285. številka.
Ljubljana, v sredo 13. decembra 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, pc 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon mt. 34.
Za bodočnost.
V nemškem državnem zboru se je predvčerajšnjim začela razprava, katera obrača nase pozornost sveta. Na razpravi je sicer proračun, razpravlja se pa o nameravanem pomnoženju nemške mornarice. Načrt za to kolosalno pomnoženje še ni predložen državnemu zboru. Tudi zvezni svet ga še nima v rokah, a vzlic temu je nemška vlada to stvar že sedaj sprož.la.
Po starem običaju je najprej državni kancelar knez Hohenlohe na kratko naznanil, da je potrebna pomnožitev nemške mornarice, potem pa je minister zunanjih del, grof Biilo\v to potrebo utemeljeval z gospodarskega in s političnega stališča.
Ta govor je seveda povsod, koder se zanimajo za politična vprašanja v obče in zlasti za vprašanja svetovne politike, obudil veliko pozornost. Vse evropsko časopisje se bavi ž njim, vse časopisje ga komentira in vse časopisje je jedino v tem, da je ta govor velepomemben.
Biilow je imel s tem svojim govorom konkreten namen pred očmi. Vplivati je hotel ž njim na nemški državni zbor in na vse javno mnenje v korist načrtu o pomnoženju mornarice. Ta naloga je bila jako težka, zakaj v parlamentu ima vladni namen še veliko več nasprotnikov, kakor mej prebivalstvom samim, ki nima jasnih pojmov o važnosti kolonialne politike in o dobrih in slabih uplivih kolonij na narodno in na državno gospodarstvo. Katoliški cen-trum in socialni demokratje nasprotujejo vsakemu pomnoženju mornarice prav tako, kakor zastopniki meščanstva. Treba bo velikih in napornih bojev, predno zmaga vladni načrt in predno se izpolni želja cesarja Viljema.
Šele dve leti je tega, kar je nemški državni zbor dovolil velikanske svote v svrho, da se pomnoži vojna mornarica. Storil je to samo vsled vladnega zagotovila, da se pred pretekom sedmih let v ta namen ne bodo zahtevale nove žrtve, a vzlic temu zahteva vlada že sedaj, torej komaj po dveh letih od rečenega sklepa, na stotine milijonov, da zopet pomnoži mornarico. In
LISTEK.
Knjige družbe sv. Mohorja.
(Konec) „Jagode".
Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar.
Najličnejša knjiga letošnjega izdanja družbe sv. Mohorja so Stritarjeve „Jagode": lep papir, lep tisk, lepa oblika. Otroci sprejmo tudi to knjigo z istim veseljem kakor so sprejeli menda pred tremi leti njegovo knjižico „Pod lipo". Da bi le imele tudi „Jagode" isti uspeh, isto sad!
V „Jagodah" je podal Stritar zbirko pesmij, katerih snov je vzeta iz domačega kmetskega življenja. Prvih devet podaja nekak ciklus iz vojaškega življa; Stritar zasleduje slovenskega junaka od trenotka, ko je potrjen, pa dotlej, ko se vrne iz bitke pri Mantovi z leseno nogo. Naslednje tri so zopet v organični zvezi: dijak postane duhovnik, tako tudi nadaljne tri: dekle se omoži ... in tako so več ali manj tudi vse druge v neki dotiki, da se zdi človeku, kakor da bere posamezna poglavja verzifi cirane povesti velike kmetske družine, katero spremlja pesnik v veselji in žalosti,
kakor je državni kancelar knez Hohenlohe naravnost povedal, se hoče število vojnih ladij kar podvojiti, tako da se nemška vojna mornarica skokoma pridruži prvim pomorskim silam.
Vzlic vsi izredni govorniški spretnosti grofa Biilowa, vzlic nenavadno srečni njegovi dialektiki se vendar ni posrečilo, prepričati svet, da sedanje razmere zahtevajo tako velikansko pomnoženje mornarice. Bii-low je svoj govor prepredel z različnimi zagotovili, da svetovni mir sedaj ni v nevarnosti, naredil je tudi trozvezi svoj kompliment, a bodočnost je vendar naslikal tako, kakor da bi se imela Nemčija vsak čas bati konflikta s kako pomorsko silo.
A česa se ima Nemčija v resnici bati ? Prav ničesar. Vzlic vsemu imperialističnemu in šovinističnemu gibanju na Angleškem, gleda Nemčija lahko brez strahu v bodočnost. Ni se ji bati niti Amerike niti Angleške. Amerika vzlic svoji mornarici ne more zagotoviti svojega gospodstva na Filipinih. Vojna v Južni Afriki pa je nakopala Angleški samo sramoto ter silno oškodovala njen ugled. Kar je toraj grof Biilov povedal glede nevarnosti, ki prete Nemčiji od zunaj, to so bila le strašila. Naslikal je ta strašila, da pridobi parlament in javno mnenje za predlogo o pomnožitvi mornarice.
Nemčija potrebuje mornarico, številno in znamenito mornarico, ker ima pred očmi svojo bodočnost. Sedanji voditelji nemške politike so prešinjeni nemško nacionalnega duha. Nemčija snuje ekspanzivne naklepe in jih počasi realizuje. Na vseh koncih sveta, koder je dobiti kak masten zalogaj, tam se oglaša tudi ona. Biilo\v je naravnost, če tudi v previdnih izrazih povedal, da hoče Nemčija postati svetovna država in povedal je še več, povedal je, da se čuti poklicano, prevzeti de-dščino po vseh drugih državah ter vse v stran potisniti. V obliki zgodovinske remi-niscence je Biilow razkril ta svoj načrt. Namignil je, da pride kmalu trenotek, ko si bodo velike države delile svet in dejal, da pride v vsakem stoletju do nekake velike likvidacije. V šestnajstem stoletju, je rekel Biilow, so si Španci in Portugezi de-
pri delu in praznovanju. — Končno je dodanih še nekaj dovtipno zaokroženih basnij.
Potem slede „igrokazni prizori" : Na senožeti. (Selska podoba.) — Prijatelj. — Maščevanje. — Stari oče iz Amerike.
V prvi ima glavno besedo kmetski modrijan Pikin Jože, ki pa razvija — po mojem skromnem mnenju — malo pre-čudne nazore o delu odvetnikov, notarjev in zdravnikov ... V naslednjih treh „igro kaznih prizorih" razvozljajo „nit" vedno otroci, ki so pa — naj mi oprosti g pisatelj — menda le v Vel. Laščah toli modri in značajni; — drugod takih otrok, ki znajo govoriti celo napitnice in zbijati duhovite šale, žal, nimajo.
Povest „Janko Bože" je pisana krasno in velezanimivo, a njen junak, Janko, je zopet živ čudež med mladino. Da bi le res imeli Slovenci mnogo takih sinov po deželi! Toda — ali bi ne bile potem odveč celo Stritarjeve „Jagode" ?
To pa ni nikaka graja Stritar je dosleden idealist, kar pove vse. Njegova knjiga ima pedagogičen namen, zato ji je poezija le dodatek in nameček . . . Jezik Stritarjev je — kakor vselej — krepak, domaČ, ljubezniv in opiljen do vzornosti. Zlasti velike vrednosti pa je nežni humor, ki preveva vso knjigo, in ki bo prav zato
lili novi svet, v 17. so Holandci in Angleži vstopili v konkurenco, v 18. so Francozi in Holandci večino svojih posesti morali odstopiti Angležem in v 19. stoletju je Angleška vstvarila največjo državo, kar jih je bilo od časa Rimljanov.
A v 20. stoletju? Na to veliko likvidacijo, ki jo prinese 20. stoletje, računa Nemčija. Ona se pripravlja za prihodnost. Zagotoviti hoče vse, kar je potrebno, da bo pripravljena za tisti veliki trenotek, ko bode prilika vstvariti „ein grosseres Deutsch-land", a v to je pred vsem potrebna številna in močna mornarica.
