lie I en je Sp Do 35 LIST 1998 352(497.4 Šoštanj) »P S" n D E! 9000625.10 LETIM ŠTEVILKA III TRG IMA PRAVICO DO SEJMA Sveti Mihael če veliko šišek da, zgodnja ho zima in veliko snega. V Soštanjski Mihaelov sejem za pokušino je dobro uspel. Obiskali so ga številni domačini in ustvarili toplo prijateljsko vzdušje. Obiskovalci so bili začudeni, kako številni so domači godci, saj je šla frajtonarica iz rok v roke in vesele viže so se razlegale po trgu. Sejem ni bil kramarski, temveč prikaz nekaterih domačih opravil in izdelkov, ki jih ljudje izdelujejo za lastno rabo ali tudi za prodajo. Na trgu pred Treplovo hišo, pod kipom svetega Mihaela, delom Ljubomira Melanška, je bilo živahno, kot že dolgo ne. Gospod Rajko Zaleznik je pripeljal mlade kovače iz šolskega centra, iz Zavodenj je gospa Ana Meža prinesla pisano bero posušenih zdravilnih zelišč, Radmanov Vanč je mojstrsko rezbaril, Nada Krivec pa je okoli njegovih križev pletla vence iz papirnatih rož. Lepo so svojo stojnico uredili člani Čebelarske družine, ki so predstavili proces nastajanja medu in izdelke iz te dobrine. Marinka Žlebnik je pripravljala dobro domačo skuto, po kateri je med sladokusci že znana. Gospod Ošlovnik je popravljal čevlje, gospod Verdnik je iz šib opletal steklenice. Okrasne vrtne hišice in gobice, ki sta jih izdelovala in barvala Stropnikov Ruda in njegova žena iz Skornega, so v mimoidočih vzbujalo pravljične občutke. Zabreznikova Ivanka iz Topolšice je pridno poganjala kolovrat, ob njej pa so se pasle ovčke in koze. Iz volne je tople nogavice pletla Radmanova Mica. Ribnčan, ki že trideset let prihaja v Šoštanj, se je v tej družbi zelo dobro počutil. Od obiskovalca do obiskovalca pa je ure, koralde in raznovrstno šaro ponujal spretni kramar. Nad trgovanjem je bedel trški sodnik, ki je imel tudi čast pozdraviti samega Vošnjaka. Organizatorka sejma, predsednica Turistične zveze občine Šoštanj, gospa Majda Menih, je z odzivi na letošnji sejem zadovoljna: “Sejem ostaja izziv turističnim delavcem tiuli za prihodnje leto. Mislim, da bi to lahko postala ena od razpoznavnih prireditev, če se bomo nanjo tiuli v prihodnje dobro in pravočasno pripravili. Zahvaljujemo se turističnim društvom in vsem, ki so na sejmu predstavili svoja znanja in spretnosti.” U. M. NAPOVEDNIK rti stran 2 Priprave na devetletko Prostorske težave rešene le z novo šolo stran 3 Sakralna dediščina Šaleške doline Pogovor z avtorjem knjige, Kokom Polesom stran 5 Začetek ligaških tekmovanj Pisana ponudba športnih prireditev Ko Šoštanj varnejši Pred odprtjem policijske pisarne v Šoštanju LEM li SIT PRIPRAVE M DEVETLETKO u njih. vedba devetletnega šolanja v naši državi že nekaj časa močno buri duhove. To je razumljivo in prav, saj v naše osnovno izobraževanje prinaša toliko korenitih sprememb, da je nujno temeljito pretehtati vsako od Prenovljeni prostori KS Šoštanj 8. oktobra, na krajevni praznik Šoštanja, je ob zvokih pihalnega orkestra Zarja župan dr. Bogdan Menih z rezanjem traku otvoril prenovljene prostore KS Šoštanj na Trgu svobode 5 v Šoštanju. Krajevna služba Šoštanj je ob tem slavnostnem dogodku v veliki sejni pisarni v prvem nadstopju pripravila za vse, ki so se udeležili otvoritve, majhen prigrizek. Po besedah predsednika krajevne službe g. Matjaža Cesarja so bili prostori nujno potrebni obnove. NOVE VSEBINE, NOVI PROGRAMI Nova šolska zakonodaja med drugim: - prinaša všolanje šestletnih otrok in uvedbo obveznega devetletnega osnovnega šolanja, - učenje tujega jezika uvaja v