina rešitev 'so bile hitre noge, saj kmetje sploh niso marali prijateljskega prepričevanja. Toda, takšne težave je imel Gustav le na začetku. Pozneje so kmetje spre- videli, da ima prav. Nezaupanje se je spremenilo v občudovanje, rezultat vsega tega pa je bil napredek sadjar- stva in vinogradništva na šentjurskem območju. Kot šolski nadzornik, med ostalim je imel namreč tudi to funkci- jo, je imel možnost, da vpliv.a na šola- nje otrok in jim vceplja ljubezen do sadjarstva. Ob praznikih je mlade ob- daroval s sadnimi sadikami in jih hkrati poučeval, kako se negujejo sa- dovnjaki. Navduševala pa ga tudi gojii v sviloprejke. Nekaj časa je opravljal p trebne poskuse in nazadnje prišel -lo zaključka, da je ta dejavnost brez per- spektive zaradi neugodnih klimatskih razmer. PIŠE: EfiNEST REČNIK NOVEMBRSKI PRAZNIK Teden domačega filma v Celju stopa v svoje deseto leto. Prav te dni se pričenja zadnje obdobje skrbni}^ priprav na slovesnosti, ki bodo v Celju tekle od 3. (j^ 10. novembra. V letošnjem filmskem delu sporeda bo občinstvo videlo šest zaokroženih filmskih sporedov. Ob pr^ miernem (tekel bo v kinu Union in v kulturnem dorrni Slovenske Konjice) še spored v čast 10-letnice TDF spored filmov iz Bosne in Hercegovine, spored sloven! skih kratkih filmov, spored filmov iz neuvrščenih dg. žel in spored mladinskih filmov. V premiernem sporedu bo občinstvo v osmih dneh TDF videlo 10 jugoslovanskih novitet, med njimi kar šest slovenskih. V sporedu v čast lO-letnice TDF bo mogoče videti vse slovenske filme, ki so na minuli^ devetih tednih domačega filma dobili najpomemb. nejše nagrade Društva slovenskih filmskih delavcev. Tako se bo že od 24. oktobra naprej v kinu Metropoj vrstila svojska parada slovenskih nagrajenih filmov, kj jih bo občinstvo videlo kar sedemnajst. V spored filmov iz Bosne in Hercegovine smo vklju- čili deset pomembnih filmov iz te republike, od prvih, do tistih, ki so ovenčani s pomembnimi domačimi In tujimi nagradami. V sporedu slovenskih kratkih filmov bo občinstvo znova videlo pregled vseh kratkih filmov, ki so nastali v slovenskih producentskih hišah, izbor najboljših mladinskih in pionirskih filmov, izbor najboljših ama- terskih filmov zadnjega leta, izbor filmov Študent- skega kulturno umetniškega centra ter pregled film- skih del študentov ljubljanske akademije za gledali- šče. film. radio in televizijo. V sporedu filmov iz neuvrščenih dežel pirpravljamo srečanje z uspelimi kratkimi športnimi in turističnimi filmi iz teh dežel, v mladinskem sporedu pa osem domačih mladinskih filmov. V sporedu, ki bo spremljal filmskega, pripravljamo organizatorji štiri posvetovanja, dve razstavi, nekaj premier v občinah celjskega območja, ter številne raz- govore občinstva, dijakov, delavcev in krajanov z eki- pami filmskih ustvarjalcev. Ta bežen pogled na spored 10. TDF bomo po delih podrobneje dopolnjevali v prihodnjih številkah No- vega tednika. Cez teden dni bomo podrobneje predsta- vili premierni spored 10. TDF BS V.- VPIS NOVIH ČLANOV Celjska folklorna skupina, ki deluje v okviru Železnici skega prosvetnega društva, je ena tistih sekcij, ki ji nikakj ne moremo očitati nedelavnosti. Prav nasprotno. S svoj dejavnostjo in nastopi je neprestano prisotna na celjsken pa tudi širšem kulturnem področju. To ji uspeva s prizadep ♦ nostjo in resnim delom vseh članov, kakor tudi s skrbjoii pomladek, saj so vedno dobrodošli novi člani. Tako znov vabijo v svoje vrste pevce, plesalce in godce - violinisti klarinetiste in tamburaše. Vpisovali bodo 28. septembra o 18. uri v prostorih Zveze kulturnih organizacij v Gregorf čevi ulici 6. SVOBODA JE ZAŽIVELA Po nekaj letih je v Rogaški Slatini ponovno zaživelo kultun društvo Svoboda. Takoj po osvoboditvi je delovalo, potem pa skoraj povsem zamrlo. Razen zdraviliškega pevskega zbora več let bilo skupine, ki bi se na področju kulturniškega in ljubiteljske! delovanja kaj več udejstvovala. Pred tremi leti pa se je otipljiveje pojavil interes za to delo pre vsem pri mladih in kulturno društvo je dobilo nov zamah. Dan) namreč že resno vadi recitacijska skupina, folklora ima kar d' skupini, s prvimi nastopi pa je navdušil tudi pred kratkim ustano Ijen ženski pevski zbor. V Svobodo se je vključil še narodnozaba« ansambel Magajna, v jeseni pa bo v okviru društva zaživela i likovna sekcija. Krajani Rogaške Slatine pa obžalujejo, ker se po dolgih let premora ne more in ne more postaviti na noge nekdaj tako uspeš! godba na pihala. D PRVA PREMIERA V SLG v petek, 24. septembra, bo Slovensko ljudsko gledal'^ Celje začelo sezono s svetovno gledališko uspešnico AlV' DEUS angleškega dramatika Petra Shafferja. Delo je v PJ vodu Branka Gradišnika in v dramaturgiji Schmidta zrežiral Dušan Mlakar. Sceno je zasnovala N^ Šumi, Ilija Surev pa je igro glasbeno opremil. V vlogi Sa rija, čaščenega, pa jalovega dvornega skladatelja, bo Janez Bermež, Mozarta. Zvone Agrež, v drugih vlogafU nastopajo Ljerka Belakova, Milada Kaleziceva, Anica ^ Tova, Mija Mencejeva. Borut Alujevič, Matjaž ArsenJ" • runo Baranovič, Pavle Jeršin, Drago Kastelic, JožgL .st..v, Igor Sancin, Bogomir Veras, En.il Panič m Pavel^ i;: \'ec. Za slovesen uvod v sezoni; bo ob prt,inieri Celjski godalni orkester pod vodstvom prof. Radovana^^ vina. V odmoru bomo v foyerju poslušali Mozartovo I" nočno glasbo. j ^ 38 - 23. september 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 ^OJ z RDEČIMI PETELINI VELIK TUDI PO SRCU fli enostavno biti polclicni gasilec ,f{jt'r ffori, tam nas ni, j^jer se pije, tam smo mi!« ]\lnogi imajo takšne misli o poklicnih, pa tudi prosto- ^.oljnih gasilcih, vendar smo ta rek izposodili le za šalo. pa nc na račun gasilcev. Z namenom, da bi bilo takšnih 0 podobnih misli čim manj, ^nio se odločili predstaviti poklic gasilca. Igor Ratajc je leto dni za- poslen na Zavodu za požar- no, tehnično in reševalno jlužbo Celje, na Dečkovi ce- ;ti. Za ta poklic se je odločil, Ijer je že kot pionir sodeloval v prostovoljni enoti. Po kon- čani vojaški obveznosti se mu je ponudila možnost, da je prišel v poklicno gasilsko brigado. Na šestmesečnem tečaju v Ljubljani so se uspo- sabljali ne samo za požare, ampak tudi za reševanje s stolpnic, vodno reševanje in cestno reševanje. Vsak sma- tra gasilstvo kot eno panogo, vendar je to več smeri, po- žarna varnost je šele na zad- njem mestu. Brigada na Dečkovi cesti nima posebej specializiranih skupin, ampak je vsak uspo- sobljen za vse. Sestavljena je iz 4 vodov, v vsakem je 9 do 10 gasilcev. Tudi delovni čas je drugačen od tistega ■ kla- sičnega«, ko se dela od 6. do 14. ure. Gasilci delajo od 7. ure zjutraj, pa do 7. ure zve- čer, to je dnevna izmena, od 7. ure zvečer, pa do 7. ure zjutraj pa je nočna izmena. Po dnevni izmeni imajo 24 ur prosto, po nočni pa 48. Zavod za požarno, tehnič- no in reševalno službo je se- stavljen iz garaž, polnilnice, kjer polnijo aparate s pra- hom ali CO2, klubskega pro- stora, jedilnice, telovadnice, kjer vzdržujejo kondicijsko pripravljenost, delavnice za popravilo gasilskih vozil in delavnice, kjer izdelujejo metle za gozdne požare. Obe izmeni sta za delo zelo na- porni, saj prihaja do števil- nih intervencij. V tem času k sreči ni veliko požarov, ven- dar so zelo pogoste interven- cije pri prometnih nesrečah. Kaj se zgodi, če pride do intervencije? »Ce je na tele- fonsko številko 93 javljen požar, najprej preverimo kdo kliče, zahtevamo osebne podatke, od kod oseba kliče. kaj gori m šele na koncu povprašamo kje gori, - pripo- veduje Igor. - Odkar sem na tem delovnem mestu se je že zgodilo dvakrat, da smo šli zastonj, ker se nas je pač nekdo sposodil. Pa mora imeti oseba, ki nas kliče izre- dno srečo, da nas potegne za nos. saj so naši telefonisti že precej izkušeni v teh stva- reh. Ker osebo, ki kliče,' ta- koj pokličemo nazaj, je mož- nost za nesporazum zelo majhna. Sedaj bomo dobili tudi novo telefonsko centra- lo, pri kateri pomote ne bodo možne- Včasih morajo pri cestni intervenciji gasilci, še pose- bej mlajši, zbrati veliko mo- či, da prenesejo prizore, ki se jim nudijo. Res moraš biti velik po srcu, če hočeš po- magati ljudem. Zavedajo se tudi, da s svojim delom veli- ko koristijo družbi, saj rdeči petelini požirajo velike vsote denarja in veliko človeških življenj. Kaj pa je pri poklicu gasil- ca najtežje? »Ne bi mogel re- či, kaj je najtežje, jaz osebno premagam vse težave z lah- koto, ker za ta poklic moraš imeti veselje in jaz ga imam, čeprav sem mnogokrat izpo- stavljen življenjski nevarno- sti.« MATEJA ZALOŽNIK 38 Nonkonformist je lanko tudi navaden des- struktiven upornik, nihilist. Kar zadeva konformizem, ločimo dve njegovi zvrsti - aktivni (dejavni) in pasivni (trpni) konformizem. Trpnega konformista z moral- nega stališča običajno negativno ocenjujemo; navse- zadnje so politični oportunisti vedno tovrstni prilagod- Ijivci. S trpno prilagodljivostjo se zelo pogosto povezu- jejo: neiniciativnost, odsotnost vsake ambicije, neinte- ligentnost, submisivnost (težnja podrejanja drugim), strahopetnost itn. Dejavni konformizem je povsem ne- kaj drugega. Človek se prilagaja okoliščinam, toda hkrati poskuša nanje tudi vplivati. V družbenopolitič- nem življenju in aktivnosti bi pomenil aktivni konfor- mizem posameznika predvsem to, da ima ta posluh za realnost - poskušal bo spremeniti predvsem tisto, kar je mogoče spremeniti, prilagodil pa se bo vsemu, če- mur se je mogoče ali potrebno prilagoditi. Politična aktivnost komunista naj bi bila predvsem v znamenju dejavnega prilagajanja. Potrebno je spreje- mati in uveljavljati novo, biti odprt za neznano, neusta- Ijeno, za izvirna spoznanja, ki jih prinaša človeška osveščena dejavnost, praksa in novih razmerah. Tudi komunistična morala suponira dejavno in ne trpno prilagajanje. Revolucionarna osebnost se dejavno sooča z družbo. Za spremembo sveta gre, ne pa za nedejavno bivanje v njem. Za preustvarjanje družbe- nih odnosov mora iti, ne pa za ovekovečenje nekih vedno istih, nespremenljivih razmerij, norm, vrednot. Komunist mora načenjati kritični pogovor o čemer- koli, kar je potrebno ponovno premisliti, prenoviti, preustvariti, preseči. Komunist se mora prilagajati di- namiki in razmeram, ne sme pa biti trpni prilagodlji- vec, ujetnik v ječi anahronističnih dogem in šablon. ZA SKLEP: KOMUNIZEM IN MARKSIZEM STA HUMANI REVOLUCIONARNI AKTIVIZEM Zgodovinsko izvorno in idejnopolitično nosi ZKJ ogromno odgovornost za ohranitev rezultatov doseda- njih faz socialistične revolucije in za njen nadaljnji potek. Zelo pomembno pri tem je hrabro soočenje z vsakim problemom, z vsako težavo, z vsako (lastno) napako. Hudo problematično je, če posamezen komu- nist, organizacija ali vodstvo popolnoma ali na pol zatisne oči pred težavo, napako, odprtim vprašanjem. Nič ne pomaga delati se, kot da problemov, težav, napak ni. Prav gotovo so, in če ni sistematične dejav- nosti za njihovo odpravljanje, bo le malokateri teh izginil sam od sebe; marsikatera nadloga bo rasla, postajala vedno večja. Znano je, da zanemarjene ne- pravilnosti zastarijo, postanejo »kronične«. Za komu- niste pride v poštev samo popolno soočenje z resnič- nostjo, s kompletno težavnostjo problemov in z vsako resnico o njih, pa naj bo še tako neprijetna ali pa še tako mimo starih obrazcev, ostarelih ideoloških šablon in klišejev... Drugače ni uspešnega zdravljenja bolj ali manj nevšečnih ali celo nevarnih bolezni, ni uspešnega premoščanja kriznih situacij, ni obvladovanja težav in napak. Zelo pomembno je idejnopolitično delo, usposablja- nje ljudi, komunistov in nekomunistov. To delo naj ima za cilj širjenje obzorja, prodiranje h globlji, popol- nejši resnici o družbenih pojavih in procesih, naj pa ne bo indoktrinacija, ki zastira pogled, ideološko (v po- menu izkrivljajoče in izkrivljene zavesti) ponareja real- nost. Tako ideološko indoktrinacijo kot s propagan- dno dejavnostjo na njeni podlagi ni mogoče ničesar objektivno storiti, spremeniti. Informativnopropagan- dna dejavnost je lahko pomembna in celo dragocena zato, da objektivno obvešča ljudi ter jih mobilizira za potrebne, smiselne aktivnosti, jih usmerja k določe- nim ciljem, utemeljeno osmišlja vsak korak na poti... Toda enostranska propagandna samohvala utegne biti še bolj škodljiva kot nasprotno enostransko kritizer- stvo. Samohvala lahko pri tistih, ki ji verjamejo, prera- ste v prepričanje, da je tako in tako vse v redu in da se pravzaprav nima pomena bolj truditi pri delu, se odpo- vedati nepotrebnemu ali manj potrebnemu ipd. Samo- zadovoljnost je nasploh grob ustvarjalnosti. Sicer pa je najslabše, kar se lahko zgodi nekemu političnemu de- javniku, da nasede lastnim neobjektivnim propagan-. dnim sporočilom (mogoča je absurdna situacija: takš- nim sporočilom ne bo prav verjel nihče več. razen dejavnika samega). Pa kadrovanje - izbiranje ljudi za različne naloge, dejavnosti, funkcije... Neredko so koga izbrali »zaradi lepih oči«, zaradi ubogljivosti, trpne prilagodljivosti in drugih sprejemljivih osebnih lastnosti (marsikdo na- mreč ne mara ljudi z ostrim kritičnim pogledom, be- sedo in mislijo)... In prav pri kadrovskih »potezah« se vse začne in marsikdaj tudi konča. Pridruževanje številnih mladih ljudi ZK je prav tako pomembno kot iskanje -skritih rezerv« med izkušenimi kadri. Vsak lahko najde pri- merno delo. Vsako zmoto je mogoče popraviti, le če prevladuje objektivnost, isteres za stvar. Tisto, kar je dejal Napoleon Bonaparte, da namreč vsak njegov grenadir nosi maršalsko palico v nahrbtniku, je bila cenena demagogija. Gotovo pa je res, da prav vsak človek, ki je voljan dela in napredno misleč, lahko postane dober komunist. Za mladino, ki se vključuje v ZK. mora obstajati samo ena alternativa v vsakdanjem poklicnem in poli- tičnem delu ter v odnosih s soljudmi do kraja po- šteno in predano uresničevati načela humanega, revo- lucionarnega marksističnega aktivizma. Petosni rizalitni del stavbe, ki pa ne seže iz dane stavbne črte, ima v osi razkošen tridelen por- tal s širokim velikim in dvema ožji- ma in nižjima, z ovalnima nadsvet- lobnima okencema opremljenima stranskima vhodoma. Portal je pou- darjen s stebriščnim motivom: štirje k steni prislonjeni slopi in dva v pro- stor segajoča okrogla stebra nosijo balkon, ki ga na sredi opira v voluta- sto konzolo razraščeni sklepnik por- tala. Balkon je tlorisno razgiban in opremljen s kovano ograjo, vpeto med štiri pravokotne stebriče, ki so hkrati piedestali: na srednjih dveh sta dvojici dečkov s simboli umetno- sti (glasbe in verjetno arhitekture), na stranskih dveh sta postavljeni va- zi. Balkonski part je odlikovan še z visokimi vrati in dvema velikima oknoma, ki s svojimi dimenzijami poudarjajo rizalit, kronan na vrhu s trikotnim čelom, kjer je v štukirani kartuši ura. Dvoriščna fasada osrednjega dela dvorca je podobna prednji. Njena členitev je skoraj prav takšna, le da imajo okna v rizalitnem delu, ki je tudi tu poudarjen s plitkim, trikot- nim, tokrat heraldično okrašenim čelom, enostavne ravne preklade, pri podokenskih parapetih pa naleti- mo na motiv balustrov. Ce odšteje- mo portal, je drugače koncipirano le pritličje; pri nadrobnejšem ogledu se pokaže, da gre za motiv zazidanih arkad, oprtih na slope. Stranska, enonadstropna dvoriščna trakta oklepata dvorišče v obliki podkve. Njihov paviljonski značaj je na voga- lih poudarjen z nekoliko višjimi, enoosnimi stolpiči, na sredi pa z dvoosnima rizalitoma, ki ju spet sklepata potlačeni, heraldično okra- šeni trikotni atiki. Vezni deli traktov imajo na vrhu zidane, ornamentira- ne ograje, na katerih so postavljene za Dornavo tako značilne vaze. Čle- nitev fasad je pretehtana do zadnje- ga detajla in nikjer ni gladke površi- ne, kjer bi se oko