V EJublJitiii, 13. decembra
K položaju.
Usoda Clarvjevega ministrstva in usoda desnice je v rokah Mladočehov. Ako so sklenili Čehi, da ne bodo obstruirali le proračunskega provizorija, nego tudi na-godbene predloge, potem mora Clary odstopiti, a razbije se menda tudi desnica, kajti Poljaki in nemški klerikalci so se izrekli odločno proti obstrukciji. Potem pa pride bržčas zopet novo uradniško ministrstvo, ki § 14. ne bo vrglo v koš, in ki bo dobilo isto nalogo kakor Clary, ki je ni znal vršiti. Dunajski listi že imenujejo tri kandidate novega ministrstva, to so grof Pininski, grof \Velsersheimb in — grof By landt-Reit.
Poslanec Palizzolo.
V Italiji zbuja aretovanje poai Paliz-zola velikansko senzacijo in sicer zato, ker bi moral sedeti Palizzolo že pred šestimi leti v preiskovalnem zaporu. Takrat namreč se je vršila pred porotnim sodiščem v Milanu obravnava radi umora bankierja No-tarbartula. Preiskava je dognala, da sta umorila bankierja dva železniška sprevodnika v vlaku ter ga vrgla skozi okno v vodo. Umorila pa sta ga po naročilu poslanca Palizzola, ki je smrtno sovražil Notarbar-tulo, ker je razkril v banki neka Palizzolova sleparstva. Spletkam Palizzola se je posrečilo, pregnati Notarbartula iz banke, a osvete mu še ni bilo dosti in s pomočjo italijanske mafije je dal Notarbartula umoriti.   Za to je vedelo javno mnenje, to je
mila in dobrodošla velikim in majhnim otrokom.
„Zgodbe sv. pisma".
Slovencem priredil  in razložil dr. Frančišek Lampe. 6. snopič.
„Zgodbe" so se gotovo omilile udom Mohorjeve družbe, in vsakdo bo vesel zopet jednega zvezka tega velikega in lepega dela. Zdi se nam samo, da se stvar predolgo vleče, kar je delu samemu na kvar. Sveto pismo naj bi bilo že izšlo v vsej svoji obsežnosti, t. j. podajali naj bi se bili skozi ta leta debelejši zvezki. 6. snopič obseza več psalmov ter se končuje s prerokom Jono. Dr. Lampe nam je tudi to pot „priredi!" zopet nov del sv. pisma. Njegov jezik je prav blagoglasen in lehko umljiv. Kar se tiče slik, moramo priznati, da so Fiihrichove prav lepe, a druge slike, zlasti pa Dostalove, pač ne sodijo v te „Zgodbe", ker jih le kaze.
,,Premišljevanje   o presvetem Rešnjem Telesu".
Spisal Janez Krstnik Pagani.
Po italijanskem izvirniku Slovencem -priredil duhovnik krške škofije. Dasi nam je podala „Družba sv. Mohorja" že nebroj molitvenikov, in bi jih bilo po našem mnenju za nekaj let več kot preveč, — vendar bode našla tudi ta knjiga hvaležnih
povedalo v Milanu več prič, in to je poročala tudi policija. Vse je bilo prepričano, da je Palizzolo morilec, in vendar se ni začela proti njemu nobena preiskava, nego je obdržal nadalje vsa svoja dobra mesta ter bil naprej celih 7 let poslanec. To je za italijanske razmere značilno, da igrajo ondi notorični zločinci v javnosti uloge! Splošno se sodi, da je ščitila Palizzola močna neznana roka.
Nemško bojno ladijevje. „ Nujno nam je treba in bridko pogrešamo močnega nemškega ladijevja!" je dejal oktobra meseca v Hamburgu cesar Viljem II., in te dni je imel državni tajnik grof Biilo\v velik govor, s katerim je dokazoval s sijajno svojo dialektiko resničnost cesarjevih besed ter priporočal zbornici, naj sprejme vladno predlogo, po ka« teri se nemško bojno brodovje podvoji. „ Nobena tuja sila nas ne sme več teptati in odrivati! — Ko se bo delila zemlja, moramo biti tudi mi poleg!" je dejal grof Biilow, in zbornica — razen konservativcev, svobodomislecev in socialnih demokratov — mu je ploskala viharno. Po vsem svetu imajo Nemci svoja tržišča, njihovo trgovinsko ladijevje stoji skoraj na višini Angležev, toda bojno nemško brođovje je — vzlic svoji ogromnosti — daleč za Anglijo, zategadelj pa Nemčija pri raznih prilikah ni mogla v inozemstva konkurirati z Anglijo ter je morala često molče umakniti se. Velikanske stroške nalaga nova vladna predloga nemškemu narodu, zato jo bodo konservativci, svobodomisleci in socialni demokratje pobijali z vso silo, a dvomiti ni, da prodere predloga in da se z njenim uresničenjem utrdi silna moč Nemčije tudi na morju.
Vojna v Južni Afriki.
Položaj v Kaplandiji je za Angleže jako neugoden. Buri so jih prehiteli in zasedli najugodnejše pozicije, tako da so mogli Angleži le na treh važnejših krajih utaboriti se: namreč general Gatacre na vzhodu, v Quensto\vnu, v središču, v Naau\vportu general French ter na zahodu, vDeAaru general Fore-stier Walker.  Ti trije generali so imeli
bralcev ter tako dosegla svoj namen. Slavni odbor pa naj vsaj za bodoče preneha z vsakoletnim izdajanjem molitvenikov, katerih mora imeti že toli ogromno zalogo, da postreže lahko nekaj let vsakomur, kdor želi dobiti poleg drugih društvenih knjig še molitvenik. Te literature nam pro-ducirajo itak že razni domači knjigotržci toliko, da za družbo nikakor ni primerno, ako jim dela prav občutno konkurenco. • *
Tako smo pregledali na kratko vse knjige, katere je izdala letos naša družba, ki nima para na vsem slovanskem jugu, da, niti med avstrijskimi Nemci.
Knjig nismo ocenjali, nego smo povedali le z najmilejšo besedo nekaj opomb, katerih se nismo mogli ubraniti, in katere naj bi velezaslužni odbor upošteval za prihodnja leta.