predmetnik 4. razreda (sedanji tretji razred), - notranjo diferenciacijo v 2. triletju in v 7. razredu, - fleksibilno diferenciacijo pri vseh urah matematike, tujega jezika in slovenskega jezika v 8. in 9. razredu, - izbirne predmete - 3 do 4 ure tedensko na učenca v 3. triletju, - povečanje števila ur slovenskega in tujega jezika, - zmanjšanje števila ur pri gospodinjstvu in tehnični vzgoji. Zgoraj niso zajete vse novosti nove šolske zakonodaje, predstavljene so le tiste, ki bodo zahtevale kadrovske in prostorske dopolnitve oziroma razširitve. Kar zadeva kadrovsko in strokovno pripravo, na naših šolah že nekaj časa potekajo intenzivna izpopolnjevanja pedagoških delavcev, in verjamemo, da ob prehodu večjih težav ni pričakovati. Drugače je. ko pogledamo prostorske pogoje za uvedbo devetletke. O tem preberite v aktualni rubriki na 2. strani. PRODAJNA MESTA LISTA: Blagovnico DOLINA, Šoštanj Delikatesa DOLINA, Kajuhovo, Šoštanj Market TOPLICA, Topolšica Trgovina MARINA, Skorno Za posluh in pomoč pri razreševanju problemov se zahvaljuje vodji finančne službe Občine Šoštanj gospe Slavici Škrubej. V spodnjem nadstropju je pisarna namenjena delu krajevne službe Šoštanj. Uradne ure so ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. Pisarna je na voljo tudi Zvezi potrošnikov Slovenije ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in Avtomoto zvezi Slovenije ob torkih od 14. do 16. ure. Uradne ure bo imelo tudi Stanovanjsko podjetje Velenje, ki se za termin še dogovarja. Večja pisarna v prvem nadstropju pa je namenjena prostovoljnim društvom. Uporabljajo jo že zveza borcev Šoštanj, planinsko društvo, mladi planinci, taborniki rodu Topli vrelec. Za obe pisarni so termini še prosti. kd Izšla knjiga MESTO ŠOŠTANJ nizu prireditev ob praznovanju občinskega praznika občine Šoštanj velja izpostaviti izid in predstavitev knjige Mesto Šoštanj - zgodovinski opis, izpod peresa Franca Hribernika, ki jo je uredil in opremil profesor Tone Ravnikar. Izid vsake knjige, je praznik, posebej še v času, ki izhajanju knjig ni najbolj naklonjen. Tako predstavlja knjiga Mesto Šoštanj pomembno pridobitev in obogatitev za življenje mesta, ki se spopada s krizo identitete. Da je temu tako, je dokazalo nemalo število obiskovalcev, ki so se zbrali na predstavitvi omenjene knjige v priložnostni gostilni Pri Batistu. Skozi kratek zgodovinski sprehod je s poljudno razlago, prisotnim knjigo predstavil Tone Ravnikar. Slednji je knjigo uredil, spisal spremno besedo in opombe. V svojem jedrnatem nagovoru zbranim je predstavil delo Franca Hribernika, mnogim Šoštanjčanom malo znanega rojaka, katerega sveže izdana knjiga je neprecenljivega pomena, ne samo za Šoštanj, temveč tudi za celotno Šaleško dolino. Profesor Ravnikar je pokomentiral tudi spremno besedo, ki bralcu omogoča lažje razumevanje teksta in nastajanje knjige v takšni obliki, kot jo je moč prebirati danes. Kot zgodovinarja ga seveda zelo veseli, da so se v Občini Šoštanj odločili knjigo ponatisniti in jo predstaviti bralcem. Veselje je ob tem pomembnem dogodku izrazil tudi župan Občine Šoštanj, dr. Bogdan Menih, ki se je zahvalil vsem, ki so pri nastanku knjige kakorkoli sodelovali, posebej pa še avtorju, lektorju, oblikovalcu in fotografu. Tako je besedilo posodobljeno, ne da bi pri tem trpel originalni Hribernikov tekst, knjiga sama pa lična, da jo je veselje prijeti v roke. Marsikomu, morda, je zgodovina suhoparna, in zgodovinske knjige še posebej. A za Hribernikovo Mesto Šoštanj velja