umirilo. Nakazuje se že v zamikih stavbne črte in igri- vem ritmu razgibanih strešin, okna poudarjajo ne le dekorativni plastič- ni okviri marveč tudi drobne mreže kril. Arhitekturno nevtralne površi- ne ^o pokrite s tankimi, v omet vre- zanimi horizontalnimi črtami. Ce se v smeri osi arhitektonskega koncepta oddaljujemo od notranje- ga dvorišča, pridemo v pravokotno, ograjeno zunanje dvorišče, urejeno kot antični gaj z deteljičasto fontano na sredi. Na skali sredi fontane je kip Neptuna, krog fontane so bile nekoč razvrščene plastike bizarnih pritlikavcev (te so zdaj v ptujskem pokrajinskem muzeju), po livadi pa so krožno razpostavljeni piedestali s kipi antičnih modrijanov: Hipokra- ta, Seneke, Homerja, Aristotela, Teofrasta, Diogena. V nadaljevanju poti skozi alejo proti Pesnici se dote- danja stroga determiniranost uma- kne odprtosti angleškega parka. Najreprezentančnejši prostori dvorca so v njegovem osrednjem de- lu. 2e ko vstopimo v vhodno vežo, nas prevzame njena monumental- nost - križna obočna konstrukcija sloni kar na treh parih rusticiranih slopov. Veža pripelje na prečni ho- dnik, ki teče vzdolž dvoriščne fasade dvorca - od tu drži dvoje preprostih dvoramnih stopnišč, odlikovanih le s polkrožnimi, nekdaj pač plastikam namenjenimi nišami na podestih, v prvo nadstropje. Tu je najodličnejši prostor s freskami okrašena dvoe- tažna velika dvorana, urejena v sre- dišču stavbe. Freske ponazarjajo po- dobno kot v dvorcu Slovenska Bi- strica Heraklejeva dejanja in njego- vo apoteozo na Olimpu, vpete v ok- vir iluzionistične arhitekture. Fr. Štele je na njih razbral letnico njihovega nastanka, 1708. V dvorani sta med drugim dva izjemno kvali- tetna baročna kamina. Ker so opre- mo ostalih odličnejših prostorov po vojni večidel prenesli v Ptuj, posre- dujem njihov opis po Mesesnelu: »Mnogo redkejši pa je okras, s kate- rim se ponašajo tri sobe v prvem nadstropju dornavškega gradu. To so na platno slikane tapete v roko- kojskem okusu. Prva soba je okraše- na s prizori v parkih in v naravi s postavami in skupinami dvorjanov in dvorjank, ki se močno naslanjajo na fantazijo in barvitost francoskih mojstrov Lancreta in Paterja. V dru- gi sobi je slikar izbral tipično baroč- no šinoazerijo za svoj okras, v tretji sobi, kjer so tapete izvršene z manj rutiniranimi potezami, pa so motivi podobni prvim. Tu se je slikar pod- pisal levo spodaj ob vratih: HEI- NRICH STADLER PIXIT 1749. Vse tapete so zelo dobro ohranjene; v knjižnici so šinoazerije sedaj zastav- ljene z bibliotečnimi omarami, ki za- krivajo večji del figuralnih tapet.« Omeniti je še, da so sobe okrašene s kvalitetnim rokokojskim štukom. Vischer je na svojem zemljevidu Štajerske iz 1678 dvor prvič upodo- bil. Tu se k preprosti pravokotni za- snovi prislanja stolpič, morda osta- nek nekdanjega utrdbenega obroča. Tako bi bila razumljiva omemba iz 1435, ki govori o utrdbi. Vendar pa imamo že na nekaj let mlajši Visch- erjevi upodobitvi v Topografiji pri- kazan značilen renesančni dvor brez utrdbenih sestavin. Nastanek tu upodobljene stavbe lahko po stilnih značilnostih postavimo v pozno 16. ali zgodnje 17. stoletje, tako zaradi portala, bifore v osi nad portalom, simetrične kompozicije fasade in ru- stično poudarjenih vogalov. Ta dvor so že za časa Sauerjev pred 1708 po- vsem podrli in verjetno na njegovem mestu pozidali pravokotno stavbo, ki oblikuje jedro današnje palače. Stavba je bila kompaktna, v masah nerazčlenjena. Poudarjali sta jo le čeli nad obema rizalitoma, prednjim in dvoriščnim. 2e takrat je nastala tudi slavnostna dvorana v nadstrop- ju stavbe z značilnimi baročnimi fre- skami. Ko so Attemsi med 1739 in 1743 zidali sedanji dvorec - med arhitekti je treba domnevati v Avstriji udo- mačenega Italijana - so najprej na dvoriščni strani zazidali obstoječe arkade, rusticirali so fasade, pozidali oba paviljonska dvoriščna trakta ter uredili z rusticiranimi slopi in plasti- kami poudarjene ograje na pred- njem dvorišču in v parku za dvor- cem. Attemsovim arhitektom gre pripisati tudi celotno parkovno ure- ditev neposrednega območja dvor- ca, ki se sklada s srednjeevropskimi vzori in se uresničuje v poudarjeni osi, na katero se navezujejo vsi arhi- tektonski in parkovni elementi za- snove. Dornava, motiv z vzhodnih vrat 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ Marija Bezovšek Štefka Pugovšek KMEČKI TURIZEM MANJ GOSTOV ^e bodo povečali zmogljivosti v mozirski občini se tre- nutno ukvarjajo s kmečkim turizmom na 29 kmetijah, skupaj pa je gostom na vo- ljo kar 380 ležišč. Do leta 1985 nameravajo število le- žišč povečati na 730, saj naj bi se s kmečkim turizmom ukvarjali na 60 kmetijah. O letošnji turistični sezoni pa sta nam pripovedovali po- speševalki za kmečki turi- zem v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju Marija Bezovšek in Štefka Pugovšek. MARIJA BEZOVŠEK: Doslej je bilo 1800 nočitev lujih gostov. S tem seveda lismo povsem zadovoljni, saj je nočitev tujcev kar za oolovico manj kot v ena- :em lanskem obdobju. Sku- haj pa smo doslej zabeležili : 0.000 nočitev, kar je pri- oližno toliko kot lani. Lju- dje v mozirski občini se ra- di odločajo za turizem na svojih kmetijah. V veliki meri tudi po zaslugi ugo- dnih kreditov, ki so jih do- bili, obresti pa so bile le triodstotne. Letos so se obresti povečale na deset odstotkov, toda kljub temu sem prepričana, da bomo srednjeročni plan izpolnili.« ŠTEFKA PUGOVŠEK: »Zanimivo je, da prihaja ve- dno več gostov tudi pozimi. Največ gostov pride v Zgor- njo Savinjsko dolino iz Dal- macije in Zagreba. Večina ima polne penzione, pa če- prav so kmetje morda še bolj zainteresirani, da bi go- stom nudili polpenzione. Gostje včasih tudi pomaga- jo na kmetijah, najraje pa obiskujejo Velenje, Logar- sko dolino, ali pa skočijo še čez mejo v Avstrijo.« JANEZ VEDENIK PROTI SLEMENOM NAD ŠOŠTANJEM Od Šoštanja do Za vodenj je šest ki- lometrov. Ta cesta je v celoti asfaltira- na. Zavodnje so lepa gorska vasica. V njej sta dve gostišči: Napotnikov hram in Pri Vidi. Vas se ponaša z lepo osnovno šolo, kulturnim domom, v njej je tudi cerkvica s pokopališčem in znano Vošnjakovo grobnico. Škoda, da so na bližnjem vrhu le glabo ohra- njeni temelji Šaumberške graščine, ki je nekoč varovala pot na Koroško. Grad so porušili Turki, ko so se vračali s Koroške. V_Zavodnjah se je rod"il in delal aka- demski kipar Ivan Napotnik. Vas je tudi izhodiščna točka za pot do Žlebnikove domačije, kjer je 22. februarja 1944. leta padel partizanski pesnik Kai'el Destovnik-Kajuh. Prijetna je hoja na Smrekovec. Za okoli dve uri je je. Poteka pa po sleme- nih Štaknetovega vrha. Pot nadaljujete proti Slemenu, ozi- roma Šentvidu (12 km). Na Slemenu je lepo urejena planinska postojanka - Andrejev dom. Postavili so jo šoštanj- ski planinci - usnjarji. Tudi s Slemena vodi pot na Smreko- vec in dalje na Mozirsko planino. Gol- te. Avtomobilska cesta pa je speljana tudi do Črne na Koroškem. Lepa in nezahtevna je pot do Uršlje gore. Do- bri dve uri traja. Pot pa nas vabi tudi v Bele vode. Zdaj si lahko ogledamo še Mornovo zijalko, votlino, ki leži pod Grebenško- vo gostilno. V tej votlini je tedaj še profesor na celjski gimnaziji, Srečko Brodar, našel koščeno in kamnito oro- dje iz stare kamene dobe. Počitek v Andrejevem domu na Sle- menu se bo prilegel. Tudi za nekaj dni. Polni penzion v tej postojanki velja 350 dinarjev na dan, prenočišče ž zajtr- kom pa 155 dinarjev. Cena prenočišča na skupnem ležišču je 85 dinarjev za noč. Za vse te usluge se lahko z uprav- nikom doma pogovorite tudi po telefo- nu: 881-201. Vabljiva pa je tudi Glasenčnikova kmetija v Zavodnjah 44 (telefon 881- 284), ki je urejena tudi za sprejemanje gostov. Tu boste za poln penzion pla- čali 350 dinarjev, za polovičnega pa samo 200 dinarjev. MB ZAPISI O SOLČAVI Turistično društvo Solčava je na svojstven način počastilo dvanajsti september, praznik mozirske obči- ne. Prav v dneh praznovanja so na- mreč izdali zanimivo knjigo -Sol- čava", ki jo je napisal domačin, si- cer dolgoletni tajnik solčavskega turističnega društva in kronist, Va- lent Vider. Knjiga žepnega formata je v bi- stvu zapis o Solčavi in njeni okoli- ci, je pomemben prispevek k zgo- dovinskemu in narodopisnemu gradivu prijazne in lepe gorske va- sice in je nov korak k spoznavanju čudovitega predela Gornje Savinj- ske doline. Avtor v knjigi, ki ima dvesto stra- ni in je opremljena z mnogimi dra- gocenimi fotografskimi posnetki, predstavlja najprej Solčavo kot svet med gorami, zatem posreduje zapise iz starejše zgodovine vasice, govori o občini Solčavi in njenem razvoju, o odkritju solčavskih gora, nato o planinstvu in turizmu itd. Pomembno poglavje zavzemajo solčavske naravne mikavnosti, tudi Potočka zijalka. Vrh tega razmišlja o imenih za Solčavo in Logarsko dolino, tudi o imenih kmetij m po. sestnikov na tem ';bmočju. Svoje mesto v knjigi ima solčavska cer- kev Mariji Snežni. Vider se je dota- knil tudi vojaške zasedbe Solčave, Turkov, v vasici. Zanimive so nada- lje stare solčavske zgodbe, pravlji. ce, pripovedke in legende. Z zapisi o solčavskih študentih, o drugi sve- tovni . vojni in narodnoosvobodil- nem boju, o dediščini in zapuščini, je vsebina sklenjena. Spremno besedo k pomembne- mu delu je napisal prof.Tine Orel,- sicer pa je v prizadevanjih za izdajo sodelovala tudi Celjska turistična zveza. Dobili smo pomembno knjigo, za katero je Valent Vider zbiral gradi- vo polnih dvajset let. Pri tem so ga spremljale mnoge težave, saj je zna- no, da je bila Solčava med drugo svetovno vojno požgana in da sta ogenj in okupator uničila mnoge dokumente, zapiske in še kaj. Do- bili smo delo, na katerega sta lahko ponosna ne samo avtor in založnik, solčavsko turistično društvo, mar- več vsi domačini, vsi, ki jim je pri srcu domača zemlje. Knjigo je moč kupiti v pisarni turističnega društva v Solčavi, prav tako v prodajalni turističnega druš- tva v Celju in ne nazadnje v enoti Mladinske knjige v Celju. M.B02IC TABORSKE PRIREDITVE OB 800-LETNICI Prireditve v počastitev 800 letnice Žalca in taborskih kulturnih dnevov so se že pričele. Tako so prejšnji teden v dvorani hmeljarskega doma v Žalcu odprli gospodarsko razstavo, v osnov- ni šoli Peter Šprajc-Jur pa razstavo Žalec skozi čas. V soboto so odprli spominski park maršala Tita, pri nje- govem urejanju pa so se izkazali števil- ni krajani. Razvili so tudi prapor Horti- kulturnega društva in pripravili kon- cert koroškega partizanskega pevske- ga zbora. V nedeljo je bila premiera, v ponede- ljek pa še ponovitev operete Planinska roža, ki jo bodo številni ljubitelji ope- ret lahko videli še enkrat in to v soboto ob 17. uri v žalski kinodvorani. V torek je bila prisrčna prireditev z naslovom Mladi za Tita, včeraj popoldne pa je doktor Ivan Stopar pripravil predava- nje o zgodovini Žalca. Danes zvečer bo v kinodvorani gle- dališka predstava Občinski svetnik Švejk. To je Tofovo delo, nastopal pa bo Janez Hočevar-Rifle. Jutri popol- dne bodo odprli razstavo del likovne kolonije, ki bo v avli osnovne šole. Zaključna prireditev s povorko in pri- kazom drugega slovenskega tabora bo na stadionu S^portnega centra v Žalcu ob . 14. uri. JANEZ VEDENJA' Dane pripombe o izvajanju tega predpisa kažejo, da so se splavarji razmeroma malo držali medsebojne razdalje pri vožnji, pa tudi ob nezgodah na vožnji si niso zadosti pomagali. Vrh tega je po istem viru ogroža- lo vožnjo tudi to, da je marsikateri splavar splavaril pijan in da so vozili splave do Celja deloma »slabotni starci in šolarji«. Premajhne razdalje med vožnjo gre razla- gati s tem., da so imeli splavarji predpisano razdaljo pač za nepotrebno, medtem ko jim je bila pomoč pri nezgodah deloma očitno preveč zamudna. Obilno uživanje alkohola je bilo zlasti ob hladnejši vodi, kot poveda- no, nujno. Omemba »slabotni starci in šo- larji« na splavih do Celja pa že v drugi polovici 19. stoletja sporoča prakso, ki je natančno izpričana za 20. stoletje, ko je bil za to vožnjo poraben kot zadnjek skorajda vsakdo, tako da so tod vozili tudi starejši možje, med njimi nekateri stari splavarji, ki niso bili več zmožni daljših voženj, in pa , dečki, ki so hodili v višje razrede ljudske šole in so se tako urili v splavarskem delu. Iz 70. in 80. let 19. stoletja je iz uradnih spisov nekajkrat razviden za splav izraz plav, izjemoma tudi plavica in plov, in pa izraz plavičar. Izraz plav je znan iz pisanja naših izobražencev tudi že prej: K. Žavni- čan (F. Kočevar) je 1856 pisal o plavičarjih in plavlcah, A.M.Slomšek je 1861 v pesmi Slovo Solcpasharskim planinam omenjal plave na Savinji (Žavski (F. Jamšek) je 1865 navedel poleg izraza splav še izraz gonca), župnijska kronika na Ljubnem je 1876 pisa- la o plavih in J. Pajek je 1884 deloma pono- vil K. Žavničana (F. Kočevarja). V omenje- nih letih so torej nekateri slovenski izobra- ženci kakor tudi uradniki včasih uporablja- li besedo plav, ki je potrjena že v 16. stolet- ju, vendar je v savinjskih splavarskih krajih neznana, podobno kakor pozneje savinjski splavarji niso uporabljali besede splav (za- njo so zvedeli v šoli in nato deloma iz časni- kov in slovstva). Vse do zadnjega namreč v zgornji Savinjski dolini in v Zadretju nikoli ni prišla srbskohi-vaška izposojenka splav (in izpeljanke iz nje) v splavarski besed- njak. Ob koncu 19. stoletja je šlo skozi Celje na leto po 2000 splavov, na katerih sta bila po dva splavarja. Tu je prvič zanesljivo nave- deno število splavov, ki so jih v teku enega leta izvozili iz zgornje Savinjske doline in Zadretja. Ob navedenem številu se ne zdi nesprejemljivo letno število splavov, ki bi jih bili izvažali iz teh krajev v 40. letih 19. stoletja (1500 splavov desk in 300 splavov letev), kakor je bilo zgoraj izračunano. Šte- vilo 2000 kot letni splavarski izvoz na Savi- nji v drugi polovici ali ob koncu 19. stoletja ustreza približno takratnemu splavarske- mu izvozu n. pr. na rekah Iller (pri Ulmu) in Traun (pri Linzu), je pa večje, kakor je bil takratni splavarski izvoz na reki Lech (pri Augsburgu), in manjše, kakor je bil takrat- ni splavarski izvoz na reki Isar (pri Miin- chnu), ne da bi bilo ob tem znano, koliko lesa so obsegali splavi na naštetih rekah, ki so vse bile nekaj večje kakor Savinja. Glede splavov na Dravi so zadevni podat- ki na voljo za sredo 19. stoletja. L. 1847 je šlo skozi Maribor 1100 do 1200 splavov (po- leg 700 do 800 šajk); slednje število splavov (do 1200) je sporočeno tudi za čas okoli 1850. Ce vzporejamo ta števila in sodimo, da se kakor večina gmotnih prvin v savinj- skem in dravskem splavarstvu tudi mera lesa v splavih ni bistveno razločevala sredi in v drugi polovici 19. stoletja in pa v 20. stoletju, ko imamo o tem vprašanju zadosti natančne podatke, ugotavljamo, da, so drav- ski splavarji prevažali precej več lesa k" savinjski. Čeprav je izpričano število sa- vinjskih splavov večje, ni bilo v njih niti P" 20 kubikov lesa, medtem ko so obsegal' dravski splavi najmanj po 70 do 80, popreč- no pa po 80 do 90 kubikov lesa. Temu pr'' merno je bilo na dravskih splavih tudi vei splavarjev kakor na savinjskih (do Rugv'" ce). Tako je za sredo 19. stoletja sporočen"' da je bilo na dravskih splavih v Maribor^ po šest splavarjev. Konec 19. stoletja je še izpričano prevaža- nje apna s splavi: poleg stavbnega lesa. desk in letev je 1890 prav tako potrjen izvoZ apna, ne pa tudi drugih tovorov na splavih To je po dosedanjem znanju zadnji pisan' vir, ki sporoča prevoz apna na savinjski*^ splavih. Pričevanje ohranjenega ustnega izročila o tem je v poglavitnem enako. P" slednjem viru so s splavi izvažali apno lajte navaja težo od 50 kg naprej) nekako d" konca 19. stoletja. Se pravi, da so savinjsk' splavi do