Splošno smemo pač povedati, da letošnje izdanje ne ustreza željam večine društvenikov, ker je premalo leposlovnega gradiva. Že par let čitamo v odborovem naznanilu naslove — tudi obširnih — po-vestij, katere še letos niso zagledale belega dne. Naj bi se poskrbelo, da se poda prihodnje leto družbinim udom precej ve5 povestij, med katerimi naj bo tudi daljša,
predvsem nalogo preprečiti splošno ustajo med Afrikanderji v Kaplandiji, potem zasesti važna železniška križišča ter s prodiranjem v državo Oranje podpirati operacije generala Methuena na zahodu pred Kimberlevem in na vzhodu v Natalu operacije generala Bullerja.   General Ferestier "VValker je toliko podpiral lorda Methuena, da je mogel po bitkah pri Belmontu (23. nov.), pri Graspanu (25. nov.) in ob Modder-Riwerju prodreti blizu do Kimberleva. Vzlic tem uspehom, katere pa je moral poplačati lord Methuen z velikimi izgubami, se že 14 dni ne more ganiti, dasi je dobil pomožnih čet  in novega topničarstva. Baje čaka obljubljeno baterijo,  ki strelja z lyd-ditom.   Buri se bližajo Methuenu s treh stranij: od severa grozi Angležem general Cronje s  svojimi 13—15.000 možmi, na vzhodu stoji poveljnik Prinsloo s 1000 mo?mi, z juga pa pritiska za AngUži poveljnik Delarev. K tem pa se menda še od zahoda pridružijo Griqualandci s 400 možmi,  ki so vneti za bursko stvar. Methuen je torej obdan in zajet ter ga čaka le dvoje: častno premagati Bure ali pa udati se.   Uiti ne more več. — Poveljnik srednje kolone v Kapladiji, general F r e n c b, ki se je nastanil  v Naamvportu,  ni storil doslej še ničesar važnega, ker ima s po-mirjevanjem ustaških  Afrikanderjev in s straženjem železnic dovelj posla. Male čete Burov švigajo namreč na svojih konjih sem in tja ter podero vsak dan kje kos proge ali zasujejo predore.   Dne 7. t. m. je pač poskusil French s svojo konjico prodreti proti severu do Arandela, a ko je izvedel, da stoje Buri le tri milje daleč od Arandela, se je naglo vrnil zopet v Naamvport Reu-terjev Office pa poroča iz Naauwporta, da je videla skrajna angleška posadka burske pozicije ter videla,  kako  so Buri podirali železniški   nasip.   Ker   imajo   topove, se jih  Angleži  niso   upali   napasti.  — General   Gatacre,   ki ima svoj   tabor v Queenstownu, je hotel pregnati Bure iz Stormberga in je koncentriral 29. novembra svoje čete v Moltenu. Buri pa so že pretrgali vsako brzojavno zvezo med Gatacrejem in Frenchem.  Ker Gatacre ni imel dovelj topničarstva, je čakal, da sta dospeli v Mol-teno iz Kapstadta 77. in 74. topničarska baterija.  Sele 5. t. m. sta bateriji došli in Gatacre jih je poslal nemudoma proti severu. V noči od sobote na nedeljo pa se je napotil z vso svojo vojsko, da zgrabi Bure in jih vrže nazaj. A zgodilo se je nasprotno. V dolini ob Stormskih gorah so ga prijeli Buri od vseh stranij ter ga po tri ure trajajočem boju pognali nazaj v beg. Buri so preganjali bežeče Angleže in jim prizadeli velike izgube. Ujeli so 672 mož. Angleži so bežali skoraj neprestano celih 30 ur, predno so se ustavili v Moltenu.  Poraz Gatacreja je napravil v Londonu uničujoč vtisk. Konservativni in radikalni listi napadajo vojno ministrstvo, lord Durhan, odličen, s kraljevsko rodbino v ozki zvezi živeči člen konservativne stranke, pa je ostro obsodil Gatacreja kot brezobzirnega in do lastnih vojakov neusmiljenega generala.  Angleži bi sedaj  radi   pridobili   predsednika države Oranje, Stevna, da sklene ž njimi mir ter potem   prepusti  Transvaal  samega svoji usodi.  Seveda Steyn ni izdajalec bratov v
če možno, vso knjigo obsegajoča pripovest . . . Odbor naj poskrbi za lOOletnico Prešernovega rojstva primeren životopis in sliko našega pesnika ter pripomore s tem, da se tudi priprosti narod seznani s svojim nesmrtnim genijem. Ob prestopu v novo stoletje naj bi izdala družba obširen spis o najvažnejših možeh in najznamenitejših, najslavnejših dogodkih minolega veka ter pojasnila, v koliko je Človeštvo, zlasti pa Avstrija in — slovenstvo, napredovalo na vseh poljih kulture. V ta namen naj opusti družba vsaj za prihodnje leto vsakatero molitveno in nabožno knjigo!
Odbor naj sploh gleda pri izberi rokopisov na aktuvalnost ter naj povabi znane pisatelje, da ji spišejo ta ali oni sestavek, ki je v zvezi s sedanjim časom. O raznih božjih potih, misionarjih in različnih bojevitih škofih pa imamo za nekaj časa do sita dovelj temeljitih spisov.
Naj bi teh naših pripomb ne razumel nihče napačno, saj nam jih je narekala le resnična ljubezen do družbe in pa gorka želja, da bi tudi tu res — napredovali.
Transvaalu. — Iz Natala pa ni nikakih poročil, kar kaže, da nima Buller nič uspehov.
Dopisi.
Iz Ilirske Bistrice, 11. decembra. Nekdaj tako ponosna narodna Bistrica, postala je v narodnem oziru mlačna in popustljiva. Odkar se je preselil gospod notar Janko Rahne iz tukajšnjega kraja, umira bolj in bolj narodni čut. Tukajšnja inteligenca občuje mnogo v blaženi nemščini, morda da ustreže želji kakšnega gospoda, ki vedno v nemški rog trobi. — Da res, nekdaj je bilo drugače; dobro se še spominjamo prijaznih večerov, ko se je zbirala vsa tukajšnja gospoda pri »Jelovšku", pri vsaki mizi slišal si pogovor v materinem jeziku In sedaj? Tako pač ne sme naprej iti, narodnih mož ima Trnovo-Bistrica dovolj, le krepko in pogumno poprijeti se je treba in kmalu bo konec neumne nemšku-tarije v našem prijaznem kraju! Čudno, da Bistričanov ne peko v oči nekatere javne table: vidi se javne napise v nemščini na prvem mestu, za domačine je seveda dobro, da se slovenščina potisne v zadnji kotiček. Kaj pa s poštnim pečatom? Že 4 leta imamo slovensko nemški pečat, a klub temu rabi se vedno samonemški, pisma z novim pečatom so pač redka, — morda nam pošljejo iz Trsta pojasnilo? Pred kratkim otvorila se je tukaj nova tovarna testenin, pod tvrdko dveh vrlih narodnih mož, Žnideršiča in Valenčiča. Tovarna preskrbljena je z najnovejšimi stroji, želeti bi bilo, da najde največ odjemalcev v Slovencih. — Prvo palačo v bistriški dolini dobi Trnovo.   Poslopje bode na tri „pode"
— ljudje si glavo pač zastonj belijo — kaj neki bo v tej hiši. Nekdo, ki je prijatelj Rudolfa, pravil mi je, da bode „pariška razstava" semkaj prestavljena ker baje v Parizu nimajo potrebnega prostora. Talent pač velja!! Sob pa ima hiša jako mnogo. Škoda da ni v Trstu, zidana je kakor nalašč zanj. Klerikalci, katerih je pa tukaj presneto malo, so uverjeni, da bodo gospod Rudolf dovoljenje iz Ljubljane dobili — da smejo vse „liberalce" vsacega v posebno „kambro" zapreti, da se spokore. Naravno je torej, da ima gospod Rudolf mnogo brezpotrebnega dela; revček je včasih ves iz sebe. No, pa saj ni čuda, opravljati kaplansko službo, službo „direk-torja" v — konsumu, inženirja pri zidanju palače, inšpektorja posojilnice in zraven še druga dela opravljati — to ni malenkost Še nekaj nam tukaj manjka, kar posamezniki pač težko pogrešajo — „ženitovalne posredovalnice". Drugače se nam prav lahko zgodi, da nam kar čez noč odpeljejo naše — ljubke ženice — Bog ve kam! Saj se je uže zgodilo — seveda pri nas ne — da je krasotica izginola z ljubimcem, a reven mož tarnal in preklinjal je doma s peščico malih otrok. Stičefaj.
Iz Kranja, 11. decembra. (Podružnica planiskega društva) za kranjski okraj obvešča slavno občinstvo, v prvi vrsti pa p. n. gospode turiste, da je markirala oziroma markacije popravila na sledečih potih: Kranj-Sv. Jošt, Postaja Sv. Jošt do vrha popravljeno. Novo markirano v loškemm pogorji: Sv. Jošt mimo studenca Šipnika k sv. Mohorju in od tod v Selce. — Selce-Ratitovc 16j8. — Zalilog-Ratitovc. — Zalilcg-Blegaš 1563. — Zalilog-Sorica-Podbrdo Črna Prst. — K izviru So-rice. — Sorica-Bohinj. — Sorica-Možic 1604.