reči, da jo je vredno vsaj malo prelistati in se tako pokloniti bogatemu in pestremu življenju prednikov iz fare sv. Mihaela. Vsakemu lokalnemu patriotu, ki mu za branje ni mar, pa, da naj vsaj krasi njegovo knjižno zbirko! Na vznesen duh, ki je vel po prijetni Basistovi gostilniški izbi po koncu predstavitve, je dobro legla domača potica in glažek rujne- BoGo STRAN ČETRTEK, 22. OKTOBER 1198 PRIPRAVE NA DEVETLETK« V NAŠI OBČINI PROSTORSKE TEŽAVE rugače je, ko začnemo razmišljati o prostorskih pogojih za uvedbo zahtev devetletke. Kdor se je v zadnjem času sprehodil po objektih naših dveh šol, je postalo jasno, da v njih ni niti za ped neizkoriščenega prostora. Mnoge učilnice so samo pogojno učilnice. Zaradi dotrajanosti stavb se je v preteklih letih le krpalo, popravljalo dotrajane elemente, za investicije ni ostalo skoraj nič. Pri tem ne smemo misliti na športno dvorano, ki je [»oglavje zase. Za zadovoljitev prostorskih potreb devetletke, bi šoli, poleg sedanjih učilnic in spremljajočih objektov, potrebovali še: - tri matične učilnice, - enajst specializiranih učilnic, - več manjših prostorov za delo manjših skupin, - kabinete za pripravo učiteljev na predmetni in raz, ra Ini stopnji, kijih sedaj na šolah skoraj ni, - knjižnico s čitalnico, - prostore za (»odaljšano bivanje in varstvo vozačev, - garderobe za učence in vrsto nujnih sanacij v sedanjih prostorih. Čeprav vsem znano, kaže kljub temu ponoviti in poudariti, zaradi ugrezanja in nemirnosti tal, vitalno načeto varnost poslopij osnovne šole Bibe Roecka. Mnogi bi želeli š]H'kulirati s tem, saj sploh ni tako hudo, saj se nikjer tako zelo ne vidi, pretiravajo, ali se sploh zavedajo, koliko bo to stalo, saj imamo v občini tudi druge, aktualnejše potrebe in tako v nedogled. Res je, kanalizacija v Šoštanju je kritična, cest je še vedno premalo asfaltiranih, vodovodi še tudi niso vsi neoporečni in še bi se našlo. Koliko pa je vredno zdravje in življenje enega otroka. Tega ni mogoče meriti s potrebnimi milijoni za kanalizacijo?! Ko je pred časom popustil tram v eni izmed učilnic te šole, na srečo ni bilo otrok v njej. To bi morah sprejeti kot resno opozorilo. Skratka, to šolo bo potrebno zapustiti in otrokom priskrbeti nove prostore. Tu pa nastane nova šoštanjska dilema. Svet Občine je v nadaljevanju 33. seje, ob predstavitvi Aruilize stanja prostorskih pogojev osnovnih šol v občini, izmed ponujenih možnosti, enoglasno sprejel sklep o pričetku aktivnosti za izgradnjo nove osnovne šole, Id bo vključevala vse otroke v občini, razen tistih, ki IhkIo prvo trijado obiskovali na eni izmed [»odnižničnih šol. Svetniki so se tako ih Hoč ili na osnovi dveh, za otroke, pomembnih dejstev: 1. Demografski kazalci gibanja prebivalstva v naši občini - tako kot v vsej Sloveniji, ah, če hočemo, tudi v Evropi - kažejo občutno upadanje števila rojstev. Za ilustracijo naj [»ovemo, da imamo letos 104 sedemletnike, medtem ko se je v lani v občini rodilo le 66 otrok. Morda lx> kdo dejal, da Ih» z novimi stanovanji več otrok. Demografska gibanja so mnogo bolj zapletena in lahko ukrepi, kot je zidava novih stanovanj, pripomorejo, da s«; mladi odločajo za rojstva otrok, vendar je to premalo in je na daljše obdobje potrebno {«»storiti mnogo več - pa ne le v občini. Skratka, leta 2002, ko naj bi bil obvezen prehod na devedetno šolanje v vsej državi, bomo imeli pri nas, v devetih razredih skupaj s |»»»»lružnicami le 845 otrok, na centralni šok torej približno 800. 