konca 19. stoletja prenehali bit' transportno sredstvo za druge tovore. dobno je bilo tudi drugod v Srednji Evrop'' kjer se je ta dodatna in donosna nalol^ splavov povsem nehala do prve svetovn^ vojske. Do/gi splavi pristajajo na Rugvici (ok. 1930) j ^ 38 - 23. september 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 fiLMI iN TON \ fja prisix.'vek tovariša Sta- i^ejčiča v NT o Pulju po Pu- Ij^i v Celju bi rad pripomnil, jg je za slab obisk gotovo ly.ivo tudi to, da filmi niso podnaslovljeni, če že niso ^vedeni v slovenščino. Na jg bi morali misliti tudi pri fednu domačega filma. Vsi pastopajoči ne govorijo tako ^ločno, da bi jih lahko vsakdo razumel. Ce pa je zra- ven še kaj narečja, gledalec pima dosti od filma. Tudi ton ^ vedno na višini in lahko še tako dobro razumeš srbohr- vaščino, pa gre vseeno veli- 1(0 mano ušes. M. KOBAC, Celje UREDNIŠTVO: Nedvomno je pripomba bralca na mestu. Pa je ven- darle treba ob tem povedati vsaj dvoje. Prvič, da je re- dni filmski spored praktič- no brez izjeme podnaslov- Ijen v slovenščini. Edine (redke) izjeme so vrhunski [ilmi, ki pa ne pritegnejo po mnenju distributerjev do- volj občinstva. V spored so uvrščeni, ker bi bila kultur- na škoda, če jih ne bi videli. Tako ostane le vprašanje kulturnih akcij, kakšna je tudi Pulj po Pulju in kjer je za nepodnaslovijenost veči- ne filmov »kriva« želja, da ohranimo aktualnost in da se zmanjša časovni odmik od festivala. Problem pa je s tistimi filmi, ki jih zaradi predvidenega slabega obi- ,ta proizvajalec in distri- liuter sploh ne nameravata opremiti s slovenskimi pod- napisi. In drugič, s tonom poseb- , nih težav ni, bolj je problem v tem, da smo zaradi podna- pisov razvajeni in smo se odvadili filme tudi posluša- ti. In pa seveda to, da je ton v polprazni dvorani vedno slabši kot, če je dvorana primerno polna. In tako smo spet v začaranem krogu. SEJEM" OOŽtVETJE TUDI OTROKOM Letošnji sejem Vse za otro- ka je bil glede na število obi- skovalcev in po oceiiah stro- l^ovnjakov mnogo boljši od lanskega. Tudi otroci, ki so p obiskali, bi ga vsi pohvali- li. če zaradi drugega ne, zara- di živahnepa zabaviščnega prostora. Toda, ali ne bi bilo ^•^Ije, če bi bil ta sejem zanje doživetje, z druge, pomemb- fif^iše plati'' Možnosti za to je "Tlel sejem dovolj! , Začnimo pri knjigah. Otro- ■^om so bile sicer dostopne, ^■''cioželjne ročice so lahko li- '^tiile po njih. Takšno prilož- '^^iit pa bi kazalo izkoristiti ^^/-a kaj več. Otroci bi radi Pt^isluhnili, če bi jih kdo po- 'val k poslušanju pravljice iz ^fit" od njih. Pustili bi se po- ^'•jati v domišlijski svet ^fijig. k) naj po.stanejo njiho- prijateljice. Tako bi pulti ''izstavljenih knjig postali ^fikratno ozadje bogatemu ^'troškemu doživetju. Ce bi 'frieli otroci nato še možnost ''^strirati še vsebino zgod- . 'C, bi tega zagotovo ne po- '•^bili kar tako. Tudi igrače, ki so bile raz- ^lavljene, otrokom niso mo- P nuditi takšnega užitka, Ot l,i gy i^jip Pjj olik.ivale igralii^-e na pro- ^^m ali v hah Otrnci bi se ^^ svojih int.-n sih lahko na- ' ^Uli k različnim igračam, se 'ijim; p. .grali. Ce bi tako P^^ntano likovane skupi- ne kdo v igri še strokovno usmerjal, bi otroškemu vese- lju ne bilo konca. Ko bi se kasneje otroci znašli pred prodajnimi pulti z igračami, bi takoj vedeli, kaj naj jim starši kupijo. Igrače bi tako zagotovo prispele v prave ro- ke otrok, ki bi se z njo znali igrati in se je dolgo ne bi na- veličali. Takšna igralnica bi obenem bila tudi veliko do- živetje za starše, saj bi mnogi videli, kako naj se s svojim otrokom igrajo. Po mojem, na takšnem igralnem prosto- ru ne bi bilo nič manjše gne- če, kot na zabaviščnem, ki nudi otrokom le enostranske užitke, minljivo zabavo, ki je le malo, če sploh, vzgojno. Domiselna bi bila tudi po- stavitev nekakšne restavra- cije za otroke, kjer bi otro- kom lahko ponudili bogato izbiro sadnih sokov, mlečnih izdelkov in podobnega. Otroci bi se gotovo prijetno počutili na majhnih stolih ob majhnih mizah v prostoru, kjer bi za prijetno vzdušje poskrbeli še s predvajanjem živahnih otroških pesmic. Veliko doživetje bi otro- kom predstavljal tudi ogled krajših lutkovnih predstav izza zastora nekje med raz- stavljenim pohištvom za opremo igralnic v vrtcih. Na sejmu ne bi smela manjkati modna revija s prikazom otroške konfekcije, kjer ne bi smelo manjkati otrokom dragih gostov iz vrst pevcev, igralcev, ilustratorjev in dru- gih. V času sejma je bilo nekaj posvetovanj in strokovnih seminarjev za prodajalce igrač in vzgojitelje. Ce hoče- mo. da bodo takšne sprem- ljajoče prireditve še bolj po- pestrile vsebinsko podobo sejemskih dni, bi v bodoče kazalo organizirati tudi ne- kaj predavanj s temami o vzgoji otrok. Udeležili bi se jih tudi starši. Dobro bi bilo, ko bi starši takšne teme izbrali sami, s predlogi, ki bi jih zbirali v vzgojno varstve- nih ustanovah, šolah in dru- god. To je le nekaj zamisli o tem, kakšna bi lahko bila se- jemska podoba v prihodnje, če hočemo, da bo ta priredi- tev doživetje, kakršnega otroci in njihovi starši ne bo- do pozabili. Zavedam se, da bi bilo potrebno za izvedbo takih zamisli mnogo posluha razstavljalcev in različnih strokovnjakov, ki se ukvar- jajo z vzgojo našega mladega rodu. Ce pa ti delajo res za dobro naših otrok, težav ne bi smelo biti. Sejem Vse za otroka je imel vsako leto v naši družbeni sredini velik odmev. Lahko trdimo, da bi ga ljudje v' naslednjih letih zagotovo pogrešali. MILENA SKETA, Laško UREDNIŠTVO: Z veseljem objavljamo vaše pismo, ki ponuja res množico zanimivih zamisli. Prepričani .smo, da jih bodo organizatorji sejma upošte- vali, seveda v okviru mož- nosti. Od kar je nastal se- jem Vse za otroka, je ta pri- reditev nenehno rastla v vsebinskem smislu. Prepri- čani smo, da bo tako tudi v prihodn,ie. JEZI ME NEČISTOČA v središču Celja me moti nečistoča pred poročno dvo- rano na Trgu svobode štev. 10. Pred vhodom v poročno dvorano je podhod, ki ga ne- kateri občani uporabljajo za opravljanje .svojih potreb. Vrata tega podhoda so bila včasih v popoldanskem času zaklenjena. Ko pa se je priče- la gradnja gostišča Turška mačka so to navado opustili, verjetno zaradi zapore Gle- dališke ulice. Podhod je zdaj nenehno odprt. Sramota /.a mesto in občino je. da je pred poročno dvorano takš- na svinjarija in da ta podhod postaja javno stranišče Pri prehodu skozenj, predvsem v toplem vremenu \ nos udarja neznosen smrad po urinu. Le kaj si mislijo po- ročni pari in svatje v Celju, ko je pred \ hodom v poroč- no dvorano javno stranišče. V isti stavbi so tudi sodni organi, kamor zahaja veliko strank, ki jih pred vhodom pozdravlja smrad. Čudim se, da občinski upravni organi ne ukrenejo ničesar, da bi se okolica pred poročno dvora- no uredila. Rešitev bi bila v ponovnem zaklepanju vrat v podhod. Po drugi strani pa bi se v centru mesta očitno moralo zgraditi javno strani- šče. Veselilo me bo, če bo kdo z občine ali Komunale o tern problemu kaj odgovoril v NT, še bolj pa. če bo kdo že kaj storil. ANDREJ IVANJKO, Celje UREDNIŠTVO: O tem problemu smo v ru- briki Pisma pred časom že pisali in opozorili na res sramoten primer za Celje. Zato prosimo pristojne or- gane, da res kaj ukrenejo za lepši videz tega dela mesta in prosimo, da na zastavlje- na vprašanja v pismu naše- ga bralca odgovorijo. PREPRODAJA STANOVANJ Od začetka leta 1976 do konca julija letos sem z dru- žino živel v stanovanju, ki je last Samoupravne stano- vanjske skupnosti Celje. Do stanovanja sem prišel tako, da sem imetniku stanovanj- ske pravice plačal 15.000 din, sicer bi se vselil sam oziroma bi stanovanje oddal komu drugemu, kar je tudi storil in to za 4000 din. Po enem letu bivanja v stanovanju,4cot po- dnajemnik, sem pri SSS Ce- lje vložil prošnjo za izdajo stanovanjske pravice na mo- je ime. Sele na tretjo vlogo sem dobil odgovor, ki se je glasil, da odločbe na moje ime ne morejo izdati, ker je imetnik stanovanjske pravi- ce v zaporu zaradi prekupče- vanja z družbeno lastnino. Odgovoril sem jim, da je prejšnji lastnik prišel do sta- novanja nezakonito in da je do njega izgubil pravice, saj v njem ni stanoval in ga je uporabil le zato, da ga je pre- prodal. Spet sem dobil odgo- vor, da nimam pravice do stanovanja in da se odločba na moje ime ne more izdati. S pomočjo pravnika v moji DO in s pomočjo pravobra- nilca samoupravljanja sem končno dobil odgovor, da moram spremembo stano- vanjske pravice zahtevati preko sodišča, kar je moja DO tudi storila. Od vloge tož- be do danes je minilo že več kot leto dni, odgovora pa ni ne od sodišča in ne od SSS Celje. Konec julija sem se z dru- žino preselil v svojo hišo, že nekaj dni po vselitvi so me prvič v sedmih letih klicali na SSS, kjer so mi dejali, da se širijo govorice, češ da na- meravam stanovanje prepro- dati. Rekel sem jim. da se bom res izselil in da bom sta- novanje prepustil tistemu, ki ga res potrebuje, odjavil pa ga bom .šele takrat, ko bo re- šena tožba, ki sem jo vložil proti SSS Celje. V moje sta- novanje se je doselila mati samohranilka z enim otro- kom, od takrat pa imam teža- ve s hišnim svetom in drugi- mi. Pri SSS Celje so mi rekli, da se mora nova stanovalka izseliti v enem mesecu, ker ima odločbo za moje prejš- nje stanovanje že nekdo drug. Mislim, da nisem storil prekrška, ker sem stanova- nje oddal tej tovarišici. Pre- pričan sem, da SSS nima pravice, da jo izseli, vsaj do- kler se ne razčisti stvar s tož- bo. Ce sem pa z oddajo sta- novanja storil prekršek, sem se pripravljen zagovarjati. MARJAN ROSER. Celje UREDNIŠTVO: Pismo tovariša Rošerja, poslal nam ga je iz Švice, kjer je trenutno na delu, smo močno skra jšali, saj je v njem preveč nedokazlji- vih namigovanj in celo žali- tev, s katerimi bi najbrže ne tovarišu Rošerju ne tovari- šici, ki je zdaj v »njegovem« stanovanju in ne splošnim vprašanjem okoli preproda- je stanovanj ali njihovega samovoljnega oddajanja prav nič ne pomagali. Pi- smo objavljamo z željo, da bi vendarle temeljiteje spregovorili o družbeno izredno aktualnem vpraša- nju preprodaj stanovanj in prosimo Samoupravno sta- novanjsko skupnost Celje, da v tem smislu tudi odgo- vori na pismo. Predvsem pa bodo zaželjena in dobrodo- šla pojasnila o tem, kdo lah- ko izbira naslednjega stano- valca, kdo lahko razpolaga s praznimi stanovanji in ka- ko tečejo ti postopki. O pravnih vidikih tega vpra- šahja pa ste lahko brali pred tednom dni v rubriki Pravniki za bralce. BILI SMO NA IZLETU Društvo upokojencev Ce- lje je konec avgusta pripravi- lo izlet za svoje člane. Pro- gram izleta je vseboval ogled muzejskih zbirk na velenj- skem gradu, ogled znameni- tosti cerkve v Radmirju, ogled obratov delovne orga- nizacije Smreka v Gornjem gradu ter obisk Savinjskega ■gaja v Mozirju. Omenim naj, da so v velenjskem gradu šti- ri muzejske zbirke: centralni rudarski muzej Slovenije, zbirka afriške ljudske umet- nosti, muzej NOB in galerija slovenskih slikarjev. Ko smo bili v DO Smreka, nas je po- zdravil tudi direktor. Med vožnjo smo obujali tudi spK)- mine na delovanje partizan- skih enot med NOB v teh krajih, o čemer je govoril to- variš Zupane. Komisija za izlete pri Društvu upokojen- cev zasluži pohvalo za pri- pravo izleta, saj nas je bilo 80 udeležencev nadvse zado- voljnih. Podobna srečanja so prav primerna za še večjo povezanost društva s član- stvom. Ob tem naj omenim, da je od približno 9000 upo- kojencev v občini Celje v društvu včlanjena le dobra tretjina, kar je vsekakor pre- malo. Ob strani stojijo zlasti upokojenci z višjimi pokoj- ninami. Poverjeniki bodo za pridobivanje članstva morali opraviti še veliko dela. Izleti niso edina dejavnost celjskih upokojencev. Društvo ima dober mešani pevski zbor, skrbi za socialno zdravstve- no stanje upokojencev itd. Društvu želim še mnogo uspehov pri njegovem člove- koljubnem delovanju. A. C., Celje O ŠOFERJIH V uredništvo smo dobili pismo avtobusnih potni-' kov, ki se vozijo na progi Lesično-Štore. Krepko ne- godujejo nad vedenjem ne- katerih šoferjev in sprevo- dnikov. Hkrati pa so se pod- pisali le kot trepetajoči pot- niki. Zato jih obveščamo, da bomo pismo objavili le v primeru, če ga bodo, kot vsi drugi, ki dopisujejo v to ru- briko, podpisali z imeni, priimki in naslovi. Samo v tem primeru bomo tudi od celjskega Izletnika zahteva- li odgovor na kritiko in za- stavljena vprašanja. UREDNIŠTVO LIKOVNI SALON v Likovnem salonu v Celju je bila včeraj otvoritev razstave Mladena Jernejca Razstava bo odprta do 9. oktobra. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA v knjižnici Edvarda Kardelja bo 29. septembra otvoritev razstave Celjsko zgodovinopisje od 1945 do 1982. Otvoritev razstave bo ob 13. uri s krajšim kulturnim programom, raz- stava pa bo odprta do 29. oktobra vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce. 800-LETNICA ŽALCA v okviru praznovanj ob 800-letnici praznika občine Žalec in Taborskih kulturnih dnevov bo danes ob 19. uri v kinodvorani v Žalcu gledališka predstava Toneta Fornezzija-Tofa, Občinski svetnik Svejk. Jutri bo v avli osnovne .šole Peter Sprajc-Jur v Žalcu otvori- tev razstave del likovne kolonije, v soboto, 25. septembra ob 17. uri pa bo v kinodvorani v Žalcu ponovitev operete Planin- ska roža. Zaključna prireditev bo v nedeljo, 26. septembra s pričet- kom ob 14. uri. na stadionu Športnega centra v Žalcu. V zaključek bodo vključili povorko in prikaz drugega sloven- skega tabora v Žalcu, nadaljevali pa z zabavno prireditvijo, na kateri bo sodeloval ansambel Dvanajsto nadstropje in Mito Trefalt. KINO PREDSTAVE V CELJU UNION: Od 23. do 26. 9. ob 16., 18. in 20. uri ameriška grozljivka Megla," od 27. 9. dalje italijanski vestem Štirje asi. METROPOL: Od 23. 9. dalje ob 16. in 18. uri ameriški film Vsi smo bili hipiji, ob 20. uri nemški erotični film Resnične zgodbe, IV. del. V soboto, 25. 9. ob 10. uri matineja v kinu Metropol: italijan- ski vestem Štirje asi. DOM: od 23. do 26. 9. ob 16. in 18. uri slovenski mladinski film Kekčeve ukane, ob 20. uri italijanska kriminalka Cor- leone. Od 27. 9. dalje hongkonški akcijski film Varnost zajam- čena. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojni ku bodo predvajali v nedeljo, 26. septembra ob 17. in 19.30 uri ameriško grozljivko, Amityville, hiša groze. KINO ŠMARJE v kinodvorani v Šmarju bo danes ob 20. uri za četrtkov filmski abonma in izven na sporedu ameriška drama Draga mami, jutri, v petek ob 20. uri hongkonški akcijski film Bruce Lee - Super zvezda, v soboto, 25. septembra ob 20. in v nedeljo, 26. septembra ob 18. uri italijansko komedijo Zakaj prav meni in v sredo, 29. septembra ob 20. uri francosko komedijo Kralj z^peljivcev. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri zvečer ob 20. uri večer narodnih plesov in pesmi Jugoslavije v izvedbi folklornega ansambla Emona iz Ljubljane. GALERIJA MOZIRJE Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje je organizirala razstavo slikarskih del akademskega slikarja Božidarja Kova- čeviča, ki je odprta v galeriji v Mozirju vsak dan od 10. do 14. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure do 30. septembra. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 24. 9. ob 19.30. Peter Shaffer: Amadeus. Premiera. Premierski abonma in izven. Za slovesen uvod v sezono bo v odmoru igral Celjski godalni orkester Mozartovo Malo nočno glasbo v foverju gledališča. Sobota, 25. 9. ob 19.30: Peter Shaffer: Amadeus. Sobotni abonma in izven. Ponedeljek, 27. 9. ob 19: Peter Shaffer: Amadeus. Abonma Žalec in izven. Torek, 28. 9. ob 19.30: Peter Shaffer: Amadeus. Abonma torek in izven. Sreda, 29. 9. ob 17.: Peter Shaffer: Amadeus. Abonma sreda in izven. Četrtek. 30. 9. ob 19.30: Peter Shaffer: Amadeus. Abonma četrtek in izven. 