— V kratkem postavile se bodo na glavnih potih in razpotih v ložje orentiranje tablice. V Karavankah pa se je markiralo: Predvor Zaplata - Mali Grintovc Stožic. — Predvor-Bašl Stožič. Neprencenljivih zaslug za te markacije pridobil se je po svojih izbornih pesnih v planinskih knjigah znani planinski pevec Pavljanski, kateremu bodi na tem mestu izrečena najtopleja zahvala, kakor tudi tistim gospodom, ki so ga pri tem utrudljivo nevarnem delu z brezmerno vnemo podpirali. Odbor.
Iz Novega mesta, 12. decembra. Dne 2. t. m. priredila je naša mestna in meščanske garde godba na lok koncert v korist dijaški kuhinji. — Dasiravno je bilo pričakovati velike udeležbe, pa prišlo je občinstva toliko, da so bili napolnjeni vsi prostori „ Narodnega doma", česar se nismo nadejali.
Znano nam je, da je bila naša godba na pihalne instrumente že pred mnogimi leti močna in prav dobra, ista je pa v po-
slednjih letih jela pešati in se skrčila tako, da je komaj še kakih 16 mož štela in svirala je še v zadnjem času tako slabo, da ji je pretil pogin, kar so pa le zakrivili ne kateri kapelniki, kateri deloma niso bili sposobni za to stvar, in pa ker so se za godbo premalo brigali. Kaj lahko stori dober kapelnik v kratkem času, pokazal nam je sedaj gospod EmerŠič, ki je šele meseca maja t. 1. prišel in prevzel v žalostnem stanju nahajajočo se godbo na pihala, a njegova izvrstna šola, jeklena vztrajnost, popravila je ta nedostatek tako, da smemo biti pač ponosni na njegovo godbo, katera se lahko meri z vsako vojaško v jednakem številu — 22 mož.
Vse drugače je pa še z godbo na lok, kajti te že sploh ni bilo več let, in bili smo radi tega zelo radovedni, kako se bode ista obnesla, ako omenimo, da je to godbo g. Emeršič šele pred par meseci sestavil, nastopal je toraj 10 mož broječ orkester, ki je vse koncertne točke prav dobro izvršil ; pri tej priliki smo šele prav spoznali gosp. Emeršiča kot umetnika na krilovki in na flavti, in želimo le, da bi ostal trajno mej nami, ter da bi nas kmalo zopet osrečil z jednakim koncertom. — G. Trtaju je solo na pozavno izvrstno prednašal in je gosp. kapelniku le častitati na taki muzikalni moči. — Viharni aplavs in mnogokratno za-htevanje za ponavljanje posameznih točk je bil najboljši dokaz za občno zadovoljnost, in ako še omenimo, da se je nabralo 100 gold. 30 kr vstopnine, mislim, da je bil uspeh sijajen. Prijateljem godbe pa naj bode rečeno, da jo izdatneje podpirajo in pridobivajo še novih podpornikov.
S Krasa, 10. decemdra. Vidi se, da nam bi Goričani hoteli potegniti v Gorico slovenski oddelek učiteljišča, ki se ima premestiti iz Kopra. Mi smo proti temu Zakaj bi Istra in Trst izgubila moško učiteljišče, ki ga ti deželi zdaj imata doma v istrskem Kopru. Zakaj bi imel jeden vse, a drugi nič? V Gorici imajo žensko učiteljišče za vse tri narodnosti, za celo Primorje, naj nam vsaj to privoščijo, kar že imamo, to je moško učiteljišče. Mi bi najraje videli, in to upamo, da se bode tudi zgodilo, da slovenski oddelek moškega učiteljišča dobimo v tržaško predmestje k sv. Ivanu, kjer je dovolj prostora. Tam je prostorna hiša tik cerkve z obširnim dvoriščem in lepim vrtom za kmetijski pouk, na mirnem kraju mej hišami, ki se dobe zdrava, snažna stanovanja pri dobrih ljudeh, ki gotovo ne bodo iskali posebnega dobička pri hrani dijakov. Zakaj neki bi imeli vse na periferiji Primorske, a v središču dežele, v Trstu pa nič. Ako pa se misli dati glede morale prednost Gorici, kakor se to nekaj namiguje v listu „Gorica", rečem pa naravnost in na kratko, da ljubše mi je dati bolj brez skrbi študo vati ne samo sina, ampak tudi hčer, ako bi jo ravno hotel v imenovano tržaško predmestje, nego v Gorico.
Uverjeni smo, da gg. poslanci tržaški, posebno pa oni Istre, obrnejo svoj vpliv v to, da ne izgubimo še moškega učiteljišča iz svoje dežele, ampak da ga dobimo k Trstu. — Sedanji gospod učitelj godbe pa naj le ostane v Kopru.
„Luč ubožcev."
(Dalje.)
Nernst je izdelal iz žgane magnezije cevko 7 mm dolgo in 15 mm debelo. Raz-belil jo je v prostem zraku z izmeničnim tokom (0.23 ampera in 118 voltov, tedaj 27 wattov) in dobil svetljivost 26 normalnih sveč, tedaj je v tem slučaju uporaba za svečo le 104 \vatta. Gotovo pa je, da bi bil koristni učinek še boljši, če bi cevko zaprli v brezzračno stekleno hruško ali le-to napolnili s kakim plinom, ki toplot?) slabo prevaja
V tem oziru je za Nernstovo žarnico pot izboljševanja še odprta, in praksa bo vsekakor skušala na podlagi skušenj podati najboljše
Za sedaj je določena uporaba energije za Nernstovo žarnico na 1 5 do 1 75 watta za normalno svečo.
Naše sedanje žarnice pa zahtevajo in sicer navadne po 16 do 32 sveč 33 do 30 watte, večje od 100 in več sveč 2 8 \vatta; povprečno se pa računa 3 0 do 35 watta za normalno svečo. V tem oziru se vidi velik ekonomični napredek Nernstove svetilke.
Primerjajmo pa še trpežnost obeh žar-ničnih teles. Naše sedanje žarnice so upo-
rabljive za razsvetljavo pri konstantnem padanji svetljivosti 600, 800 do 1000 ur, ako je tok primeren in ne prekoračuje do-ločenih mej napona in jakosti.
Če spreminjanje napona ne prekorači normalno določene meje, računa se lehko pri Nernstovi žarnici življenje do 300 ur. Življenje žarečega telesa pa omejuje tuli vršeča se molekularna sprememba njegov-snovi. Zbog tega se zmanjšuje mehanična trdnost, ter se zvišuje s tem upor, kar pro vzroča zmanjšanje svetljivosti. In lehko se prigodi, da se pri prižiganju ali kako dru-gače po neprevidnosti razsuje žareče telo Nernstove žarnice.
Po navedenem se lahko presoja Nernstovo žarnico v razmerji s sedaj ohičajuj žarnico Določne sodbe se pa pač še ne more izreči, ker jedna je poskusila v teka 17 let vse možne neprijetnosti praktičnega življenja in se je na podlagi izbornih izkušenj spopolnila skoro do viška, dočim drug t še ni v večji meri nastopila poti med svet/ ker „splošaa elektricitetna družba v Bero linu" je šele pred nedolgim časom začela v velikem obsegu izdelovati Nernstove žarnicv
Omenjena družba, ki ima izključno pri
vilegij izdelovanja novih žarnic, pričela je
izdelovati take za 25, 50 in 100 sveč pri
naponu 110 in 220 voltov.