2. Sola, Id sprejme 800 otrok, ni prav posebno velika šola, zato ni nevarnosti, da bi se otroci v njej zaradi velikosti slabo počutili. Lahko pa ima obilo prednosti. V njej je mogoče vsem otrokom naše občine ponuditi enake možnosti. Kar bi morah drobiti na dva mošnjička, je racionalneje združiti in šolo bolj sodobno in bogato opremiti. Če se komu dozdeva, da bo občina, če bo imela le eno šolo, osiromašena^ gre samo za eno najlxdj zaviralnih značilnosti Šoštanja, to je nasilno oziranje nazaj. Šoštanj mora najti svoje mesto v sedanjem času, s sedanjimi potenciali, ter tem ustvariti primerne [»ogoje za razvoj. Z nadomestno šolo Bibe Roecka hi dobili eno manjšo, sicer novo, šolo in si s tem za lep čas zapravili možnost za temeljito ureditev problemov šolskih prostorov. Pomislimo, kdaj, predvsem pa koliko je Šoštanj nazadnje posodabljal šole, saj je najtrdnejši del šole Bibe Roecka star 110 let, šole Karla Destovnika Kajuha pa 90 let. Biti moramo enotni in vsi želeti, da dobimo sodoben osnovnošolski center, ki bo našim otrokom lahko ponudil kar največ. In nenazadnje, odraz vsakega okolja je šola, ki mu ah pa ne, pomeni gibalo napredka in življenja v njem. Če bomo gradili le nadomestno šolo, bomo ustvarili nov problem. Na to šolo bi naprednejši starši, ne glede na šolski okoliš, zeleh vpisati svoje otroke, saj bi se zavedali, kaj [»omeni sodobrta šola. Na šoh Karla Destovnika Kajuha se bodo pa še naprej ubadali z zamenjavo oken, streh in ne tolik»» s pravo posodobitvijo, saj je ta v starih prostorih že sam»» zaradi njih omejena. Soštanjski otroci, zlasti njihovi rezultati, ki jih dosegajo na tekmovanjih, si zaslužijo, da imajo boljše in raznoterejše možnosti dela, enako kot v sodobnih šolah po Sloveniji. V zvezi s sklep»»m oličinskega sveta so bile opravljene naslednje aktivnosti: Razgovor in ogled objektov z državnim sekretarjem za investicije v šolstvu, g. Vrčkom. Po njegovih nasvetih in navodilih je bila naročena študija za izdelavo prostorske preverbe matičnih šol s [»odnižnicami, ki že poteka. Na teh osnovah bo izdelan investicijski plan, ki je osnova za prijavo na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sredstva investicij v osnovno šolstvo. Čaka nas iskanje najprimernejše lokacije šole ter pridobivanje potrebnih dovoljenj in soglasij, oblikovanje občinskega proračuna, dinamika zagotavljanja sredstev iz zagotovljene porabe ter vključitev gospodarstva. Za vse to bodo jxitrebni še veliki napori, predvsem pa pripravljenost vseh sodelu-jočih. Lahko si samo želimo čim več pozitivne naravnanosti, želje po ustvarjalnosti in skupnih interesih. Sodobna šola je za napredek neprecenljivega pomena. M. C. E L CINE Prva biserna poroka soboto, 10. oktobra so domači in prijatelji potrdili 60 let skupne življenjske poti Fani in Franca Božič z biserno poroko. Ta redek in visok jubilej je dano doživeti le malo ljudem, zal»» obletnica vzbuja občudovanje. V cerkvi Sv. Mihaela v Skornem je civilni obred opravil Šoštanjski župan Bogdan Menih, svet»» mašo pa gospod Dermol. J * Fani in Franc sta bila že v otroštvu soseda. Mlada sta dokazala, da sta bila zares namenjena eden drugemu, saj njuna ljubezen in zvestoba nista usahnili niti medtem, ko je bil Franc 18 mesecev pri vojakih in v tem času niti enkrat doma. A skupni začetek po poroki, 8. oktobra 1938 ni bil lahak. Vselila sta se v majhno hišico. Kasneje sta j»» dvakrat dozidala, uredila gospodarsko [»»»slop-je in okolico, kar je zahtevalo skoraj ves očetov zaslužek. Na skromnih temeljih je tako zrasla prijetna domačija, ki