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ PRAZNOVANJE NA RADEŠKEM SLOGA, KI DAJE MOČI Pet KS rešuje problem in naloge skupaj Ni naključje, da se je pet krajevnih skupnosti z rade- škega območja odločilo sku- paj praznovati svoj praznik, saj občane veže in povezuje marsikaj skupnega, kar je pomembno za življenje in delo ter napredek na tem ob- močju in v občini Laško. Ta- ko se torej že vrsto let ob koncu septembra in v prvih dneh oktobra, vrstijo števil- ne prireditve in manifestaci- je v počastitev krajevnega praznika Radeč in okolice, v katerih sodelujejo krajevne skupnosti Radeče, Zidani most, Jagnjenica, Svibno in Vrhovo. Za lepše življenje in napre- dek je pogoj složno skupno delo, družbenopolitično udejstvovanje kar najširšega kroga občanov. To pa je za radeško in sosednje krajev- ne skupnosti že kar značil- nost. Socialistična zveza de- lovnega ljudstva je organiza- cija, ki pri tem odigrava naj- pomembnejšo vlogo. Na Radeškem so v času od zadnjega krajevnega prazni- ka pa do danes izbojevali dve pomembni bitki: uspeš- no je bil izglasovan tretji ob- činski samoprispevek s pro- grami nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti ter do- bro izvedene spomladanske delegatske volitve. Najpo- membnejša in glavna bitka pa občane Radeškega šele čaka. Gre za nadaljnja priza- devanja pri uveljavljanju na- čela delegatskega odločanja, torej za takšne odnose, kot so opredeljeni v najpo- membnejših dokumentih naše družbenopolitične ure- ditve. Tudi v krajevnih skupno- stih na Radeškem potekajo v tem času aktivnosti za spre- membe srednjeročnih plan- skih dokumentov, vendar so si občani tovrstno aktivnost zastavili nekoliko drugače, kot je drugod v praksi. Na- mesto da bi razmišljali o kr- čenju programov, so sklenili vse sile uperiti v realizacijo sprejetih planskih doku- mentov, saj so planirali razu- mno in realno. OBDOBJE MED PRAZNIKOMA Cas med obema krajevni- ma praznikoma Radeč in so- sednjih krajevnih skupnosti je bil, kljub zaostrenim po- gojem gospodarjenja, plo- Tonček Brilej, predsed- nik KK SZDL Radeče: »V Radečah smo resno pristopi- li h kadrovanju za nova vod- stva konference, sekcij in ostalih teles v organizaciji Socialistične zveze. Smo no- silci tistega dela volitev v skupščini krajevne skupno- sti, ki se nanaša na delegira- nje uličnih in vaških odbo- rov. Prav ti v Radečah dobro delajo in so nosilci politike in aktivnosti v • frontni SZDL. Zato so tudi progra- mi, ki jih sprejme skupščina krajevne skupnosti plod raz- prav in akcij v okviru vaških in uličnih odborov. Letošnje praznovanje občanov Radeč in sosednjih krajevnih skup- nosti bo skromno, zato pa, upam, toliko bolj pristno in množično«. den. Povsod se lahko pohva- lijo s kakšno pomembnejšo pridobitvijo ali delovno zma- go na mnogih področjih. V Papirnici Radeče je bila v tem letu zaključena po- membna naložba, proizvod- na hala z novim papirnim strojem. V Svibnem je bil, s skupnimi močmi krajanov, postavljen pomemben druž- beni objekt. V Vrhovem so imeli obilno žetev, končno se je rešil problem telefonije, pomembni so tudi dosežki na področju komunale. Na Jagnjenici so zapeli stroji v novem obratu TOZD Sopo- ta, v Zidanem mostu pa so uspešno premagovali prve korake v celodnevno osnov- no šolo, kulturni delavci so skrbeli da se je v kulturnem domu Svobode vedno kaj za- nimivega dogajalo, v Zida- nem mostu pa je bila letos tudi osrednja prireditev v občini Laško ob prihodu zvezne štafete mladosti.,Se- veda je to le nekaj najznačil- nejših rezultatov ha Rade- škem. Ce bi hoteli našteti vse na novo zgrajene in poso- dobljene kilometre cest, vo- dovoda, kanalizacije in dru- gih pridobitev, bi zmanjkalo prostora. KAKO NAPREJ? Dela bo na vseh področjih veliko. V Radečah bo treba čimprej zgraditi novo želez- niško postajo, v Hotemežu bodo zgradili vodni kolektor in podaljšali vodovodno na- peljavo iz Hotemeža proti Vrhovem. V Hotemežu gradi KPD Dob, Kmetijsko gospo- darstvo Slovenska vas, nov, moderen hlev za 250 pitan- cev. V Radečah so v teku tri pomembne investicije: adaptacija proizvodnih pro- storov Konfekcije Kora, gradnja Merxovega trgov- skega objekta za osnovno preskrbo (o tem bomo obšir- neje pisali v prihodnji števil- ki), nadaljevanje izgradnje otroškega vrtca v Koleno- vem grabnu ter gradnja telo- vadnice pri osnovni šoli Mar- jana Nemca Radeče po pro- gramu tretjega samoprispev- ka občine Laško. Na področ- ju radeške komunale so v na- črtih še gradnje cest Njivi- ce-kamnolom, zahtevna gradnja ceste, ki vodi iz cen- tra Radeč do Krakovega, as- faltiranje ceste na Obrežju. Ob najširši pomoči družbe- nopolitične skupnosti bo 14 gospodinjstev na Brunški gori dobilo dva nova kilome- tra vodovoda in še bi lahko naštevali naloge, ki čakajo občane Radeč in sosednjih krajevnih skupnosti. • PRAZNOVANJE V vseh petih krajevnih skupnostih na Radeškem se na praznovanje skrbno pri- pravljajo. Res je, da bo letoš- nje še bolj stabilizacijsko kot lansko, vendar pa bodo ne- katere tradicionalne priredi- tve kljub vsemu ostale na programu. In kakšen je pro- gram prireditev v počastitev krajevnega praznika Radeč in okolice? Praznovanje se bo pričelo v soboto, 25. 9. ob 6. uri s tekmovanjem za pokal Sava, ki ga organizira ribiška dru- žina Radeče. Ob 13. uri bo razglasitev rezultatov lova v lovskem domu na Močil- nem. Ob 15. uri bo KO RK Vrhovo v tamkajšnjem pro- svetnem domu pogostila ostarele iz krajevne skupno- sti Vrhovo. Ob 19. uri bo v Vrhovem Vinska ' trgatev, prireditev z zabavnim pro- gramom, ki jo organizira mladinska organizacija. V nedeljo bo ob 9. uri če- belarsko društvo Radeče predalo nov čebelnjak mla- dim čebelarjem na osnovni šoli M. Nemca v Radečah. Ob 9. uri bo na strelišču lov- ske družine Radeče na Mo- čilnem družinsko strelsko tekmovanje na glinaste golo- be v organizaciji LD Radeče. Ponedeljkov praznični program se bo pričel ob 15. uri s strelskim tekmovanjem ekip OO sindikata v organi- zaciji SD Papirnice Radeče in SD »Tone Bostič« iz Zida- nega mosta. Tekmovanje bo na strelišču v Zidanem mo- stu. V torek« bo ob 17. urj, prostorih osnovne šole v Rj dečah šahovski brzotumii ki ga organizira TD Papirni, ce Radeče. V sredo se bo v Radečai pričel ob 16. uri tradicionalni rokometni turnir v počasti tev krajevnega praznika Rj. deč in okolice. Turnir orgj nizira rokometni klub Rj deče. V četrtek se bo ob 16. uii na kegljišču »Jadrana« v Ra. dečah pričelo kegljaško tek movanje sindikalnih mo štev. Ot) 20. uri bo projekcija slovenskega filma Deset brat v Domu svobode v Rj dečah. Petek je rezerviran za tij dicionalni nočni tek za poki Marjana in Milana. Pričel ^ bo ob 17.30 uri. Praznična sobota, 2. avgu sta se bo pričela ob 14. urii orientacijskim pohodom člj nov KO ZRVS in KO ZSMS Radeče. Ob 16.30 uri bo para dni nastop pihalnega orkfr stra Papirničar Radeče inm- stop maržoretk iz Logatca Ob 17.30 uri bo zaključna prireditev z razvitjem prapc^ ra KO ZRVS Radeče in pra pora moškega pevskega zbfr ra Papirnice Radeče. Ena najpomembnejših pridobitev na Radeškem je gotovo nova proizvodna hala s papit nim strojem v Papirnici. MEDICINA DELA NA CELJSKEM LETA ZA ZDRAVEGA DELAVCA IN ZDRAVO DELO Urejeni prostori, oprema in strokovni kadri za še večji razmah dejavnosti medicine dela Praznovanje nekega jubi- leja daje priložnost, da pre- gledamo prehojeno pot, po- kažemo pomembne dogod- ke. Letos proslavljamo dva jubileja, in sicer 30-letnico organizirane dejavnosti me-, dicine dela našega območja ter 20-letnico ustanovitve oddelka za medicino dela oz. poznejšega dispanzerja za medicino dela, prometa in športa. Čeprav so bile že v stari Jugoslaviji organizira- ne za nekatere delovne orga- nizacije posebne ambulante, kot je bilo to za železničarje, za delavce Cinkarne in tovar- no emajlirane posode, pa lahko govorimo o organizira- ni dejavnosti zdravstvenega varstva delavcev v Celju šele na prelomnici let 1951-1952, ko je bil nastavljen na okriž- nem higienskem zavodu dr. Gabriel Hrušovar. V tem ča- su je bila ustanovljena am- bulanta za poklicne bolezni, ki je imela v tistem času naj- več dela pri odkrivanju či- stih silikoz in ostalih pneu- moconioz, to je bil čas, ko so se vračali v našo domovino naši ljudje, ki so dolga leta delali v rudnikih Francije, Nemčije in Belgije. V letu 1962 je bil pri takratnem Zdravstvenem domu Celje ustanovljen oddelek za me- dicino dela, ki je pKJzneje prešel v sklop zavoda za zdravstveno varstvo. Pri njegovi ustanovitvi in poznejšem delu sta velik de- lež k razvoju in popularizaci- ji medicine dela na našem območju prispevala zlasti dr. Franc Fludernik in prim. dr. Anton Fazarinc. Oddelek je ob ustanovitvi obsegal slede- če enote: dispanzer za po- klicne bolezni, enoto za fizio- logijo dela, enoto za ekologi- jo dela, psihološki kabinet, enoto za varstvo pri delu in varstveno vzgojo ter lasten laboratorij. Pozneje so se v sklop te dejavnosti pridruži- le še ambulante za zdrav- stvene preglede športnikov in živilcev, nazadnje pa še ambulanta za preglede voz- nikov motornih vozil. V vseh teh letih smo veliko skrb po- svečali tudi strokovnemu iz- popolnjevanju, tako so zdravniki obiskovali podi- plomske tečaje iz medicine dela na Skoli Andrija Stam- par v Zagrebu, pozneje pa na zavodu za zdravstveno var- stvo Maribor ter inštitutu za med. dela, prometa in športa SR Slovenije. Na podiplomsko šolanje smo poslali tudi inžinerje, ekološke tehnike, laborante, v zadnjih letih pa tudi večje število višjih'in srednjih me- dicinskih sester. Seveda pa v vsem tem ča- su ni veljala skrb za nadalnji razvoj samo dispanzerju za med. dela, prometa in špor- ta, ampak so se ustanavljale tudi nove obratne ambulan- te. Poleg že preje naštetih so do danes bile ustanovljene sledeče obratne ambulante: Metka, Ingrad, LIK Savinja, Aero, Nivo, Obratna ambu- lanta v stavbi ZD Celje za potrebe različnih delovnih organizacij in nazadnje še OA Merx. 2e obstoječa obratna ambulanta Železar- ne Store pa je s 1. 1. 1980 vključena v novoustanovlje- ni TOZD ZP Store. Danes dela v TOZD Center medici- ne dela, ki združuje dispan- zer za med. dela, prometa in športa ter vse obratne ambu- lante, 8 zdravnikov speciali- stov medicine dela in 11 zdravnikov, ki se že ali pa se bodo nadalje specializirali. Poleg tega je stalno zaposle- nih ima večina podiplomski tečaj iz medicine dela, 2 psi- hologa in ekološki tehnik ter 3 administratorke. Dobro je organizirana tudi konziliarna zdrav, služba, in sicer: okulistična, nevropsi- hiatrična, nevrološka, otolo- ška, ortopedska in speciali- stična za roke. Sedanji dispanzer za med. dela, prometa in športa obse- ga sledeče enote: patologijo dela, fiziologijo dela, športno in rekreacijsko medicino, zdravstveno varstvo v pro- metu, ekologijo dela, psiho- logijo dela ter srčno-žilno diagnostiko, kjer je stalno zaposlen specialist kardio- log-internist. V okvir TOZD Center medicine dela spada- ta tudi šoferska komisija II. stopnje in konzilij speciaH stov za ocenjevanje dela zmožnosti. V zadnjih letih so se zbolj- šale tudi prostorske kapaci tete, saj smo z adaptacijo ir novogradnjo pridobili vst možnosti za namestitev so- dobne opreme. Poleg vsef delavcev naše tozd, ki so s^ pri tem izredno angažiral- velja zahvala zlasti delovnin' organizacijam, ki so nas nf sebično podprle. B. HRASOV& PRIZNANJA Na proslavi 20-letnice ustanovitve oddelka za me- dicino dela v Celju in 30-let- nice organizirane dejavnosti pretekli petek, je predsednik sekcije za medicino dela Zveze zdravniških društev Slovenije Anton Kos podelil priznanja sekcije pionirjem medicine dela na Celjskem: dr. Gabrielu Hrušov 'v dr. Antonu Fazarinc ^c. Francu Fludemiku, dr. Bo- gdanu Fiirstu, dr. Bogomilu Hrašovcu, 'dr. Marjanu Hru- šovarju dr. Rudiju Cajevcu ter delavcem temeljne orga- nizacije Center medicine dela v Celju. y 38 - 23. september 1982 -- NOVI TEDNIK-stran 13 SKUPINA KLADIVO, KONJ IN VODA LAHKO SO TUDI POULIČNI GODCI pripravljajo izdajo prve velike plošče, nato pa številne koncerte Mlada celjska skupina Kladivo^ konj in voda je pravkar sredi svojih največjih priprav na naslednjo se- zono. Očitno se je vztrajnost in neu- trudnost iz prejšnjih let obrestova- la, saj imajo sedaj dovolj gradiva za izdajo velike plošče, prav tako pa se pripravljajo na številne koncerte pri nas in v tujini. Kljub temu pa še vedno sledijo svojemu prvotnemu načrtu in niso niti za trenutek skre- nili s svoje precej tvegano zastav- ljene poti. Prav malo jim je namreč mar za komercialni uspeh, še ve- dno se trudijo ostati in biti nekaj- izvirnega, ustvaj-jati glasbo, ki v se- bi nosi globji pomen, ki ne teži k lahkotnosti melodije, ki si jo poslu- šalec zapomni za nekaj minut, nato pa mu gre skozi drugo uho ven, marveč mu mora tudi nekaj pove- dati, dati povod za razmišljanje... Pa poglejmo raje, kaj so Dani, Sine, Damjana, Gusti in Srečko do- segli v preteklih nekaj mesecih. Od aprila dalje so priredili številne sa- mostojne koncerte, med drugim v Narodnem domu v Celju, v novem domu SLO v Žalcu, na gradu Bo- genšperk pri Litiji, poleg tega pa so junija igrali na odprtem odru na Tomšičevem trgu v Celju v okviru celjskih poletnih kulturnih priredi- tev. Najpomembnejši nastop sku- pine KKV pa je bil nedvomno na festivalu »Omladina 1982« v Subo- tici, kjer so poželi vrsto laskavih priznanj jugoslovanskih glasbenih kritikov, čeprav v konkurenci za- bavnejših skupin niso mogli priča- kovati nagrad. Glavna pridobitev tega festivala pa je navezovanje sti- kov s številnimi jugoslovanskimi skupinami, s katerimi so izmenjali izkušnje in se dogovorili za nadalj- nje sodelovanje. Tako bomo že.le- tos na tradicionalnem festivalu »Žalec '82« lahko prisluhnili na- slednjim skupinam, ki so zastopale našo republiko na omenjenem fe- stivalu: Begnagrad, Srp in kantav- tor Dušan Uršič. Poleg njih pa se lahko nadejamo tudi Marka Brec- Ija, skupin Tuarega, Epitaf in Ayllu ter drugih. Festival bo predvidoma 9. oktobra ob 18. uri v dvorani Kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu, organiziral pa ga bo, kot vsa leta doslej, mladinski klub pri OO ZSMS Žalec s pomočjo Centra za klubsko dejavnost iz Celja. Dva dni pred glavnim večerom festivala pa bodo številni nastopi manj znanih skupin v žalskem mladinskem klu- bu in v prostorih Centra za klubsko dejavnost iz Celja, kar bo močno popestrilo dokaj zamrto glasbeno življenje mladih pri nas. Pa se zadržimo sedaj še nekoliko pri samem delovanju skupine Kla- divo, konj in voda! Mladi glasbeni- ki tudi med poletjem niso povsem mirovali, saj so kot poulični godci nastopali v Piranu, Rovinju m Pu- Iju, kar pa ni minilo brez težav pri- stojnih organov. Kakorkoli že, sku- pina sedaj nadaljuje delo v maj- hnem prostoru, ki jim ga je odsto- pil celjski mladinski klub. Vneto se pripravljajo na svoj doslej največji podvig - izdajo prve long play plo- šče. Gradivo zanjo so izbrali med širokim repertoarjem pesmi, ki so jih ustvarili predvsem v zadnjem obdobju, nekaj pa bo tudi starih, že poznanih in uveljavljenih skladb. Pravkar pa potekajo tudi pogajanja o založništvu s Helidonom in RTV Beograd. Izid plošče lahko priča- kujemo spomladi, na njej pa bodo sodelovali poleg stalnih članov skupine še Zoran Kolin, Vlasto Skale, Gregor Strniša in drugi, ki bodo poskrbeli za bogatejše aranž- maje skladb. Celjsko skupino pa čakajo še šte- vilni nastopi v Piranu, Mariboru, Beogradu in celo na »Folk - festi- valu« v Zahodni Nemčiji, kjer bodo nastopili poleg mnogih uveljavlje- nih imen tovrstne glasbe v Evropi. Kot vidimo, se skupina Kladivo, konj in voda v svojem razvoju nad- grajuje. Teme črpa predvsem iz ljudske glasbe evropskih narodov, jazza, klasike in vzhodnjaških rit- mov, v čemer poleg Sedmine pred- stavlja