* * *
Leta 1881. je bila v Parizu prva elek trična razstava, ki je bila v jednem oziru osobito pomembna. Na tej razstavi so prvikrat v Evropi v večji množini zažarele Edi-sonove žarnice. Ali tu ni šlo samo za male žareče ogijene locnje, ki so bili že takrat v brezzračnih steklenih hruškah, temveč tu bil popoln sistem nove razsvetljave. S ro razstavo se je uvedla na kontinentu električna razsvetljava, ki se je v kratki dobi tako vrlo razvila in popolnih Vporaba toka se je v teku 17 let pri električnih žarnicah zdatno znižala in vsposo-bile so se žarnice za vporabo toka z več kot dvakrat večjim naponom, nego je bilo v početku mogoče. Ali — kot že prej omenjeno — po tej poti smo došli pri žarnicah z ogljenim Iocnjem skoro do viška.
Človeški duh pa ne miruje; ako vidi, da po prvotnem principu ne gre več dalje poišče si novo pot, nov princip, ki tvori izvor nadaljnega napredovanja.
Nernstov izum temelji z ozirom na električno razsvetljavo na novem principu; in ako se obnese v praktičnem življenju, je to pričetek nove dobe v razvoju električne luči.
Jednako, kot je Auer s svojim izumom hipoma preobrazil plinovo luč, skuša se do seči i pri električni razsvetljavi; saj je bi! tudi Auerjev princip plinove luči docela drugačen nego prejšnji. Pri razsvetljavi se skuša doseči ne samo za oko prijetno in za notranji organizem človeškega telesa ne škodljivo luč, temveč i ceneno, tedaj tudi nižjim, ubožnejšim slojem dostopno.
Da bi Nernstova žarnica izpodrinila sedanje žarnice, na to ne misli za sedaj ni Nernst, ni „splošna elektricitetna družba v Berolinu". Prorokujejo, da bo ta žarnica s sedanjo v istem razmerju, kot je Auerjeva luč z navadno plinovo. Upajo pa skoro brez-dvomno z novo žarnico pridobiti zopet oni teren, katerega si je osvojila Auerjeva plinova luč. To bi bil vsekakor velik uspeh Nernstovega izuma.
Smoter nove razsvetljave je: „raci onalno izkoriščanje prevodne mreže in električnih central ter pribavitev cenene razsvetljave za splošno vporabo".
V prvi vrsti se tedaj meri na omogo-čitev racionalne in ekonomične izrabe elektrike za razsvetljavo in tako priboriti i v ekonomičnem oziru zmago nad podrejenimi razsvetljavemi; — povzdigniti jo tako do splošne ljudske razsvetljave.
*) 9. maja t. 1. je cesarski patentni urad v Berolinu zavzel več ugovorov proti zglašenem,. Nernstovemu patentu in priznal ter potrdil Nernstove patente, „splošne elektricitetne družbe v Berolinu". Dr. Nernst je profesor v Gottingu na Nemškem. (Konec prih. i
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 decembra. — Osebne vesti. Prefekt v Alojzije-višču gosp. dr. Mihael Opeka je imenovan pomožnim učiteljem na ljubljanski realki. — Računski revident v pravosodnem ministrstvu g. Josip Cazafura je imenovan računskim svetnikom.
— Škofov harač. Sedel sem te dni v Kamniku v neki gostilni. Pogovarjali smo se o različnih stvareh, nazadnje smo prišli tudi na davek za škofov zavod. Tu se oglasi neki kmet: „Pri nas bomo pa morali, ko pridemo k izpraševanju, prinesti vsak 20 kr. in to vsak odraščen človek, kajti gospod fajmošter so rekli, da nobeden ne dobi spovednega listka, kdor ne prinese denarja. Zdaj že tako komaj shajamo z davki, zdaj moramo pa še za ta prešmen-tani škofov zavod davek plačevati; hudo je to, posebno ker je naša fara skoraj najbolj revna na Kranjskem". Potem ga vprašam: „Mož, iz katere fare pa ste?* On pa mi odgovori: „Iz Stranj pri Kamniku". Jaz sem se kar za glavo prijel, ko sem čul to govorico. Sedaj si pa mislite, gospod urednik, kakšna krivica se godi tem ubož čkom, kateri že drugih davkov ne morejo plačevati.
— Repertoar slovenskega gledališča.
Jutri, v četrtek, dne 14. t. m. vprizore se prvič v prenovljeni obliki „Rokovnjači", kateri so v pretekli sezoni izmej vseh iger najboljše uspeli. Po igri, kakor je izišla v ^Slovanski knjižnici", zine Blaž Mozol mnogo novih, imenitnih in modrih besed, a slednjič zapade sredi veselja maščevanju Rokov-njačev. Uprava hrvatskega narodnega gledališča vZagrebu se zanima za to slovensko narodno igro in jo namerava v hrvatskem prevodu še tekom letošnje sezone vprizoriti K jutrišnji predstavi je povabila intendanca dramatičnega društva tudi zastopnika in tendance hrvatskega narodnega gledališča.
— Slovensko gledališče. S prelepim uspehom so ponavljali včeraj „Fausta". Proizvajanje in vprizoritev sta bili mestoma še boljši nego zadnjič. Gdč. Carneri je pela Margareto prekrasno. V drugem dejanju je dobila posebno pohvalo, s katero je odlikovalo občinstvo tudi gospo Polako v o za presrčno petje. Gosp. Desari je bil posebno disponiran, kar nam je kazalo lepo in izrazovito njegovo petje posebno v prvem in tretjem aktu. G. P e s t k o \vs k i je bil spet izboren Mefisto. ki se je odlikoval zlasti z napitnico in podoknico. Krasno, kakor vedno, je pel g. N o i 1 i Valentina. Njegova molitev je zbudila hrupno pohvalo. Prav dobra sta bila tudi gdč. Bitenčeva ing. Pol a še k. Tudi z zborom smo bili zado voljni.   Gledališče je bilo srednje obiskano.
—a—
— Izpred celjskega sodišča. Znani
slučaj gospoda Bovhe je donesel prvi privesek s tem, da je bil njega napadalec, zloglasni Grabič obsojen radi pre stopka zoper telesno varnost na teden dnij zapora in v povrnitev odškodnine g. Bovhi kakor zasebnemu udeležencu. Obsodba sloni največ na priznanj: Gabričevem, da se je v znani noči v resnici lotil g. Bovhe ter ga na telesu lahko poškodoval. — Dne 16. t. m. je razprava zoper jurista Šeligo, in drugove zaradi raznih hudodelstev, storjenih dne 9. in 10 avgusta letos. Glavni predmet je organizovani in dogovorjeni napad na dr. SemeČevo hišo, „Narodni dom", kaplanijo itd. Stalnim predsednikom dotičnega senata je za letos odločen g. svetnik Gre gorin. Pa ni smelo biti. Novi predsednik Wurmser hoče na vsak način ugotoviti naše bojazni, katere smo izrekali ob njegovem imenovanji. Amoviral je kratko malo svetnika Gregorina s predsedniškega mesta senatovega ter — se sam gori vsedel. On sam hoče soditi o celjskih pouličnih zadevah. No, nam je vse eno ali ta ali oni sodi, ker spoštujemo nepristranost sodnikovo, in naj bede že le-ta te ali one politične barve. Nekaj drugega pa mora v srce zaboleti vsakega avstrijskega državljana pri tem slučaju, kateri je svoje vrste nezaslišan. V spominu je še zloglasni članek v „Die Wacht", kateri je tako ne sramno napadel sodnike slovenske narodnosti, zlasti predsednika senatu v Bovhovi zadevi, svetnika Gregorina. Očividno je, da je dotični članek največji utis napravil na predsednika Wurrnserja. On smatra sedaj po navodilu „Vahtarice" naše sodnike v resnici tako fanatičnimi Slovenci, da jim zbok narodne nestrpnosti ni mogoče izreči nepristranske sodbe. Saj bi drugače ne mogel storiti kaj tako nezaslišanega, da neposredno pred razpravo svojega stanovskega tovariša odpravi s predsedniškega mesta senatovega. K temu početju ni treba komentarja. Slučaj se sodi sam. Kaj pa nam je pričakovati še od moža, ki se čisto
javno spozablja do takih činov, ni težko
uganiti.