je ostala dom, kjer se zbira/vec rodov. In zbirajo se pogosto, kar kaže na čustvene stike, ki so dediščina toplega doma. V zakonu so se jima rodili Franc, Trezika, Anica, Marinka, Milena, Slavica, Fanika in Ivek. Mama ve, da z osmimi otroki velikokrat ni bilo lahko, a še vedno se z veseljem ozre po svojih otrocih in pravi: “Nič me ne griva,vysaj pride enkrat eden, drugič drugi domov."1 Skupni poti Fani in Franca ni kraja, nadaljevala se bo v hčerah in sinovih ter trinajstih vnukih in štirinajstih pravnukih. Vsi pomenijo obnovitev in nadaljevanje vrednot, ki so vama dragocene. Tako je človek del sedanjosti iti prihodnosti pa tudi preteklosti. Se veliko zdravja in lepih trenutkov želimo prvima bisenoporočencema pri nas! V. M. VOLITVE Na osnovi Zakona o lokalnih volitvah bodo 22. novembra 1998 potekale volitve za župana in občinski svet. V svet občine Šoštanj sr voh 20 svetnikov. Poleg volitev za župana in svetnike »ibčinskega sveta, bomo letos volili tudi v svete krajevnih skupnosti, in sicer v Šoštanju, Topolšici, Skornem - Florjanu, Ravnah. Lokovici in Gaberkah po 7 članov, v Zavodnjah, Šentvidu in Belih Vodah pa po 5 članov. V svet KS lahko kandidata predlagajo stranke ali pa mora kandidat zbrati 10 podpisov volilcev. Rok za oddajo kandidature za volitve župana, občinskega ,-.etu «er za svete KS je 28. oktober. Po žrebanju, pa bomo 4. novembra že vedeli, kakšen bo Praznovanje ob dvajsetletnici izvolitve papeža Janeza Pavla II. P............................ povabilo predstavnika jlvetega sedeža v Sloveniji, ^apostolskega nuncija Msgr. Edmonda Farhata, se je župan Občine Šoštanj dr. Biogd an Menih s soprogo vrstni kandidatov na glasovnicah. . M . udeležil predavanja in spreje Voliti bomo šli na tista volišča, ki bodo označena na vabilih. Volilni imeniki so m od ponedeljka, 12. oktobra, že na vpogled na ObčmPSoštanj. ta ob 20. obletnici izvolitve SMRTI L času od 15. 9, do 19. 10. 1998 so umrli Janez FRIŠKOVEC, Topolšicav144 Frančiška SATLER, Goriška 2, Šoštanj Marija LOŽNIK, Gaberke 145 Matic DOBNIK, Topolšica 118 b Jožef MIKEK, Aškerčeva 3 a Matilda ŠAHMAN, Ravne 33 , Jožefa ATELŠEK, Partizanska pot 8, Šoštanj POROKE V času od 15. 9. do 19. 10. 1998 so se poročili Marija VERKO, Prešernov trg 12, Šoštanj in Janez KOREZ, Prešernov trg 12, Šoštanj Lidija URBANC, Skorno 40 in Simon RIHTAR, Ravne 38 Tanja TURIČNIK, Ravne 58 in Franjo LAZNIK, Ravne 58 Barbara GODVAJS, Mojstrska 2, Murska Sobota in Gregor JUSTIN, Skorno 13 a. BISERNA POROKA 60 let skupneea življenja sta praznovala zakonca Frančiška in Frančišek BOŽIC iz Lokovice 122. KRSTI F mesecu septembru so bili krščeni JAKA, NEJC, NINA,, URŠKA in TJAŠA. papeža Janeza Pavla II. Predavanje Njegove Eminence kardinala Dionigia Tetta-manzia, nadškofa iz Genove, je bilo v četrtek, 15. oktobra, v cerkvi Sv. Jožefa v Ljubljani. Predavanje, ki je potekalo v dneh, ko je ves ma. krščanski svet praznoval drugo desetletje papeževega pontifikata, je nosilo naslov Janez Pavel II. in Evropa, ki diha z obema pljučnima kriloma. Kardinal Tettamanzia si je za izhodišče izbral misel Janeza Pavla II., ki jo je januarja leta 1988 podal ob tisočletnici krščanstva v Rusiji, namreč, da se dve obliki velikega izročila Cerkve, zahodna in vzhodna, dve obliki kulture medsebojno dopolnjujeta kakor “dve krili pljuč” enega samega organiz- U. M. I Sobota. 31. oktober - studenski izlet na Dleskovško planoto Sobota, 7. november - Planinsko orientacijsko tekmovanje v Rečici ob Savinji - info. 881-146 Sobot