pravo belo vrano med boo- mom popevkarskih stvaritev. Edi- na žalost pri vsem tem pa je, da vse mogoče ustanove, ki naj bi se uk- varjale s širjenjem in vzpodbuja- njem delovanja takšnih in podob- nih perspektivnih skupin, za dejan- sko ukrepanje kaj malo zmenijo. Kajti finančne težave, na katere na- letijo, jih vse prevečkrat vodijo k stagniranju kar pa seveda ne vodi k nikakršnemu napredku celotne slovenske kulture. Le zakai? POLONA ŽNIDARSiC V SVETLOBI SVEČ zidovi zapirajo vase tvoj smeh in korake v dim so zavite obljube maziljenih glav svetloba sveč izpira sivino vsakdanjih obrazov: vso svojo resnico in sanje - vse sem ti dal! sem le popotnik naiven z otožnim koi^akom zaupal sem trdim besedam izkušenih mož smeh žalostnih klovnov na tvojih je poljih zaspal svobodo razuma rad včasih zamenjam za nož vem da nekje v prostoru visoko nad nama kjer zvok s svojim hrupom umiva vrhove dreves se skriva obala tam kjer smeh bo ugasnil kjer bova sama v svetlobi sveč bo najina pesem zaspala (poezija in glasba: Dani Bedrač) HOMEC NAD ŽIČAMI STRAH - ODKRIT Strah za popestritev počitnic »Kdo bi si bil mislil«, mo- drujejo sedaj ljudje, ki so še nedavno tega prisegali, da pri Skaletovih v Žičah straši. Ja, kdo bi si bil mislil, da je ves strah in grozo povzročil še osnovnošolski deklič, dol- gonogo in zgovorno dekle. V tistih letih, ko gredo ne- umnosti najraje po glavi in ko je od užaljenosti do kaz- novanja krivcev le droben korak. Domača hči ga je na- redila. Gotovo sprva brez po- sebnega razmišljanja, toda nedolžno metanje kamenč- "kov na okno lastne sobe je rodilo tako dobre uspehe, da bi bili v čast tudi kakemu mojstru srhljivk. Dekliču se- veda niso, saj je uspehu bo- trovala le še neskončna praz- novernost ljudi. Pravzaprav je težko verjeti, da se je deklica toliko vživela v igro (če temu lahko tako rečemo, pri njenih letih pa bo menda kar šlo), da ni bilo mogoče opaziti, da je njen »grozen strah« odlična igra, vredna vsaj amaterskega gle- dališča. Z besedami in obna- šanjem res ni ničejsar izdaja- la, kako pa je uspevala ka- menčke metati v prisotnosti staršev, miličnikov in drugih opazovalcev? Ne, če ne bi sa- ma priznala, ne bi verjela. Za trdno vem, da je stala na isti strani okna kot jaz, kamen pa je priletel z druge strani v šipo. Pravijo sicer, da pri ta- kih stvareh pride pogosto do nekake množične psihoze in vidijo vsi enako narobe in lahko nekdo tretji zamotan pojav preprosto razloži, a vseeno. Kratkomalo ne mo- rem verjeti v tolikšno spret- nost. Ce bi ji kdo pomagal, potem že. Tako pa.: Ampak dekle je priznalo, priznalo, ko ni bilo mogoče več tajiti. Priznalo, da je s tem hotelo kaznovati očeta, ki je ni pu- stil v kino, pa še svaka, ki se ji je tudi zameril. Saj jih je, z njimi pa gotovo najbolj sebe. Le kako jih bo še lahko pre- pričala, da je tako, kot reče, če pa je tako dolgo uspešno lagala in nalagala širno doli- no? Nezaupanje je težko pre- seči, saj zlasti starejši pozabi- jo, kakšne neumnosti so sa- mi počeli v rosnih letih. Mo- goče še večje, kot je metanje kamenja v okno svoje sobe. Kaj vse pa so ob tem modre glave napletle, to ne bi smel biti več njen osebni pro- blem. Želim, da deklice ne bi preganjal dolga leta strah, ki ga je v počitniškem dolgo- časju sama ustvarila. MBP PODČETRTEK: 30 LET RIBIŠKE DRUŽINE v soboto bo ribiška druži- na Sotla - Podčetrtek praz- novala 30-letnico delovanja in obstoja. Ob tej priložnosti bo v osnovni šoli v Podčetrt- ku proslava, na kateri bodo spregovorili o delovanju ri- biške družine v treh desetlet- jih obstoja, zaslužnim čla- nom pa podelili priznanja Ribiške zveze Slovenije in pa priznanja družine. DS 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ KUNČJEREJA NA CELJSKEM KUNČJE MESO ZA IZVOZ Merx pa ga bo dobavljal tudi za domače potrebe v pospeševanju proizvod- nje hrane pripravlja SOZD M('rx še dva programa: vzre- jo konj in kuncev. O konjere- ji smo že pisali, danes si po- drobneje oglejmo Merxova prizadevanja pri vzreji kun- cev. Sam program je zahtev- nejši do konjereje, saj na pri- mer vzreja konj ne zahteva večjih naložb, zlasti ne no- vih, ampak je zamišljena že v obstoječih hlevih z manjšim številom konj pri posamez- nih kmetih. Prav tako je za konjerejo predvidena doma- ča krma oziroma pašno koš- ni sistem. F'ri kuncih je povsem dru- gače: zahtevajo koncentrira- no rejo, umetna krmila, če- prav beljakovinsko skro- mnejša, vendar zelo čista. Po drugI strani pa sodijo kunci v izredno zanimiv izvozni • artikel«', predvsem na trži- šče EGS. V Merxu računajo, da bodo v decembru že vseli- li prve kunčje samice in sam- ce. Program kunčjereje se bo uresničeval po pogodbi z ita- lijanskim poslovnim part- nerjeni, ki bo vzrejal kunčje starše, Merx pa bo v prvi fazi predvsem izvažal žive kun- ce. Cez kakšno leto pa bodo v Merxu že pripravljali sami razplodni inaterial. Glede na to, da bo Merx tudi odkupoval vse ljubitelj- sko vzrejene kunce, se obeta dobro sodelovanje s škofje- loškim Seširjem zaradi od- kupa kunčjih kožic. V laški klavnici bodo usposobili klavno linijo za kunce, saj se za kunčje meso zelo zanima- jo tudi na domačem tržišču. Klavnica po normah za izvoz v EGS je namreč predvidena šele v daljni prihodnosti. Do- ma se za kunčje meso zani- majo predvsem v bolnišni- cah, večjih družbenih obra- tih in posebnih gostinskih objektih. Na vsak način je dejstvo, da je domačih ljubi- teljskih rejcev tudi na širšem celjskem območju že toliko, da sami ne pojedo vsega kunčjega mesa, zato lahko optimistično pričakujemo, da bomo kunčje meso kmalu lahko videli tudi na sedaj ve- činoma praznih kavljih v mesnicah. MITJA UMNIK SPRA VILO SILAZNE KORUZE Komaj se je v Savinjski dolini prenehalo obiranje hmelja, že so kmetje pričeli z drugitt pomembnim delom - spravilom silažne koruze. Kot pravijo, je letos pridelek bogat. Nj sliki: Kmet Jože Razboršek iz Arje vasi pri spravilu silažne koruze. T. TAVCAH ZA OBRAMBO PRED TOČO Junijsko neurje s točo, ki je močno oklestilo kmetijske pridelke v občinah celjskega območja, je bilo drago opozo- rilo, da je treba tudi v tem delu Slovenije razmisliti o učinko- viti obrambi pred točo. Tudi sklep seje sveta osmih občin, ki je bila dan po toči, je bil oblikovan v tem smislu, da je treba nemudoma proučiti možnosti za izgradnjo sistema obrambe pred točo. Pi-vi korak k uresničitvi tega sklepa je bil storjen v ponedeljek, ko so se predstavniki občin celjskega območja sešli na levškem letališču s predstavniki interesne skapnosti za obrambo pred točo iz Maribora. Gostje so prikazali dva sistema: obrambo pred točo z raketami in pa novejši sistem obrambe pred točo z letali. Predstavnikom občin celjskega območja so razložili tudi način, po katerem se je formirala in po katerem deluje mariborska interesna skupnost za obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji. Glede na informacije, ki so jih dobili, pa bodo na naslednji seji sveta osmih občin celjskega območja, ki bo v sredo, oblikovali iniciativni odbor, ki bo pripravil vse strokovne elemente za izgradnjo učinkovitega sistema pred točo. jih tudi finančno ovrednotil in predlagal način, po katerem naj bi sistem obrambe pred točo na celjskem območju zaživel. DS POL STOLETJA SLOGE Pred dnevi sta Marica in Franc Ferlin iz Rečice pri Lii- škem praznovala zlato poroko. Oba sta nadvse srečna potr- dila zakonsko zvezo, sklenjeno pred petdesetimi leti na Dolu pri Hrastniku. Franc Ferlin je, potem ko se je izučil za ključavničarja, začel in končal svojo delovno dobo v laškem rudniku, medterh ko je Marica, izučena šivilja, dodajala svoj delež, da družina m čutila pomanjkanja. Pred vojno je imela zasebno obrt, po vojni pa je delala v krajevni šivalnici. Preiskušnja zanju je bila vojna, ko sta ponovno dokazala, da nista samo složna zakonca, marveč da sta enakih nazor- skih pogledov. Oba sta se vključila v osvobodilno gibanje. Mal ica kot aktivistka, Franc spr\'a kot sodelavec in strojnik v tehniki Lojze Hohkraut, pozneje pa je odšel v partiz.ar^'n v domaČem kraju opravljal funkcijo referenta za so' skrb.^itvo. Marica je bila za svoje delo odlikovana z redom zaslug za narod s tirrbrno zvezdo. TVuU po vojni sta bila močno vprežena delo za obnovo in gTaditr'\ ?iovf driižbe. Sodelujeta še danes, kolikor jima in sposobnosti dopuščajo. Zi, t; j'fbilej sta preživela v krogu svojih najbližnjih. obeh :^!nr.v. <;-.ah, med štirimi vnuki m dvema pravnučkoma. v )i ,-: fi potrditve zlate poroke sta opravila v Laškem. LAŠKO: POVRATEK MLADIH IZ VRBOVCA Iz pobratenega Vrbovca se je \Tnila delegacija mladincev iz občine Laško, ki je zastopala la- ško občinsko mladinsko organi- zacijo na vsakoletnem srečanju mladih iz treh bratskih občin: Laško, Trstenik in Vrbovec. Ekipe iz občine Laško so se v tekmovalnem delu srečanja do- bro odrezale. Mladi so tekmovali v treh športnih panogah: strel- stvu, kjer je laška moška ekipa zasedla 2. mesto, ženska v posta- vi Saša Videč, Marina Pokleka in Darja Videč pa prvo mesto. V ro- kometu je ekipa iz Radeč zasedla 3. mesto, v malem nogometu pa so bili mladinci iz občine Laško drugi. M. A. 75 LET GASILSTVA V STRMECU Ob lepem jubileju so gasil- ci v Strmecu pri Vojniku pri- pravili parado po krajevnih ulicah, kulturni program ter opravili tudi prevzem nove- ga orodnega a\'tomobila TAM 200rTS, ki ga je gasil- skemu društvu izročil pred- sednik občinske gasilske zveze Celje Janko Rebov. V imenu društva ga je sprejel predsednik Slavko Jezernik. Sprejem novega avtomo- bila so potrdili s krstom, ki ga je opravila glavna botra Marija Ružič iz Vojnika. Med botri je bila najmlajša dvelet- na Metka Kliijc iz Strmeča. Spregovoril je tudi pred- sednik KK SZDL Strmec Tone Pešak, ki je izročil ob jubileju 75 letnici Gasilske- n lu društvu Strmec bronasto {■nznanje Osvobodilne fron- te slovenskega naroda. Priz- nanja so dobili tudi najza- s' i/riejši gasilci ter društva m organizacije. KATICA PESAK USPEL IIL CELJSKI KOLESARSKI MARATON v odlični organizac-iji Ki^ Merx Celje je bil v nedeljo tis 80 kilometrov dolgi progi p" štirih občinah celjskega močja 111. celjski kolcsarsio maraton, kjer je sodeloval'' domala 600 kolesarjev iz ce')' skega območja in ostalih venskih krajev. Staitnil' mest je bilo šest, tako da vsak prišel na svoj račifj Najstarejši udeleženec I" celjskega kolesarskega ' ratona je bil 63-letni P^ran^ Dolinšek iz Celja. Med kol^^ sarji je bilo tudi okoli j' predstavnic ženskega V ugodnem vremenu (sani zjutraj je bilo nekolik'« gle) sc kolesarji vrteli ■ pravih .p^rtnih koles, pa vadnii-. v.;e do pr.rf^'V " •. pa s., jspeli prePi..Kati . tz' ',!!-■. /a kar so df. ^ " : 'minsk. luvdalj« TV l<0'l ' j ^ 38 - 23. september 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 TufČUJEJO CESTO UpVIN-PODGORA iz Podvina v polzelski krajevni skupnosti se upravičeno '''rjajo, saj jim cesto Polzela-Podvin-Smartno, ki so jo zgradili s ^ ^prispevkom krajanov, uničujejo tovornjaki, ki prevažajo gra- kamnolom Podgora. Krajani se sprašujejo, kdo bo kontroliral '^Irnjake, ki vozijo z večjo osno obremnitvijo, kot je to dovoljeno. ta problem je opozorila miličnike tudi komunalna interesna ■^pnost iz 2alca, vendar je stalna kontrola prometa nemogoča. Ni tako dolgo, ko so predstavniki Gradisa zagotavljali, da bodo ^ niki njihovih kamionov vozili po cesti proti Letušu in ne po cesti '"^ti podvinu. Kot vse kaže, pa se predpisov ne drže vozniki zaseb- ^ pa tudi nekateri nedisciplinirani Gradisovi vozniki. Na to je ^unalna skupnost znova opozorila Gradiš. "problema ne bo mogoče dokončno rešiti, saj skorajda ni mogoče eakovati, da se bodo vozniki obnašali odgovorno in disciplini- ran kot bi se morali. JANEZ VEDENIK POLZELA: ^ PRAZNIK NOVI OBJEKTI 2 oktobra praznuje Krajevna skupnost Polzela svoj krajevni praz- „l( v spomin na leto 1942, ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi talci, iijdi za letos so pripravili vrsto prireditev, otvoritve novih objektov J Športna tekmovanja. S praznovanjem bodo pričeli v soboto ob 10. J, ko bo na Gori Oljki otvoritev obnovljenega Planinskega doma in 1 obletnica Savinjske poti. Od nedelje 26. septembra se bodo ■Tstile športne prireditve, v sredo pa bo tudi koncert Tria Lorenz v jjvih prostorih glasbene šole. V razstavnem salonu Komenda bodo (tetrtek 30. 9. odprli razstavo likovnih del članov likovne sekcije )PD Svoboda Polzela, v petek 1. It) bo v parku Svobode pri spome- [icu razvitje prapora Združenja borcev NOV s kulturnim progra- lom. nato pa tradicionalni nočni tek za pokal Lastavke. V soboto 2. ^obra, na sam praznik, bo ob 15,30 uri slavnostna seja skupščine in Iružbenopolitičnih organizacij s podelitvijo krajevnih priznanj, nato la otvoritev prizidka k OS Vere Slander in nove telovadnice. T. TAVČAR PRISTAVA: ZBOR BORCEV v spomin na 13. september leta 1979, ko je Tekstilna tovarna Prebold odprla v njihovem kraju svoj obrat, praznujejo občani kra- jevne skupnosti Pristava pri Mestinju svoj krajevni praznik. Letos so ga naredili še bolj slovesnega, saj so sobotno prireditev združili tudi z razvitjem prapora borčevske organizacije. Le ta namreč združuje okoli devetdeset članov iz štirih krajevnih skupnosti; Pristava, Tin- sko, Zibika in Kristan vrh. Sobotne proslave so se udeležili številni borci in krajani, med njimi tudi narodni heroj Luka Vidmar, slavnostni govornik na njej pa je bil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Šmarje pri Ješah Joško Lojen, ki je predsedniku krajevne borčevske organizacije Simonu Jeranku izročil prapor. Kulturni program na proslavi pa so pripravili pionirji pristavške šole in pevci zbora Podčetrtek - Pristava. DS VRBJE: DESET LET AKTIVNEGA DELA Osnovna organizacija ZSMS iz Vrbja je ena najuspešnejših v ob- čini Žalec in regiji. Letos praznuje že 10-letnico svojega delovanja. Ves čas so delali na številnih področjih. Organizirali so plesne tečaje, plesne večere, krožke, predavanja, klubska srečanja, športna tekmovanja, najuspešnejši pa so na dramskem področju, saj so se domačemu in tujemu občinstvu predstavili že z več igrami, letos pa zelo uspešno nastopajo z Molierovimi Smelimi preciozi. Za svoje aktivno delo so prejeli že več priznanj, med drugim tudi Plaketo občine Žalec. Sedaj imajo svoj prostor v Domu krajanov, kjer so tudi pomgali z veliko zagnanostjo. Svojo deseto obletnico so praznovali od 10. do 18. septembra. V tem času so pripravili tekmovanje v rokometu, razstavo pod naslo- vom 10 let aktivnega dela mladih v Vrbju, občinsko tekmovanje v • šahu, klubski večer, gostovanje KUD Zarja iz Trnovelj z igro Ljube- zen štirih polkovnikov, občinsko tekmovanje v košarki in nogometu, slavnostno sejo v Domu krajanov, praznovanje pa so zaključili s srečanjem pobratenih klubov Slovenije v Vrbju. Zaslužnim mladin- cem, mentorjem in OZD so podelili plakete in priznanja. Plakete so prejeli: Hmezad Žalec, TOZD Kmetijstvo DE Vrbje, Gasilsko druš- tvo Vrbje, Krajevna skupnost Vrbje, ZKO Slovenije, OK ZSMS Žalec, ZKO Žalec, Kulturna skupnost Žalec, Novi Tednik Radio Celje, Oto Žagar, Janez Uplaznik, Jože Meh, Pavlina Glušič in Lea Glušič. Podelili so tudi 32 priznanj. T. TAVČAR KORAJŽNIH 99 LET! Avgust Rednak se je rodil 28. avgusta 1883 v Saleku pri Titovem Velenju, danes pa živi v Šoštanju. Pred dnevi je torej slavil pomemben jubilej - 99 let življenja, kar pomeni, da se je ustavil na pragu stoletnice! Av- gust Rednak je seveda tudi najstarejši občan v velenj- ski občini. Se vedno je zdrav kot riba, vztrajen kot grča, le sliši slabo na levo uho, medtem ko je desno še vedno dobro. Pred leti je šel z zravniku za aparat za gluho uho, pa ga je zdravnik odslovil, ko je videl letnico rojs^tva.. »Se vam ne izplača,« je rekel zdravnik. Avgust pa danes pravi: »Ne vem, če še ta dohtar živi, jaz pa!