— Iz Celja se nam piše: Slovenec v Celji je povsod izzivan, tako tudi v nemškem gledališču niso bili Slovenci nikdar pred izzivanjem varni. Kak dobiček ima vodstvo nemškega gledališča od tega, kaže grozna praznota pri predstavah, v tem ko so igre, ki jih slovenski diletantje v „Nar. domu" priiejajo, vedno najboljše obiskane. Za zadnjo predstavo niti prostorov občinstvo ni moglo več dobiti. Ker se je splošno zahtevala ponovitev igre, predstavljala se bode ista v nedeljo dne 17. decembra. Začetek ob pol 8 uri. Blagajnica se odpre ob pol 7. uri. Predprodaja vstopnic se nahaja v Drag. Hribarjevi trgovini.
— „Slavčev" družinski zabavni večer, kateri bi imel biti dne 3. t. m, in kateri se je iz obzirnosti — ki je temu društvu lastna — glede na koncert „ Glasbene Matice" preložil, vrši se vsekakor v nedeljo, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v „Naicdnem domu". Pristop imajo častiti gospodje člani društva, izvrševalni in podporni ter po njih upeljani gostje. Vstopnine ni. Posebna vabila se niso razposlala. Da bode večer res zabaven, to nam pričuje bogati vzpored, kojega tu priobčimo: 1 Petje (zbori in čveterospevi). 2. Vaški kupletar, poje g. Laščan. 3. Olikani hlapec ali ta lep Žani, komičen prizor iz sedanjega časa, igra g. Ribenčan. 4. „Zavber France", komičen prizor s kupleti, poje g. Petelen. 5. Po končanem vzporedu prosta zabava.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v
prid je priredila tvrdka Ivan Drufovka v Gorici s svojima podružnicama v Sežani in v Komnu voščilo (biks), ki ga prodaja v podolgastih škatljah, vsaka s trobarveno slovensko etiketo. To voščilo — izdano po narodni, v goriških pedružinah vedno delujoči čast rodovini Drufovka — priporoča naša družba kar najiskreneje. Mi potrebujemo izdatnih podpor.
— Skrbite za ptiče. Vsled zime so ptički v veliki nevarnosti. Nedostaje jim hrane. V mestu skrbi vsaj društvo za varstvo ptičev nekoliko za te ljube živalice, a tudi drugo občinstvo naj jih ne pozabi. Še v večji meri je to potrebno na deželi, kjer vsled lakote in mraza leto za letom na tisoče ptic pogine.
— Zmrznil je 3. t. m. 50 let stari kovač Fran Pchlin iz Medije v občini Kolovrat. Napil seje bil žganja in v pijanosti padel v potok, kjer so ga drugi dan našli zmrznjenega.
— Povozil je danes dopoldne na Starem trgu neki posestnik iz Pijave gorice pr cdajalko kruha Marijo Kos. Vozil je naglo in ni mogel konja ustaviti. Konj je podrl Marijo Kos pod se, a je ni poškodoval.
— V Ameriko, se je napotil Lovro Krašovec iz metliškega okraja, pa je moral potovanje prekiniti, ker je tako hotela policija, ki ga je ustavila, ker še ni izpolnil vojaške dolžnosti. Bil je siguren, da se mu bede potovanje posrečilo, kajti sestavil si je bil ž« pismo na mater, v katerem jej poroča, da je srečno prišel do morja. Sedaj jej je pa naznanil tužno vest, da se nahaja v zaporu.
— Nogo zlomil. Jakob Mitereger, hlapec pri veletržcu Ivanu Knezu na Marije Terezije cesti, je v žitnem skladišču, ko je nesel vrečo žita, padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Razpisane službe. Na dvorazred niči v Smledniku mesto nadučitelja. Prošnje do dne 15 decembra 1899 c kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kranju. — V šolskem krškem okraju je popolniti mesti učitelja na trirazrednici v Šent Rupertu oziroma na dvorazrednici na Čatežu. Prošnje do dne 16. decembra 1899 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. — Na štiriraz-rednici v Vipavi mesto učitelja. Prošnje do dne 20. decembra 1899 c. Kr. okrajnemu šolskemu svetu v Postojini.
* Cesar o antisemitskih izgredih.
Iz dunajskih listov posnemamo sledečo vest o splošnih avdiencah pri cesarju: Med drugimi je bil sprejet tudi višji rabinec praške izraelitske občine, dr. Aleksander Kisch, ki je prišel, zahvalit se cesarja za podeljeni zlati zaslužni križec s krono. Cesar mu je dejal pri tej priliki: „Vaši verniki imajo sedaj težke dneve, toda razmere se že boljšajo. Jaz sem jako ogorčen
radi teh sur o vos ti j". In cesar je ponovil: „Da, to so bile surovosti". Dr. Kisch je prosil na to cesarja, da bi smel povedati javnosti te njegove besede, in cesar je odgovoril: „Da, storite to!"
* Grof Lev Tolstoj nevarno bolan. Slavni ruski romanopisec Tostoj, čegar najnovejši roman „Vstajenje" vzbuja po vsem svetu veliko zanimanje, je — kakor poroča „Novoe Vremja" — jako bolan. Jetra so mu otekla in žolč ima pokvarjen. Baje se je vsled silnih bolečin Tolstoj že parkrat onesvesti1. Moskovski prof. Čeripov je izjavil, da sedaj sicer ni nevarnosti za grofovo življenje, da pa je treba nanj sila paziti. Na Ruskem se vse zanima za slavnega bolnika, a nihče ne more k njemu. Baje se je Tolstoj s spisovanjem III. dela zadnjega romana preveč utrudil in je zato jako oslabel.
* Moderni topovi. Kako važni so to povi za uspeh vojn, kažejo dogodki v Južni Afriki, kjer imajo Buri mnogo boljše topove kakor Angleži. V nemško-francoski vojni so imeli Francozi topove, katerih kro glje so padale 200 m. pred Nemci in tako niso naredile nikake škode. Prvi 16 centi-meterski topovi so nosili 6600 m. Leta 1870 so dosegli že 8500 m, 1. 1875 že 12.000 m in kmalu na to 15.000 m. L 1880 so streljali na Angleškem s topom 19 955 m daleč. Francozi imajo sedaj dva topa, katerih prvi nese 22 km, drugi pa, ki še ni rabljen, pa celo 24 km daleč. Največje topove imajo Nemci. Tak top tehta 116 ton. Vsak strel velja 3600 gld , samo projektil (kroglja) stane 1200 gld Za vsak strel se porabi 49f> kg smodnika. A ustreliti se more s takim topom samo 93krat. Potem se mora top preliti. Ker velja tak top 190.000 gld., se zmanjša njega vrednost z vsakim strelom za 1800 gld.
* Luccheni. Morilec naše cesarice izdeluje — kakor javlja poročilo ravnateljstva kaznilnice de 1'Eveche v Genevi — „co-pate" in kartonažne stvari. Dela rad, a je neroden. Bolan še ni bil doslej nikdar. Tudi kaznovan ni bil. Kesanja ne pozna, a vendar bi bil seveda rajši prost kakor v ječi. Njegova številka je 1144. Govori malo, ker ni zmožen francoščine. Rad pa bi izvedel, ali ni umoril kak anarhist zopet kakega odličnjaka ali kako odličnjakinjo. Ko mu je dejal čuvaj, da po umoru cesarice Elizabete ni slišati ničesar več o anarhistih, mu je Luccheni odgovoril, da to ni mogoče.
* Moderna mladina. Dekadenca je današnji velikomestni mladini ideal in ner-voznost nje glavna lastnost. Nezreli fanta lini so blazirani starci, ki se posmehujejo idealom, zaničujejo zdravo življenje, prebirajo blazne in prismojene nazori pesnike ter tiče noč in dan v spiritizmu. Na Dunaju se je te dni ustrelil 161etni realec „iz zaničevanja življenja". Zapustilo je mla-denče pismo, v katerem je sporočilo, da je „življenje sl'Čno razkošni mladi ženski, a ko se ji človek približa, se spremeni to krasno bitje v — staro, grdo baburo". Zato se je mlečnezobi gospodič Hugo S. rajši ustrelil.   Škoda res ni takega prismojenca!
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš" prinaša v št. 35. naslednjo vsebino: Učiteljstvo in finančni stražniki  — Prijateljem. — Zmes.
— Josip Ciperle: Kulturne slike s Kranjskega. — Književnost in umetnost. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih   služeb.  — Blagajnikov listek.
— Gospodarki program.
Teiefomdna in brzojavna
poročila.
Dunaj 13. decembra. Današnja seja poslanske zbornice se je začela z velikim viharjem. Scenerija je bila taka, kakor v časih najhujše nemške obstrukcije. Prvi vihar je provzročil Berks z jako ostro interpelacijo glede pravosodnega ministra Kindingerja. Berks je povedal, da je bilo podanih že 457 interpelacij, a vlada je samo na 11 interpelacij odgovorila. Kindingerja se je tikalo 88 interpelacij, a on še sploh na nobeno ni odgovoril. (Viharni klici: Ab-zug Kindinger! Pereat Kindinger! Škandal!) Jaz sam, dejal je Berks, sem in-terpeliral radi varovanja sodnih funkcionarjev, a minister niti na to interpelacijo ni odgovoril. Minister torej niti svojih uradnikov neče varovati. (Burne demonstracije. Bfeznovskv: Gospod
prezident, pustite obtoženca notri pripeljati. Viharni klici: Pereat Kindinger) Berks je končal, rekši, da mora minister na interpelacije odgovoriti ali povedati, zakaj da ne odgovori in vprašal predsednika, če hoče izposlovati, da pove minister razloge, vsled katerih neče odgovarjati na podane interpelacije (S c h n e i-der: Kaj pa je z interpelacijo o Polni. Kri Ane Houze je tekla. \Vrabetz: Vi spadate v norišnico) Drugi vihar je nastal, ko je govoril dr. Stranskv. Ta je dejal, da nikakor ni zadovoljen s stališčem, na katero se je predsednik postavil v aferi Konig-Fournier. Ce so grajalni odsek ne bo volil, kadar bodo poslanci žaljeni po medklicih, potem za taka žaljenja sploh ne morejo dobiti zadoščenja. Stranskv je zahteval, naj zbornica o tej stvari debatira in stori primeren sklep. Predsednik je enunciral, da je predlog odklonjen. Si-leny se je potem pritožil, da je v „Reichsrathscorrespondenz" prišel izrek, katerega on ni storil. Tam se čita, da je imenoval uradnike c. kr. lenuhe, česar pa nikdar storil ni. Zahteval je, naj poskrbi predsednik remeduro. Fuchs je izjavil, da nima nikacega upliva na „Reichsrathscorrespondenz", in da torej ne more ničesar storiti To je obudilo velikanski hrup mej Čehi. Šil eny: Vi nas morate varovati. Engel in Kaizl sta z veliko težavo pomirila Čehe Brzorad je protesto-val proti temu, da je Fuchs izjavil, da o njegovih enuncijacijah ni diskusije. Zahteval je, naj se glasuje še enkrat o predlogu dr. Stranskega. Fuchs je to odklonil. Brzorad mu je grozil, da se bo drugače ž njim postopalo Čehi so začeli razsajati in razbijati s pulti. Hrup je bil silen. Mej Čehi in mej socialnimi demokrati se je vnel hud prepir. Stranskv je zahteval, naj se o njegovem predlogu še enkrat glasuje. Fuchs je izjavil, da ne pripusti nikake debate več. Bilinski je hitel k Čehom, da jih pomiri. Klicali so mu: Ne, dokler se Fuchs ne vda, ne bo miru Wolf: Zbornica naj se razpusti Naposled je Fuchs odnehal in obljubil, da se bo konec seje še enkrat glasovalo o predlogu drja. Stranskega Na to se je nadaljevala debata o kvoti Fort je govoril do polu 3. popoldne in bo po kratkem premoru govoril še dve uri.
Dunaj 13. decembra Sinoči ob V4II. uri je poslal Clary po načelnika mladočeškega kluba, drja. Engla. Ker tega ni bilo doma, prišel je danes Cla-ryjev odposlanec že na vse zgodaj Engel in Clary sta se sešla ob S. uri zjutraj in imela nad uro trajajoč razgovor. Ta pogajanja niso imela uspeha. Engel je imenoval Clarvjeve ponudbe naivne. V današnji seji češkega kluba je Engel poročal o tem posvetovanju s Clarvjem. Klub je sklenil, zahtevati, da se morajo tako v odseku kakor v zbornici rešiti najprej s § 14. uveljavljene nagodbene predloge, potem šele predlogi o kvoti in o vžitninah; ako bi bila ta zahteva odklonjena, bo češki klub vse nagodbene predloge z vsemi sredstvi ob stru i ral.
Dunaj 13. decembra. Ministrski svet se je zbral ob polu 12. uri na sejo, ki je ob 3. uri popoldne še trajala. V zbornici se kolportirajo različne vesti. Splošno se sodi, da ministrstvo odstopi. Kot nasledniki se imenujejo grof Pininski, grof Gcess, grof Merveldt in tudi grof Pace, a to so vse le še kombinacije.
Dunaj 13. decembra V včerajšnji seji budgetnega odseka avstrijske delegacije je dr. Ferjančič podpiral prizadevanje glede zvišanja častniških plač in vprašal, če se poskrbi tudi za tiste podčastnike, ki dlje časa služijo Naglašal je potrebo reforme vojaškega kazenskega zakona, se zavzemal za premestitev vojaškega skladišča v Ljubljani iz sredine mesta, zahteval, naj se v svrho streljanja proti toči oddaja smodnik po nižji ceni kakor doslej, in grajal, da se kaznujejo tisti reservisti, ki prihajajoč od težkega dela, se brez slabega namena pri kontrolnih shodih slovensko oglašajo.
Darila.
Za dijaško kuhinjo v Kranju so darovali
namesto venca na krsto umrlega g. P. Mavrja st. gg.: K. Florian 5 gld., C. Pire 1 gld., Al. Lav-renčič 1 gld., Andr. Žumer 1 gld., Ferd. Sajovic 1 gld., Fr. Chrobath 1 gld., ravnatelj Jos. Hubad 1 gld., Al. Seliškar 1 gld, Fr. Peterlin 1 gld., dr. Ed. Šavnik 1 gld., Ferd. Polak 60 kr., F. Majcen 50 kr., dr. J. Žmavc 50 kr., Janko Sajovic 50 kr^ Juraj Bežek 50 kr., Neimenovan 50 kr., in K. Češnik 40 kr.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča rab a mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, ces. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot dve skatljici se ne pošlje naravnost. 1 (59—17)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 37. Dr. pr. 975.
V četrtek, dne 14. decembra 1899.
Rokovnjači.
Narodna igra s petjem v 5 dejanjih.   Po JurčiC-Kersnikovem romanu spisal Fran Gove"kar. Godbo zložil Viktor Parma. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Rudolf Inemann,
Blagajnica se odpre ob 7. uri. — Zadetek ob */s8. nri. — Konee po 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. št. 27.