« Že 32 let uživa »penzion«! Zaposlil seje, ko je bil star petnajst let. Bil je nizke postave, vendar š takšno ener- gijo, da bi lahko gore premikal! Delal je kot hlapec, pa v rudniku, usnjarni ter na koncu kot vrtnar. »Najraje sem rožice zalival!« Se vedno skrbi za svoje tri^panje čebel, rad ima med, fižol in kislo zelje lahko'je ob polnoči, pa repo, krompir, ribe. Pije domače vino, mleko, kavo (zdaj za devize!), kadi ne, čika pa! Bil je v prvi svetovni vojni (vse krogle so ga zgre- šile!), v drugi je pomagal partizanom in bil za to tudi tepen na žandarmeriji. Zdaj je tretjič poročen, zadnji- krat se je pred tremi leti s 66-letno Angelo, ki zanj izredno lepo skrbi. Ob jubileju so ga mnogi obiskali ter mu zaželeli še mnogo zdravih let, na poshetku pa sta na vljudnostnem obisku predstavnika krajevnih orga- nizacij Martin Primožič in Stanko Smajdl. Srečno, Av- gust, do 100 let in še dalje! LOJZE OJSTERSEK VRANSKO: NOVA CESTA, PRIZNANJA v nedeljo so s slavnostno sejo skupščine krajev- ne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij zaključili več dnevno praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 22. septem- !>er leta 1942, ko so na Creti padle prve žrtve. Osrednji govor je imel predsednik skupščine ifajevne skupnosti Vransko Ivan Brišnik, nato pa so podelili priznanja OF, ki so jih prejeli: Franc Smerkolj, Franc Punčuh, Simon Strašek, Julka Primožič in Rezka Praprotnik. Plakete in prizna- nja pa so prejeli: Sigma, TOZD kovinarstvo prede- lava Vransko, Prosvetno društvo »EDI GOLOB«, pevski zbor Vransko, Karel Goropevšek, Jože La- ^■rič, Sašo Mihelčič, Franc Reberšak, Jože Pirnat, ^larija Sovine, Rezka Praprotnik, Rado Kapus, Zdravstvena skupnost Vransko, OS Ivan Farčnik- Buč, Savinjski magazin Žalec, poslovalnica I. Vransko, Hmezad, Kmetijstvo Žalec, TOZD Latko- va vas. Družbena prehrana Vransko, Zdravstveni center Celje, TOZD ZD Žalec in Režijski odbor za izgradnjo ZD Vransko. Po podelitvi so se odpravili na otvoritev ceste Brode-Selo. Tu je o novi cesti, ki je dolga 1300 m ter o ostalih pridobitvah med le- tom govoril predsednik sveta KS Vransko Franc Dolinšek. Poudaril je, da je bil povprečni samopri- spevek za novo asfaltirano cesto po gospodinjstvu 35 tisoč din, da so med letom dobili novo zdrav- stveno postajo in mrliško vežo. Cesto je predal namenu Franc Dohnšek. Med tednom so pripravili srečanje krajanov sta- rih sedemdeset in več let, športna in lovsko tekmo- vanje, gasilci pa sektorsko vajo. T. TAVČAR MLADI V NOVI VASI COS Fran Roš je zelo dejavna, saj sodeljuje s krajevno skup- nostjo in delovnimi organizacija- mi. Učenci prirejajo ob praznikih proslave, skrbijo pa tudi za lepše okolje. Samoupravni organi v krajevni skupnosti imajo posluh za izvenšolske dejavnosti otrok. Ti bodo letos opremi'i zelenice s svojimi izdelki, ki so nastali na forma vivi. Sola ima 31 zunanjih sodelav- cev. Med njimi so tudi starši otrok. Hišni sveti so prav tako povezani s šolo in že sedaj ra- zmišljajo o prostorih, ki bi bili namenjeni uram pravljic med zimskimi počitnicami. Podružbljanje vzgoje in izobra- ževanja torej ni le. fraza, temveč se odraža v pravem pomenu be- sede. V Novi vasi je mladina dobro organizirana in zato nima težav pri svojem delovanju. Pi-irejajo očiščevalne akcije, povezujejo pa jih tudi drugi skupni interesi. S prostorskimi problemi se ne srečujejo, saj so bili lani poleg trgovine in banke zgrajeni še no- vi prostori, ki so namenjeni mla- dim, na voljo pa so jim tudi športna igrišča pri celodnevni osnovni šoli. BLANKA DECMAN KRAJEVNI PRAZNIK V PROŽINSKI VASI Zaključek letošnjega krajevnega praznika Stor je bil v Prožinski vasi, kjer so pripravili tudi večje gasilsko tekmo- vanje. Med ženskimi desetinami je zmagala ekipa Lokarij pred Skofjo vasjo, Lopato in Dobjem, med moškimi pa Skofja vas pred Železarno Store, Lokrovcem, Šentjurjem, Vojnikom, Laško vasjo in Teharji. Po tekmovanju je pred- stavnik Občinske gasilske zveze Celje Štefan Krumpak prevzel obnovljen gasilski avto (obnovili so ga gasilci sami in je zdaj vreden 60 starih milijonov!) ter ga nato izročili poveljniku GD Prožlnska vas Janku Hrovatu. Slovesnosti so med drugim prisostvovali tudi predsednik GZS prof. Branko Božič, načelnik GZS Tone Sentočnik, članica IS skupščine občine Celje Sonja Ocvirk itd. Med tednom so ob praznovanju krajevnega praznika pripravili še verižno vajo v Storah, kjer so sodelovala tri gasilska društva iz Stor Teharij in Prožinske vasi. TV ^f^EČANJE STAREJŠIH OBČANOV io praznovanja krajevnega praznika je bilo v KS Pod gra- srečanje starejših občanov in članov ZB »Tone Grčar«. Na ^anje so prišli tudi krajani iz pobratene KS Liboje. imenu celotne socialne komisije je vse prisotne najprej po- zdravila tovarišica Zinka Jazbec, mladi iz krajevne skupnosti pa so pripravili pester kulturni program. Po zakuski je zaigral ansambel in nekateri so ob prijetnih zvokih tudi zaplesali. Ta prireditev je že tradicionalna. Vedno privabi mnoge starejše občane, saj je to za nekatere edina priložnost, da malo poklepetajo in se razvedrijo. BD NA TRŽNICI VSE VEČ GOB Na celjski tržnici, ki je zadnje dni kar dobro založena, smo zadnje dni opazili, da branjevke prodajajo vse več gob. Cona pa je zasoljena od 400 do 500 din. T TAVČAR 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ Zdravo, dragi prijatelji! Kar krepko smo že zakoračili v novo šolsko leto, no, in končno je tu spet vaša stran, stran mladih dopisnikov. Med počitnicami ste si menda dodobra prezračili vaše glavice in spočili peresa, tako da nam boste lahko odslej spet pridno pisali. Najmarljivejši so nam že poslali svoje prispevke. Tokrat so seveda ubrani na temo počitnic in prvih šolskih dni. Letos bomo v vaš kotiček skušali natrositi še nekaj drugih zanimivosti in ga tako narediti še bolj pestrega in zanimivega. Veseli bomo, če se nam boste oglasili tudi z vašimi predlogi. Naj vas spomnim še na naš naslov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje. Lep pozdrav Nadja mlatili smo Moje delo je bilo tlačenje sla- me. Pomagal mi je sosedov Du- šan. Bilo nam je zelo vroče. Ko smo bili gotovi, smo se smejali drug drugemu, ker smo bili uma- zani. Po končanem delu nas je čakala dobra večerja. BOŠTJAN PADE2NIK. 3. r. OS STRANICE Kako sem preživel soboto z očkom, mamico in sestro smo odšli na Pohorje nabirat go- be. Da nismo hodili skupaj, sva z mamico odšla na levo stran, očka in sestra sta pa hodila po desni. Ko sva nekaj časa nabirala, sem zavpil: Mamica, poglej jurčkal- Tudi sestra je nekajkrat zavpila. Slišala sva, da je očka zažvižgal. Z mamico sva vedela, da se mo- rava vrniti k avtomobilu. Skupaj smo sešteli jurčke. Bilo jih je se- dem. Vsi veseli smo se odpravili domov. IZTOK PREL02NIK, 3. c DS ZREČE na tržnici Doma sem atu že v ponedeljek pomagala puliti in trgati blitvo. Nabrali smo tudi paradižnik, fi- žol. papriko in kolerabo. V torek sva šla ata in jaz na tržnico v Zagreb. Prodajala sva kolerabo, korenček, peteršilj, paradižnik, fižol, papriko, čebulo in feferone. Ata je prodajal, jaz sem pa malo pomagala. Za nekaj časa sta prišla na trž- nico tudi teta in stric. Potem mi je rekla teta, naj grem s stricem k Jasni in Vladeku. Jaz sem naj- prej rekla, da bi rada ostala na tržnici, a teta je rekla: -Pojdi,-, in sem šla. Oni so še spali. Potem je stric zbudil Jasno in Vladeka, da smo se igrali. V Zagrebu je bilo lepo na tržnici in pri sorodnikih. SANDRA TKALCIC, 3. r. COS Marije Broz BISTRICA OB SOTLI na plitvice Od letošnjih počitnic mi je naj- bolj ostal v spominu ogled Pli- tvic. V soboto zjutraj smo se od- pravili na morje. Naš cilj je bil Biograd. Med potjo smo sklenili, da si ogledamo Plitvice. Na Plitvice smo prispeli ob 9. un zjutraj. Kupili smo vstopnice in si začeli ogledovati nacionalni park. Ravnali smo se po smero- kazi]?. Najprej smo odšli do sla- pa, ki je visok 76 metrov. Vsako leto je pod njim tudi -Plitvičko vjenčanje«. Po ogledu slapa smo se odpravili dalje. Ogledovali smo si jezera, ribe v njih in še druge, manjše slapove in jame. Krmili smo lahko račke in ribe. Na določenih mestih smo se lah- ko kopali, lahko pa smo se pope- ljali tudi s konjsko vprego. Pelja- li smo se z ladjo in avtobusom. Plitvička jezera mi bodo vedno - Cj^tala v spominu. BARBARA JELEN, 6. a OS ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI pomagal sem Jaz sem moje počitnice preži- vel lepo. Večji del sem jih preži- va 1 na vikendu. Pomagal sem pri delu staršem, sosedi m tudi za Igranje mi ni zmanjkalo časa. Staršem sem pomagal obdelova- ti zemljo v vinogradu in na vrtu. Skrbel sem tudi za zalivanje cve- tic m urejevanje mojega nasada jagod. P. i sosedi sem pomagal na polju in travniku, za kar je bila zelo vesela. Po delu je prišlo na vrsto tudi igranje in branje knjig. Za sedem dni smo se odpeljali na morje, k našim znancem, ki imajo vikend ob Jadranu. Ko smo bili na morju, smo šli tudi na izlete v Pulo, na Brione in v Por- torož. V Puli smo si ogledali film- ski festival, ki je bil v areni. Ko smo se vrnili z morja, smo obiskali naše sorodnike in jim tu- di pomagali pri delu. Zelo hitro so minile počitnice in začelo se je novo šolsko leto. BOGO CAKS, 7. a OS Slavko Slander CELJE v novi šoli Začelo se je novo šolsko leto in prešolal sem se na centralno šolo v Slovenskih Konjicah. Od doma sem šel okoli šeste ure in pozabil spričevalo. Nekaj metrov od do- ma me je zaskrbelo. Za menoj ga je prinesla sestra, vsa obupana, ker je mislila, da bo zamudila. Na postaji sem bil prvi. Nato so priš- li še sošolci. Vstopili smo v avto- bus. V Slovenskih Konjicah smo jo mahnili čez trg do osnovne šo- le Edvard Kardelj. Počakali smo na dvorišču, da je zapel zvonec in nas povabil v novo šolo. Sola ni nova, to je visoka, staromodna stavba. Pri srcu mi je bilo težko. V razredu smo se hitro pomešali s Konjičani, saj smo se poznali že iz šole v naravi in zato ni bilo tako težko. Kmalu je v učilnico vstopila naša nova razredničar- ka, tovarišica Zdenka Kolar in mislim, da se bomo z njo razume- li, če se bomo le pridno učili in ubogali. H krožkom ne bom mogel ho- diti, ker sem vezan na avtobus, zato pa bom obiskoval gasilski in taborniški krožek na domači šolil SANDIPODGRAJSEK Dopisniški krožek STRANICE Na počitnicah pri teti sem se lovil. ROBI ČREŠNAR, 2. r., OŠ STRANICE na sladoled v soboto smo šli v Poljčane na sladoled in sicer marriir atek, sestrica Urška in jaz. S sestrico sva skupaj pojedli u kepic, mamica in atek pa šest. Urška je dobila angino. MAJA OLtjjj nerodnost Jaz sem šel v trgovino s kolesom in sem se zaletel v drevo Razbil sem luč. Prišel sem domov in kolo dal v garažo. Sel sen, gor. Mamica me je vprašala: »Kje imaš jajca?« "Razbil sem jih.« Nato sem bil tepen. ROBI CRESNAR kdo je bil moker? Jaz sem mamici pomagala na njivi pobirat krompir. Mamicj ga je kopala. Potem je morala iti domov, na vrt. Vlil se je dež in krompir je bil moker. Jaz nisem bila mokra. SABINA KOVAC dirka Z Brankom sva se šla vozit s kolesi. Najprej se je Branko naglo peljal, jaz pa ne. Vprašal sem ga, zakaj vozi tako naglo. Rekel je: »Kaj te briga!« Potem sem še jaz tako divjal in me je vrglo. ALES FIJAV2 Učenci 2. razreda, OS STRANICE • Ali lahko delfin utone? Lahko. Delfin sicer živi v vodi, kot riba, vendar je sesalec in diha s pljuči. Delfini se radi zaženejo v mreže, ki jih nastavljajo ribiči. Včasih pa se vanje zapletejo, in ker ne more- jo iz vode po zrak, uto- , nejo. Med pravilnimi rešitvami bo- mo izžrebali nagrajenca. Pošlji- te jih na dopisnici na naš naslov do ponedeljka, 27. septembra od kod pozdravi? Trije prijatelji so nampis li s počitnic. Toda v urednii tvu se nam je zgodila majhn nesreča in črke so se me seboj pomešale. Ali lahkoi zvozljaš, v katerih treh sk venskih obmorskih krajihi bili^ Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova- nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. V gostilni je zasvetila medla luč. Tudi po drugih hišah v vasi je bilo vedno več razsvetljenih oken. Vaščani so prihajah pred hiše. Nekje sta se oglašala ženski in otro- ški jok. Slišati ju je bilo kot žalostno razglašeno melo- dijo. Križarja Miloš in Rudi sta drug za drugim planila iz gostilne. Komandant križarjev je bil brez kape. Lasje so se mu sprijemah in spačenega obraza se je oziral po prizorišču pred gostilno. Križarja sta z dvignjenima ce- vema brzostrelke obstala in zmedeno gledala v temo. Miloš je zavpil Palčku, ki se mu je počasi približeval: »Kje so?« »Tamle za gramozom imaš miličniškega komandirja!« »Kje je hudič, da mu razbijem glavo!« MUoš je pohitel priti gramozu. »Najbrž je že mrtev!« je zakhcal Palček za njim. »Bom pa mrtvega razbil!« se je zadri. »Kje je?« Nato je bilo sUšati dolg rafal. Miloš se je vrnil iz teme. Obraz je imel spačen. Na kocinah na bradi somu visele sline in smrkelj. Gledal je s krvavimi očmi. Pajdaši so ga nemo opazovali. Rudijev pogled je bil rahlo posmehljiv, Cirilov pa prestrašen. Tišine ni hotelo biti konec. MUoš ni nikogar pogledal. Cez čas pa je rekel, kot bi zacvilil. »DobU je svoje!« Njegov glas je piskal in je bil na koncu moči. »Zginimo!« jih je nenadoma pozval Rudi in si oprtal brzostrelko čez ramo. Palček je bil že tudi videti priprav- ljen. (Počakajte! Se tem revam v oštariji moram nekaj reči Prekleta drhal! Pri njih zlepa nič ne opraviš!« Milošev glas se bil spet normalen, zazvenel je kakor grožnja. »Povedal si jim, kar si hotel! Ne igrajmo se več nocoj!« Palček je stopil Milošu na pot. l^jkoli si še nista stala tako nasproti. Iz oči v oči Spominjala sta na petelina, ki sta se nehala ravsati, vendar eden od njiju še nima dosti. Miloš je bU ski n, neurejen, živčen in neučakan, Palček pa presei ^jivo odločen. Komandant križarjev ga je prezirljivo pogledal in pričakovati je bilo, da ga bo v svoji vnemi in mašče- valnosti surovo odrinil. »Pojdimo! Spet nam bodo za petami!« Palček je zapo- vedujoče spregovoril. »Pustimo ljudi! Rešimo si glave! Miličnik je odšel po pomoč!« MUoš ga je gleadal, kot da ne bi sproti dojemal vsega, kar je slišal. Odločnost v drži in nameri mu je plahnela. OpazU je, da se mu tresejo roke. ZnojU se je, usta pa je imel suha. Debelo je gledal svojega pajdaša. V Palčkovih očeh ni bUo nobene pohlevnosti več, nobenega znamenja uboljivosti.,Nekoč so te oči ubogale na mig.' Palčkov obraz se mu je zdel drzen in nesramen. »Samo kapo grem!« je naposled počasi spregovorU MUoš in si pomencal oči »Brez kape sem!« »Pusti kapo! Če boš izgubil glavo, kape ne boš potre- boval!« MUoš se je nasmehnU. PotrudU se je pokazati miro- ljubnejši, predvsem pa bolj zbran videz in se spravljivo pripomnU: »To imaš pa prav!« Iz gostilne je bUo shšati vedno več odločnih glasov. Vaščani so silili venkaj. Prvi so se ustaviU na pragu. Med njimi je bU predsed- nik krajevnega ljudskega odbora. Ko ga je Miloš z^ledal, ga je spet zgrabUo. »Ti pes, ti! Si jih naščuval, kaj? Samo eden naj pre- stopi prag! Se ni dovolj mrtvih, a? Župan bo pa nasledr nji!« Palček je zavpU: »MUoš, ne nori!« Komandant se je sunkovito obmU proti njemu. »Kaj se bojiš? Se bojiš enega mrtvega več? Se bojiš živih iz gostilne? Madona, jih bom pobU kot pse! Bodo zasmehovali našo križarsko vojsko!« MUoš jim je zažu gal s pestjo. »Še se bomo videli! Še boste videli hudiča!« Nato so se križarji pobrali iz vasi. Cez nekaj trenutkov je vas oživela. Vaščani, ki so dotlej poslušali za okni in vrati ah pa v senci svojih hiš ter ugibali, kaj se dogaja v vasi, so počasi prišh na cesto. Prvi jutranji svit je legal na mrtve, ranjene, prestra- šene in jezne. 