Prihodnja predstava v soboto, dne" 16. decembra: Opera: „Prodana nevest a".
Meteorologicno poročilo.
Vitina nad morjem 806-2 m. Spodnji »ročni tlak 736-0 mm.
Stanje Čas opa- j baro-jfovanja ! metra
v mm.
fc5> a g
Vetrovi
Nebo
I! u
12. 13
9. zvečer
7. sjatraj 3 popol.
7309 — 9'7 sr. j vzhod oblačno
7283 1—11-4 ' sr. ssvzh. jdel.oblač 7257 I— 7-7    si. jug
Zahvala.
Srčno se zahvaljujem blagorodnim damam: J. Česnik, Z. Knez, F. Košenini, M. Rohrman, S. Sabothy, M. Sbil, R. Šircelj in N. Tekavčič, ter gospodom: baron L. Berg, J Brajec, M. Čepernič, A. Goslar, H. Hayne, J. Ravnikar, Strel in Jagodic, A. Tratar, J. Virant, A. Weber za darovani znesek za mesec december v prid tukajšnji šolar-ski kuknji.
Mokronog, dne 11. decembra 1899.
LutloiikH Hoiiriiiiil učit. in blagajničarica.
Ces. kr. avstrijske $|f državni železnice.
Srednja včerajšma temperatura
male: —1-3°.
oblačno —10-2°, nor
Z^--\^xi£tJ53ls:£i- borza
dnž 13. decembra 1889.
Skupni državni dolg v notah.   . 98 gld. 65 kr.
skupni državni dolg v srebra 98 „ 35 „
Avstrijska zlata renta   .... 116 „ 30 n
Avstrijska kronska renta 4",e.   . 99 , — „
Ogerska zlata renta 49/„.   ... 116 , 30 .
Ogerskr? kronska renta 4- „ 94 , 80 ,
Avstro-ogerske bančne &> nic« 910 „ — ,
Kreditne delnice....... 375 , 50 s
London vista ........ ižl , 07Va ,
fcfero&ki drž. bankovci ?-a 100 tn&re 59 , 02 ,
20 n.-ark....... 11 . 80 ,
20 Irankov........                               . 9 ;, 61 „
Italijsnski bankovci   .... 14 . 95 B
C. Sr. cekini........ 6 = 70 ,
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Seienburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroka pc 2, 3, 5—10 gld.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne L oktobra 1899. leta.
Odhod lz Izubijane juž. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po aoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; če/. Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljj.k, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri ;>4 m. zjutraj, ob 1 nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 ni. zvečer. — Prihod v 10ubijano juž. kol. Proga ls Trblia. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cunha, Bregenca, Inomosta, Zella ob ježem, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fi anzeusfeata Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnih. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 5ti m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206)
! Za ves svet!
[dor hoče ku> piti dobro, zanesljivo uro in čudovito ceno, naj zahteva moj
ilustrovani cenik
ur, verižic, zlatnine in
Poleg stoječar, china-srebra
»i«?mo^: ! brezplačno in poštnine prosto! Švicarskih ur izdelovanje in eksport J. VVanderer (2226-2
•akov, Stpadont 2£*
priporoča
Rudolf Kirbisch
slaščičar rr 2U]TafeX^23.£r JZozigze&ni tr^
svojo bogato izber nakitov za božična drevesca v raznovrstni izvršitvi, dalje mandolato, medenjake, poprnjake.
Najfinejše čajno pecivo, vinske biškote,  čokolade,  čaj, rum,  konjak, kakao, suhor itd Najfinejša desertna vina, pristne likerje, pince, šarklje.
Namizna vina iz c. kr. dvorne kleti na Dunaju.
Vse jestvine se izdelujejo doma.
(2222-2) Vnanja naročilo se izvršujejo točno.
CJcjiilri na zahtevassje brezplačno.
ožič in novo leto
Ravno, sem prejel iz
Švice mnogo blaga,
zlate in srebrne ure
po jako nizkih cenah.
Kakor znano imam
bogato zalogo
lepih stenskih ur, prstanov, uhanov,
zapestnic in vratnih
dolgih verižic.
Šivalne stroje najbolje vrste s petletnim jamstvom.
Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen obisk
(2169-4)
4 >ii i k i liiM'A|iiat-n«» in poštnine prosto.
Franc Čuden.
4 lepe konje
ima na prodaj   (2232-1 > J« Kajfedb, Novoselo pri Kočevju.
Izvrstni Sentjanski
kosovni premog
brez vsakega žvepljenega duha, za vsako kurjavo izboren, priporoča po ceni poleg vseh drugih vrst premoga za tovarne itd.
Sentjanski premogokop v Ljubljani
Marij In trg št. 1.
Telefon St. 32. (2163—5)
Posamezne vreče 50 hg po 4© kr. (10 vreč po 48 kr.) blagovoli naj se naročevati istotam v prodajalni s;, ninibeka ali pri g. Antonu Cierkmanu, Gruberjeve uliee «tev. 1.
Razprodajalci se sprejmo kjerkoli bodi.
želi vstopiti v službo s 1. januvarjem 1900,
najrajši kam na deželo v trgovino z mešanim blagom in železnino. (2223—2) Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Naroda" pod znamko „pomoćnik".
B°g*to izber Božičnih in novoletnih daril
priporoča
drogerija F. Pettauer v Ljubljani,
Okusno prirejene (2234—1)
parfume rije, dražestne novosti
vsakovrstnih cen.
Toaletni predmeti.
Čaj, mm, konjak, likerji, vina.
Fotografični aparati
prijetna zabava za mlade in stare.
Slovenski stenograf
se sprejme z novim letom v pisarno.
Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo tega lista.
(2220-2)
Drsalke
v veliki izberi priporoča
Andr. Druškovic-a naslednik
Val. Golob
trgovina z železnino
(2233-1) Glavni trg štev. 10.
na Valvazorjevem trgu št. 5
(nekdanja Lokarjeva hiša)
odda se takoj v najem.
Pojasnila se izvedo pri gosp. Filipu Supančiču, Rimska ceste št. 16. (2235—1
Najfineja kava
v okusu in dišavi je
pristni, naravni Preang6F
priznana specijaliteta. 21—285 Dobiva se v špecerijski trgovini
..pri Zlatorogu" v Prešernovih ulicah. Išče
4
poštenega obnašanja za postrežbo gostov v salonu ob nedeljah in praznikih od 2. ur.; popoludne do 12. ure po noči. Plača 60 kr. in večerja. (2236—1
Ognjevit Kozjek
hišni posestnik in gostilničar pri Kankertu v Spodnji Šiški št. 20.
G-lavna slovenska
.ca in Bosoiiiiiiea
registr. zadruga z neom. zavezo
pisarna v Selenburgovih ulicah h. št 3 v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po^lAod dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka I bi brez odpovedi.
Hranilne vlog*e dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5°,. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1688—27) Dr« IVE. Hlldllik^ predsednik.
Za božič im aovo late« Desertna vina
MADEIRA VERMOUTH CIPRO
Poštnine prosto proti povzetju. Embalaža se ne računa.
Kdor naroči 12 steklenic se mu dovoljuje 5% odbitka.
3 originalne butelke po 7 io I teh pristnih
in finih vin,
bodisi ene ali druge
vrste, stanejo samo
gld. 4.50.
(2225-2)
Ivan Schuster, Trst.
Izkušeno dobre kvalitete
"blasra za moške obleke
razpošilja
oddelek za sukno
tvrd k e
(1789 -22)
Kastner & Ohler Gradec.
Specijaliteta: Staj ei? sli i loden.
Vzorci se razpošiljajo brez stroškov. Stalne cene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk nNaxodne Tiskarne".