25 2e več kot tri ure so hodili. Jutro je bilo lepo, sončno, poletno. Palček, ki je hodil zadnji v koloni, se je večkrat ustavU in prisluhnU. Pov- sod je bil blažen mir, v katerem so ptiči blagrovali pre- bujajoči se dan. Iz gozda so zavili na njegov rob. Od nekod je zadišalo po pokošeni travi MUoš je zagodmjal: »Kosce bomo srečali!« Nihče ni odgovorU. Noge so komaj vlačUl za seboj- Ciril in Rudi sta bUa tako zdelana, da sta se komaj premikala. Palček je rekel: »Tukaj bi počili! Tamle pod velikim hrastom!« MUoš je spet bevsknU: »Rekel sem, da bomo srečah kosce!« »Pa če jih!« je rekel malomarno Rudi, ki se je vlekel kot megla. »Za steklenico jabolčnika jim podarim brzo- strelko!« »Jaz jo dam zastonj!« je pripomnU CirU. MUoš je zasikal: »Saj to je razpad!« »Tišina, madona!« Palček jih glasno opozorU. »Kaj vam pa je?! Saj niste na veselici!« MUoš se je zibal kot medved. Njegova široka ramena so se povesUa. Vratu ni bUo videti. Pokrivah so ga lasje, ki so se vihali čez ovratnik. Ta je bU skoz in skoz prepo- ten. Umazanija je od njega padala v Juskah. Palček je ukazal, naj se ustavijo. Brž je stopU mimo njih in pazljivo pogledal proti hrastu. Pajdaši se niso zmenili zanj. Stali so, gledah predse, kot da nikogar ne shšijo in ne vidijo. Palček jih je pozorneje pogledal. AU sploh vedo, kaj delajo? Zdelani so do konca. Vsak korak, ki je bil pred njimi je bU težji j ^ 38 - 23. september 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 PRVENSTVO MOČNIH MOŽ SE JE ZAČELO V Ljubljani se je konec prejšnjega tedna začelo 36. svetovno in 41. evropsko prvenstvo v dviganju uteži, lijer nastopa 210 tekmovalcev iz domala 40 držav, med njimi tudi desetčlansko zastopstvo Jugoslavije. Z da- našnjim dnem se je pi*venstvo že prevesilo v drugo polovico, saj bo končano v soboto z nastopom atletov v najtežji kategoriji nad 110 kilogramov. Ljubljana se je tokrat odlično pripravila na organiza- cijo tako velike prireditve, ki j(& že devetnajsto sve- tovno ali evropsko prvenstvo. Hala Tivoli zaradi tega upravičeno slovi po vseh kontinentih sveta. Za to pri- ložnost so jo obnovili, vanjo pa namestili opremo, ki je izdelek našega Elana, za katerega imajo vsi samo poh- vale. To in pa odlična organizacija, kjer ni niti naj- manjše napake, sta tudi naši edini »medalji«, saj v tekmovalnem delu nimamo posebnih pričakovanj. Kljub odličnim predpripravam našim ne gre najbolje in tako bomo moralni zmagovalci na odru organizacije in izvedbe, manj uspešni pa na tekmovalnem. Zal se nista uspela v državno reprezentanco uvrstiti tudi dva Celjana, ki sta bila med kandidati - Molnar in Opalk. T. VRABL CELJANI NA PLEVELOVEM JEZERU Na republiškem prvenstvu v jadranju za razred FB, ki je bilo v Piranu, se celjski jadralci, člani Nivoja, niso najbolje odrezali. V iznnino slabem vetru, ki je tokrat prekrižal račune tudi favoritom, sta bila od Celjanov najboljša Dolžan - Jezernik na 4. mestu, 6. mesto sta osvojila Planinšek - Jeršič, 9. mesto Kuntarič - Kun- tarič in 16. Tilinger - Tilinger, vsi Nivo Celje. , V soboto pa pripravljajo člani Nivoja iz Celja regato na Pleve- lom jezeru v Titovem Velenju in sicer s pričetkom ob 10. uri. Po- vabljeni so vsi najboljši sloven- ski tekmovalci. Vozili bodo v ka- tegorijah FB, Zeta in Optimist. Za tiste, ki jim je ta šport rekrea- cija, pa bodo v soboto, 25. sep- tembra, pripravili posebno trim regato. V tej regati lahko sočiva. Medtem pripra- vimo tortin nadev. Jabolka olupimo in'jih narežemo na krhlje. Skuhamo jih z malo vode ter pol skodelice sladkorja. Pretlačimo m kašo zgostimo na močnejšem ognju. Ce je kaša preredka, ji dodamo namočen listič že- latine. Testo razvaljamo v tanek list, ki ga razdeli- mo na dva dela. Z večjim obložimo dobro namaščen tortni pekač, vlijemo vanj zgošče- no jabolčno kašo in pokrijemo z drugim ko- som torto, tako da je dobro zaprta. Na sredi- ni napravimo luknjico in zataknemo vanjo zvit kartonček, da lahko uhaja para. Pri 180° C pečemo torto štirideset minut. Belja- ke stepemo v zelo trd sneg, dodamo sladkor v prahu in okrasimo torto. Seveda kartonček pravočasno odstranimo. Torto ponovno da- mo v pečico in jo vzamemo iz p)ečice. brž ko se sneg obarva. Dobro ohlajeno torto (čez noč) vzamemo iz pekača in postrežemo sku- paj s kavo. Pazite le, da se torta preveč ne za peče! 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ Tudi sredi septembra je morje se toplo V Medulinu je poskrbljeno tudi za rekreacijo NA RIBJEM PIKNIKU Ribjega piknika v Medulinu se je udeležilo okrog 400 ljudi Konec prejšnjega tedna je TTG pripra- vil še en uspel izlet. Tudi tokrat je bil cilj potovanja izletnikov v idilični Medulin na koncu istrskega polotoka, ki že dolga leta odprtih rok sprejema goste TTG. So- botnega in nedeljskega izleta se je udele- žilo kar okrog štiristo izletnikov domala iz vse Slovenije. Na izlet so se z zelenim vlakom odpeljali izletniki od Jesenic do Maribora. Precej jih je bilo tudi s celjske- ga območja. Za izlete, ki jih prireja TTG, vlada vedno več zanimanja tudi s strani organizacij združenega dela. S celjskega območja so se tako izleta med drugim udeležili delavci Kovinotehne, Montane iz Žalca, zdravstvene postaje iz Vojnika ter Merksa. Vzdušje je bilo že na vlaku takšno, kot se za sindikalne izlete spodobi. Dobra volja, pesem, šale in celo ples. Po priho- du zelenega vlaka v Pulo so se izletniki z avtobusi, ki jih je poskrbela agencija Arenaturist iz Pule, popeljali na krožni ogled Pule in seveda je tudi tokrat vzbu- jala največ zanimanja slovita puljska are- na. V hotelu v Medulinu je udeležence izleta potem čakalo kosilo, po kosilu pa je lepo vreme dobesedno vabilo v morje. V Istri je še pravo poletje. Temperatura vode je bila okrog 25 stopinj Celzija in večina izletnikov je na pragu jeseni uži- vala v kopanju. Tudi za tiste, ki so poza- bili doma kopalke, ni bilo težav, saj je v bližini tudi nudistična plaža. Mnogi obi- skovalci so se odločili tudi za lepe spre- hode v naravi, nekateri pa za igranje na- miznega tenisa, tenisa, golfa ali odbojke ter nogometa. V Medulinu je namreč od- lično poskrbljeno za rekreacijo gostov. In kdor se odloči za dopust na morju sredi septembra, temu prav gotovo ne more biti žal. Tudi zaradi nižjih cen, ki jih ponujajo hotelirji. Gostje pravzaprav niso za nič prikrajšani. Seveda pa so vsi nestrpno pričakovali ribji piknik, ki je bil na sporedu zvečer. Ribji piknik so pripravili zu^aj, na hotel- ski terasi, tik ob morju. Vsak udeleženec izleta je prejel posebno kartico, s katero si je lahko po mili volji privoščil pečenih rib in školjk, za tiste, ki jim morska hra- na ne diši preveč, pa je bilo prav tako poskrbljeno, saj so lahko dobili ražnjiče, pleskavicp in čevapčiče. Vsak udeleže- nec je povrhu dobil še liter vina, pivovar- na iz Laškega pa je tudi poskrbela, da ni bilo žeje, saj je izletnikom prispevala kar dva soda odličnega piva. Zvečer dobre volje seveda ni manjka- lo. Organizatorji so poskrbeli za ansam- bel, le-ta pa za zares pester glasbeni pro- gram. Med odmori je bilo treba razdeliti tudi nekaj nagrad, ki so jih celjski delav- ci TTG pripravili zanje. Nagrade so bile lepe - od večerje za dve osebi v hotelu Prebold, ki ta mesec organizira mesec gobjih jedi, v soboto zvečer pa še tradi- cionalni gobji ples, do izdelkov Topra in kaset Andreja Sifrerja. Nagradne igre so bile po svoje zabavne. Največ preglavic je povzročala igra, v kateri so morali tek- movalci čim prej pojesti vsak svojo pre- sto ter potem zažvižgati v mikrofon. Tu- di tokrat se je izkazalo, da je presto ne- mogoče pojesti prej kot v petih minutah in da je potem težko zažvižgati. Ce ne verjamete, potem si sami doma organizi- rajte podobno tekmovanje, pa boste vi- deli, da naloga sploh ni tako enostavna, kot izgleda na prvi pogled. Zabavnih igric je še bilo nekaj in kot bi trenil je minil prijeten večer. Tisti najbolj vztraj- ni sq potem nadaljevali še v disku. Nedeljsko dopoldne je bilo potem kot nalašč za osvežitev v morski vodi. Ob povratku domov je bilo znova veselo v zelenem vlaku. Prav gotovo ga ni, ki bi bil razočaran s tem izletom. Nekaj je bilo takšnih, ki so zatrdno obljubili, da bodo še hodili na izlete, ki jih prireja TTG. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki smo jih videli že na prejš- njih izletih, to pa je tudi porok, da ta turistična agencija vzbuja vse več zaupa- nja. Osvežitev pod tusi prija razgretim telesom Večer na terasi ob morju, dovolj rib, školjk, pijače m glasbe Dobre volje so bir , d c Jii vodiči TTG j ^ 38 - 23. september 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 iOČNE I Huso S. iz Ulice bratov .^jnjakov se je prejšnji to- odločil za pivski pohod. Z fKaj promilami alkohola v je že ob 13. uri v gostišču iglding na celjski železniški ^taji začel razgrajati in pre- (pati goste, lokal pa je zapa- hi ge pravočasno, to je pred J,hodom miličnikov. Cez l^aj več kot štiri ure se je [jjso znašel v Mignonu, kjer ,5pet razgrajal (za pretepa- le mu je verjetno že zmanj- j)o moči), proti večeru pa se ,spet odmajal na železniško dstajo, kjer je razgrajal v glodvorski restavraciji. Hu- j bo moral svoje pivske do- odivščine še enkrat razložiti 5(jniku za prekrške. # Milutin A. iz Aškerčeve jilice v Celju se je prejšnjo jjedo napil in tako opogum- jen stopil k znanki v Pucovi ijici. Le-ta pa nad njegovim ijzgrajanjem in nasilnostjo ( bila preveč navdušena in ^ bila kar vesela miličnikov, so Milutina odpeljali »na iladno«. 9 Pero B. in Stanko Dj. sta si v soboto zvečer hotela pri- voščiti nekaj zabave v sam- skem domu v Ulici bratov Vošnjakov. Ker pa drugi, ki so hoteli počivati, niso imeli posluha za tako glasne viže, Id so prihajale iz njune sobe, sta morala zabavo prekiniti, morala pa bosta tudi na lobisk« k sodniku za prekr- ške. • Kaj neslano šalo so si privoščili v ponedeljek zve- (er sodelavci Ivana V. v štor- ski Železarni. Nekaj pred iz- tekom popoldanske izmene so mu v steklenico s kislo vo- do nalili kisline. Ivan se je lotel odžejati in v dobri veri, da je v steklenici kisla voda, kar krepko »potegnil«. Odpe- jatj so ga morali v bolrušni- ffl, kjer je ostal na zdravlje- nju. S. S. GOSTIŠČE »SAVINJA« V NAZARJAH VELIKI PRIMANJKUAJI Man/ki v blagajni zaradi nevestnega poslovanja v blagajni gostišča "Savi- nja- v Nazarju so imeli v le- tih 1979 in 1980 štirikrat več- je primanjkljaje zaradi neor- ganiziranega, nenadzorova- nega in nepravilnega poslo- vanja, kot ga je označila izve- denka finančne stroke. Prei- skava pa je tudi pokazala, da je natakar, poslovodja v tem gostišču, 32-letni Srečko Skok iz Mozirja, nevestno gospodaril oziroma očitno zanemarjal svoje dolžnosti pri upravljanju z družbenim premoženjem, zato ga je ve- lenjski javni tožilec obtožil za kaznivo dejanje nevestne- ga gospodarjenja. Do prvega primanjkljaja v blagajni Savinje je prišlo v oktobru leta 1979. Manjkalo je nekaj več kot 62 tisoč di- narjev, ob koncu naslednje- ga meseca pa je bil manjko še večji - 79.136,15 dinarjev. Primanjkljaje so potem za- beležili še dvakrat v nasled- njem letu v mesecu februar- ju in marcu, ko je v blagajni skupaj manjkalo že več kot 200.000 dinarjev. Zaradi pomanjkljivih evi- denc v preiskavi ni bilo mo- goče ugotoviti, kako so na- stali primankljaji. Lahko, da je denar tudi kdo vzel, saj so del izkupička shranjevali kar v garderobi gostišča. Javni tožilec očita Skoku, da je zanemarjal svoje dolž- nosti pri upravljanju z druž- benim premoženjem ter pri vodenju in nadzorstvu de- lovnega procesa. Tako ni po- skrbel, da bi vsi natakarfi za točilno mizo redno delali dnevne obračune s popisom blaga ob prevzemu in preda- ji izmene. Prav tako ni orga- niziral, da bi se gotovina var- no shranjevala in redno odvajala, ni zagotovil komi- sijskega prevzema gotovine ob začetku novega delovne- ga dne, niti poskrbel za toč- ne evidence, koliko so vsak dan iztržili posamezni nata- karji m koliko denarja so de- jansko oddali. Ob tekšni or- ganizaciji dela je bila mož- nost, da bi si lahko kdo proti- pravno prilaščal denar in za- radi tega je tudi prišlo do pri- manjkljajev. Sicer pa izvedenka finanč- ne stroke ugotavlja, da je bi- lo tudi v delovni organizaciji Turist Nazarje, v okviru ka- tere dela gostišče Savinja, celotnp knjigovodstvo vode- no -nestrokovno, nepravil- no, neurejeno in neažurno«, tako da delovna organizacija ni imela pregleda nad poslo- vanjem svojih posameznih gostinskih enot. Srečko Skok je v zagovor povedal, da nekateri nata- karji niso hoteli delati dnev- nih popisov zalog in dnevnih obračunov, čeprav je to za- hteval od njih. Dnevne izku- pičke so shranjevali kar v garderobi gostišča, denarja pa večkrat tudi niso redno odvajali. SREČKO SROT >PRESLABO PLAČANI NOGOMETAŠI« Pred tričlanskim senatom velenjskega sodišča se je na- daljevalo sojenje funkcio- narjem nogometnega kluba Rudar: 49 letnemu Jožetu Šuhlju, 31 letnemu Francu Druksu, 36 letnemu Mustafi Topčiču in 31 letnemu Matiji Blagusu. Sodišče je tokrat zaslišalo kot pričo Staneta Medveška, ki je poslovanje velenjskega nogometnega kluba pregle- dal dvakrat kot inšpektor SDK, potem pa še kot izve- denec. Povedal je, da je pri pregledu ugotovil več nepra- vilnosti pri poslovanju, o iz- plačevanju štipendij pa v klubu niso imeli nobenih ak- tov. SDK ni imela možnost preprečevati izplačil, ki niso bila v skladu z družbenim dogovorom o statusu in sti- mulaciji vrhunskih športni- kov, ampak so lahko nepra- vilnosti ugotovili šele kasne- je, pri zunanjih pregledih. Povedal je tudi, da je imel precej težav pri pregledu, ker so bile listine, zlasti tiste, ki jih je vodil sekretar kluba, neurejene. V letih 1977 in 1978 SDK ni delala pregleda poslovanja kluba, Medvešek pa ni vedel povedati, zakaj. Sicer pa je SDK večkrat opo- zarjala na nepravilnosti v klubu, a opozorila niso zale- gla. Prejšnjega trenerja velenj- skega Rudarja Aca Krivošeja kljub večkratnim vabilom ni bilo na velenjsko sodišče, da bi pričal, zato se je tokrat se- nat odločil za prisilni privod s pomočjo miličnikov. Krivošej je povedal, da je delal samo plačilne spiske v klubu in sicer na podlagi pri- zadevanja na treningih in uspešnosti nogometašev na tekmah. Podpisnik finanč- nih listin pa ni bil. V klubu so bili trije nogo- metaši s statusom dijaka, šti- pendije pa so dobivali vsi, tudi tisti, ki so bili zaposleni. Po Krivošejevih podatkih so velenjski nogometaši v letih 1980/81 dobivali v povprečju 10.000 dinarjev na mesec, menil pa je, da so bili ti do- hodki premajhni za dejan- sko vloženo delo in tudi pod povprečjem v drugi zvezni nogometni ligi. Nogometaši so po besedah Krivošeja več mesecev na leto delali od ju- tra do večera in imeli samo 15 do 20 dni dopusta vsako leto. Po statusu so bili ama- terji, od njih pa so zahtevali toliko kot od profesionalcev. 2e sama potovanja so vzela zelo veliko časa. Aco Krivošej je tudi pove- dal, da pozna družbeni dogo- vor o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov v SFRJ in tudi pravilnik ve- lenjskega Rudarja. Držal se je določil pravilnika, tako pa so delali tudi vsi drugi klubi v drugi ligi. Na tokratni obravnavi je branilec predlagal vrsto no- vih dokaznih predlogov, medtem ko je javni tožilec menil, da, so vsa bistvena vprašanja v zvezi z dejan- skim stanjem razčiščena in je torej zadeva zrela za raz- sojo. Senat je po krajšem posve- tu sprejel samo en dokazni predlog branilca in sicer bra- nje odločbe s katero je bil Rudar že obsojen za gospo- darski prekršek, sojenje pa se bo nadaljevalo prihodnji mesec. s. SROT ZBIL PEŠAKINJO IN POBEGNIL V Podčetrtku je voznik osebnega avtomobila rdeče barve, najverjetneje Lade, zbil pešakinjo AMALIJO FI- STRIC, 55, iz Podčetrtka, ki jo je odbilo na travnik, tu pa je obležala mrtva. Voznik je s' kraja nesreče pobegnil. NA PREHODU ZA PEŠCE V Šempeter je iz smeri Vranskega pripeljal voznik osebnega avtomobila JAN- KO ROŽMARIN, 42, iz Mar- kovcev. Na prehodu je preč- kal cesto IVAN NARAT, 48, iz Šempetra, ki ga je Rožma- rin zbil z levo stranjo, pešca pa je vrglo na travnik, kjer je obležal težje poškodovan. PREHITRA VOŽNJA Po lokalni cesti iz Kaple proti Taboru je vozil z oseb- nim avtomobilom LEO- POLD GOROPEVSEK, 23, iz Loke pri Taboru. Ko je vo- zil skozi Ojstriško vas, ga je v levem ovinku zaneslo v de- sno in z levim bokom je uda- ri' '^b drevo. Pri nesreči se je težj-r: poškodoval sopotnik JOŽE STRUBEJ, 29, iz Čr- nega vrha pri Taboru. IZSILJEVANJE PREDNOSTI LADISLAV POLUTNIK, 30, iz Lopace je vozil tovor- njak iz Kozjega proti Lesič- nemu. S stranske ceste, iz smeri Virštanja pa je predenj zapeljal voznik osebnega av- tomobila FRANC TRUPEJ, 24, iz Verač, zaradi česar je prišlo do trčenja. Lažje so se poškodovali voznik Trupej ter dva njegova sopotnika. PEŠEC PRED AVTO Pri gostilni Treh ribniko v Rogaški Slatini je nenad'. ma stopil na cesto VJEK' SLAV OREL, 70, iz Humd Sotli, ki ga je zbil vozi., osebnega avtomobila NEZ OTOREPEC, 46, iz F gaške, ki je kljub umikan/ levo pešca zadel. Vjeko; ' Orel se je težje poškodov > POPRAVEK V 36. številki Novega te- dnika smo v rubriki Nesreče objavili podatke o nesreči, ki se je zgodila 6. septembra na križišču Kersnikove in Deč- kove ceste. V nesreči je bil težje poškodovan 71-letni / ALOJZ STRAVNIK in ne Alojz Strahovnik, kot je bilo objavljeno. NEUŽITNE PEČENICE v zadnjem času se pred sodiščem v vse večjem številu pojavljajo orga- nizacije združenega dela in njihove odgovorne osebe, obdolžene stori- tve gospodarskega prestopka. Go- spodarski prestopek je po določilih zakona kršitev pravil o gospodar- skem in finančnem poslovanju, ki jo je storila pravna ali odgovorna oseba pravne osebe in kar je pov- zročilo, ali bi lahko povzročilo, huj- še posledice in kar je s predpisom pristojnega organa (npr. z zakonom) določena kot gospodarski presto- pek. Med dokaj pogoste kršitve za- konitosti s področja gospodarskega poslovanja, ki predstavljajo gospo- darski prestopek, sodijo tudi kršir tve predpisov v zvezi z zdravstveno neoporočnostjo živil in drugače po- vedano: zaradi neužitne, pokvarje- ne ali neprimerne hrane. Osnovni predpis, ki ureja to po- dročje, je Zakon o zdravstveni neo- porečnosti živil in predmetov sploš- ne rabe (v nadaljevanju zakon). Ta že v svojem prvem členu določa; da morajo živila, ki se proizvajajo in Uvažajo zaradi prometa na doma- čem trgu, po svoji zdravstveni neo- porečnosti ustrezati pogojem pred- pisanim z zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Za živilo štejemo vse, kar uporabljajo ljudje Za hrano in pijačo v predelanem ali nepredelanem stanju. Sem uvršča- Tio tudi začimbe, barve in vse druge Snovi, ki se dodajajo živilom, zaradi konzerviranja, izboljšanja videza, okusa ali vonja, obogatitve, ali da se doseže kakšna druga lastnost. To je tudi voda, ki je namenjena za javno Pieskrbo prebivalstva, v obliki pit- 'le vode in vode za proizvodnjo ži- ^il, namenjenih prodaji. Z zdrav- stveno neoporečnostjo živil je miš- ljena higienska neoporočnost njiho- ve sestave, ki vpliva na biološko vrednost živil, se pravi čistost, snaž- nost in primernost za prehrano. Najpogosteje sodimo primere, ko gre za kršitve določil čl. 5 Zakona, ki določa, kdaj se šteje, da živila higiensko niso neoporečna. Pri tem se tožilec in sodišče opirata tudi na številne druge predpise, zlasti na ra- zlične pravilnike, ki urejajo to po- dročje. Kršitev tega zakonskega do- ločila predstavlja torej storitev go- spodarskega prestopka. Posebej velja opozoriti, da storijo takšen gospodarski prestopek tako organizacije združenega dela, (ali druge organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in uvozom živil), kot tudi tiste, ki se ukvarjajo z njihovim prometom. Prav slednje določilo je za številne trgovske organizacije združenega dela pogosto predmet spotike. Pred sodiščem se namreč večkrat pojavljajo zagovori, češ da je za oporečnost živila kriv le proi- zvajalec. Dokazi pa kažejo, da gre za takšno oporečnost živila, ki bi jo morali opaziti tudi v trgovini pa so živila kljub temu prodajali. Seveda zagroža zakon kazen tudi za odgo- vorno osebo torej npr. poslovodjo, poleg trgovske organizacije. Tako zadevo opredeljuje zakon, kako je v praksi, pa v nadaljevanju. V mesecu februarju je tržni inš- pektor opravljal redni pregled živil v eni od trgovin, pri čemer so mu v oddelku prodaje surovega mesa in mesnih izdelkov vzbudile pozor- nost pečenice, ki so imele po površi- ni rdeče-rjave lise, zaradi česar je podvomil v njihovo neoporečnost. Vzel je vzorec in ga poslal v analizo. Izvid je pokazal zdravstveno opo- rečnost pečenic, saj je bil vzorec neugodnega vonja po beljakovin- skem razkroju, spremenjene in nei- zenačene barve, vseboval pa je tudi bakterije E. coli in Proteus, zaradi česar je bilo potrebno zalogo peče- nic izločiti iz prometa in uničiti. Po ugovoru trgovine, da kvarljivost pe- čenic ni nastala pri njih, temveč pri proizvajalcu ali med prevozom vzorca, ki ga je vzel inšpektor, je sodišče zaslišalo izvedenca živilske stroke. Ta je najprej izločil možnost nepravilnega transporta vzorca. Ugotovil pa je, da je imel vzorec dejansko neprijeten vonj po belja- kovinskem razkroju (da je smrdel, kot pravimo), bil pa je tudi spreme- njen in neizenačene barve, kar je bilo posledica tega, da so pečenice vsebovale preveč maščob. Zato je prišlo do oksidacije maščobnih tkiv na površini. Takšne pečenice, ob ponovno ugotovljenemu prevelike- mu številu bakterij, pa so v nasprot- ju z določili Pravilnika o kakovosti mesnih izdelkov, kot tudi Pravilni- ka o pogojih, ki jih morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustre- zati živila v prometu in s tem tudi v nasprotju z določili čl. 5 Zakona. Trgovina je takšne pečenice, ki jih je torej šteti po zakonu za higiensko oporečne, prodajala kupcu in ni pravočasno poskrbela za njihovo izločitev. Šlo je celo za takšne po- manjkljivosti, ki bi jih ravno zaradi neprijetnega vonja in spremenjene barve delavci (če bi bili bolj pazljivi) morali opaziti. Trgovina je bila zato kaznovana s 30.000,00 din denarne kazni, kaznovana pa je bila tudi od- govorna oseba z 2.000,00 din denar- ne kazni. Pri tem je treba povedati še to, da tudi surovinski sestav pe- čenic ni bil takšen, kot bi moral biti. zato pa odgovarja proizvajalec po drugih zakonskih določilih. Navedeni primer kaže, da so na policah naših trgovin često pokvar- jena živila, saj je v tem primeru tržni inšpektor ugotovil to že ob rednem pregledu. Pri delu tržnih inšpektor- jev pa aktivno sodelujejo tudi obča- ni, ki s prijavami tržnim inšpekci- jam odkrivajo nepravilnosti in s tem. čeprav morda še v premajhni meri, le pomagajo vzpostavljati dis- ciplino in spoštovanje zakonitosti na tem, za človekovo zdravje še ka- ko pomembnem področju. JOŽE KRECA 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 38 - 23. september ^^ j ^ 38 - 23. september 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 v velenjskem mokrem nogometu so zmagali boljši - mokri pa so bili vsi, gasilci in številni gledalci napete tekme. LOGARJEVA MAMA IZ BOČNE Logarjeve mame hudomušni nasmešek je pri njenih devetdesetih letih še tako svež in iskriv, da more človek komaj ver- jeti. Toda, ko smo jo presenetili na doma- čem dvorišču v Bočni štev. 73, smo za njenim hrbtom opazili kar zajeten kup nasekanih drv. Pa ne da bi... smo pomi- slili, vendar nam je na neizgovorjeno vprašanje takoj odgovorila snaha Hilda: ■O ja, naša mama sicer bolj slabo sliši, drugače so še pa zelo korajžni: hoditi v trgovino in skrbeti za kure in zajce ter nasekati drv to še vse opravijo«. To, kar je za 90-letno Marijo Fedran, Logarjevo mamo iz Krope, zaselka v kra- jevni skupnosti Bočna še najbolj značil- no, pa sta njena šegavost in duhovitost, čeprav ji v življenju nikoli ni bilo z rožica- mi postlano. F^ej nasprotno! Morda pa je prav v tej njeni značilnosti iskati tudi kan- ček recepta za zavidljivo starost ter dobro počutje in zdravje. Potem, ko sem jo fotografiral, mi je še požugala: »Ce me boš čedno naredil, se bom še hecala, drugače pa ne!« Logarjeva mama so rodili pet otrok, dva sinova in tri hčere: sina Martina so ji kot talca 1942. leta ustrelili v celjskem Starem piskru; sedaj živi pri sinu Jožetu, ki ga je :udi močno zaznamovala vojna, in pri sna- hi Hildi. 2ivi mirno in lepo, potožila mi je .e, da ji nagaja vid, drugače pa je kar zdrava. Tudi z bolnišnico se je srečala samo enkrat. Še dosti zdravja do stotice let in čez! MITJA UMNIK OPRAN VELENJSKI NOGOMET O gasilcih po navadi slišimo takrat, kadar v boju z rdečim petelinom rešujejo premoženje, ali pa kadar to ali ono gasil- sko društvo priredi veselico. Velenjski gasilci pa so v nede- ljo poskrbeli za »mokro« zabavo na parkirnem prostoru pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju. V mokrem nogometu so se med sabo pomerile ekipe gasilskih sektorjev Šoštanja in Titovega Velenja (Gaber- ke-Bevče) ter ekipe Lokovice in Titovega Velenja. V prvem srečanju so bili boljši Soštanjčani, v drugem pa Velenjčani, vendar šele po zabavnem streljanju enajstmetrovk. Gasilci so resnično poskrbeli za nenavadno, a zabavno in smešno razvedrilo. Borbe za žogo so bile razburljive, gle- dalci, čeprav nič manj mokri od gasilcev, so se nasmejali do mile volje. Stočili so kakšnih 18 tisoč litrov vode, ki so jo v cisterne načrpali iz reke Pake. Obljubljajo, da bo mokri gasilski nogomet postal tradicio- nalna poletna velenjska prireditev. Seveda, če ne bo težav z žogo, ki so jo za to srečanje morali uvoziti iz sosednje Italije. LOJZE OJSTRŠEK BODICE • Usmerjeno izobraževanje mnoge vodi - naravnost v kartoteko zavoda za zaposlovanje. • Mnogi ne študirajo zaradi znanja ampak - zaradi stolčka. • Bolje kanta kurilnega olja v roki - kot cisterna na postaji. Tv,A-r>TA-NTT-.T^AT-.A/N MARJAN BRADAČ OTOK CELEBES Začel me-je priganjati čas, da zapustim otok Borneo in grem dalje proti Celebesu. Tu bi človek še kar ostal in hodil naokrog in užival go- stoljubje odmaknjenih va- ških prebivalcev. Omenil sem že, da je ta otok zelo redko naseljen, z devetimi prebivalci na km^. Drugačna slika je v večjih obmorskih mestih, kot so Balikpapan, Samarinda, Sandakan, Pontignak itd. V njih se gnetejo priseljenci z drugih indonezijskih oto- kov. Zaposleni so v številnih gozdarskih družbah, ki izse- kavajo po notranjosti otoka. Na vsakih nekaj mesecev pridejo v mesto, nazaj v civi- lizacijo, da se za zaslužen de- nar naužijejo kupljenih užit- kov. Vzelo mi je tri dni časa, da sem našel prevoz čez Maka- sarski preliv do otoka Cele- besa. v mestu Samarindi sem hodil od trgovca do tr- govca z lesom in spraševal, kdaj odpelje kakšna ladja tja čez. Končno sem prišel do kapitana male ladje, nalože- ne z rezanim lesom, name- njene proti mestu Pare-Pare. Potniki, namenjeni poto- vati na drug otok, ne potuje- jo s potniškimi ladjami. Prvič, prevoz na tovornih la- djah je cenejši, drugič pa, potniške ladje so zelo redke. Odhod ladje Harapanku V. je bil predviden čez nekaj dni. Ko sem prišel v pristani- šče, je bilo na krovu že polno ljudi. Namreč, kdor prej pri- de, ta dobi boljši prostor, kjer bo preživel naslednje dneve plovbe. S svojo prtlja- go smo zasedli prostor pod cerado, s katero je bil prekrit lesni tovor. Kabine so pripa- dale samo posadki, ostalih sto potnikov je spalo na pa- lubi. Ladja bi naj odplula en- krat v zgodnjem popoldne- vu. Ker je v mesecu juliju muslimanski post, so se pre- težno muslimanski potniki odločili, da počakajo z odho- dom še do večera. Treba je bilo še pomoliti v mošejo, po sončnem zahodu pa še kaj povečevati. Takoj po mojem prihodu na barko je bila ura veselja in smeha za domačine. Uživali so ob pasenju svoje radove- dnosti. Kar v skupinicah so se me prihajali ogledovat in se smejali. Ko je to minilo, je prišla na površje njihova pri- jaznost in gostoljubnost. Po- nujali so cigarete, me vabili, naj si zavzamem prostor po- leg njihovega, itd. Zvečer so me hodili vabit naj se prik- ljučim k njihovemu loncu kuhanega riža in omake. Ni- sem imel prevelikega apeti- ta, ko sem videl, kje so žen- ske zajemale vodo in kje so praJe posodo. Poleg ladje so se na zasil- nem pomolu pred večerom vsi po vrsti umili, nekateri so tudi poskakali v vodo. Na istem mestu je z ladje odte- kala tudi odvečna tekočina. In na istem mestu so si pot- niki napolnili posodo z vodo. Posadka je bila vsa po vrsti bosa, v kratkih hlačah in s črnimi čepicami na gla- vi. To je bil znak pripadnosti muslimanski veri. So zelo prijazni in veseli ljudje. Uži- tek je bilo živeti z njimi, po- sebno še, če te imajo za prija- telja in ne za turista. Dva dneva in pol plovbe po mirnem morju sta hitro minila. Kot zanimivost naj navedem, da na ladji ni bilo niti enega rešilnega čolna ali splava. Predno sem se vkrcal, so mi povedali, da grem z njimi na lastno odgo- vornost. Svoje mesto sem imel po- leg kapitanove kabine. Več ali manj sem bil v njihovi' družbi. Skrbeli so, da nisem bil lačen, kajti razen nekaj ananasov in nekaj banan ni- sem imel ničesar s sabo. Spodaj v podpalubju je bila kuhinja, kjer se je kuhal riž in razne »ognjene« omake. Kapitan je imel v kabini veli- ko posodo pečenih pikant- nih rib. Mornarji so hodili k njemu za vsak obrok po kos ribe. Zjutraj so me zbudili že pred sončnim vzhodom na zajtrk, večerja je bila na vrsti šele po zahodu. Ramadan je še namreč trajal. Spoštoval sem njihov način in se še sam postil. Indonezijci so nasplošno znani kot dobri šahisti. Vsi povprek so se na palubi me- rili s šahovskimi figurami. Nekajkrat sem sprejel izziv za partijo. Moja kvaliteta igranja je bila precej pod nji- hovo. In glej, niti enkrat ni- sem izgubil, ker si nasprot- nik iz same olike tega ni do- pustil. Tik pred koncem je ponavadi spretno zrežiral re- mi. Takšne in podobne drob- narije ti počasi ustvarijo pra- vo sliko o ljudeh. Res pa jt da to velja predvsem za po deželje in ne za prenaseljen mesta, kjer so se na nov »pečenim« meščanom že i blinile njihove stare navad vzhodnjaške gostoljubnos in lastne kulture. Kapitan je s spretnim m nevriranjem spravil lesen barkačo k pomolu. PrispeS smo na zahodno obalo otoh Celebesa, v mesto Pare-Pare, ki je eno izmed posrednišM trgovskih krajev med oto kom Borneom (KalimanU nom) in ostalimi indonezf skimi otoki. V zalivu je bilo videti pol no zanimivih ribiških čd nov, z dvema ploviloma i na sredini z razpetim jt drom. Pozornost so mi ]» tegnile sredi zaliva postavljt ne kolibe, na iz morja štA čih kolih. Te so služile ribi čem kot opazovalnice za ril) je jate. Okrog so bile nastav Ijene ribiške mreže. PIŠE: 20 STANE ŽILNIK Ribiški čoln na Celebesu Zadnjič se mi je sanjalo o lepih, bleščečih zobeh... Sanjalo se mi je tudi, da do takšnih bleščečih zob lahko pridem pri kakšnem šušmarju, ki med svojo službo (tisto ta pravo) z družbenim materialom za mastno vsotico napravi bleščečo zobodohtarsko uslugo... Sanjalo se mi je tudi, da je takšno početje dobilo kar velik zamah in bi ob načrtnem »šparanju« tega družbenega zobodohtarskega materiala ne bile izgube tako velike oziroma jih sploh ne bi bilo. Uh, še sreča, da se mi je samo sanjalo... NOVI TEUNIK - Glasilo občmsKin organizacij SžiiJL. Celje, L^ko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zaiec Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredm'' Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marje'® Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umni''' Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak .četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cen* dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 -ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-106