OYíce
Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol ]eta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostojmo petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari. Oiiojiščo.
Gospodar, ki namerava prirediti gnojišče, mora paziti na sledeče :
Pred vsem na I eg'o. Nekdaj se je mislilo, da mora biti gnojišče na najnižjem kraju dvortisča, kjer se nabira mnogo smeti in blata. Ta misel je napačna, k»jti blaio in smeti í^e niso gnoj. Laliko je namreč največja snaga ravno na takem dvorišču, kjer je veliko gnoja, nasproti pa je umazano in nesnažno dvorišče lahko jako revno, kar se tiče gnoja samega. Poglavitna stvar je, da se nahaja gnojišče blizo hleva, ksjii na ta način se hlev laglje sna» in inglje se iznaša iz njega.
Gnoj mora biti v senci, zato je treba postaviti gnojišče na severno stran hleva. Da se pa senca pomnoži, je dobro nekoliko dreves posaditi ob gnojišču.
Deževnica se ne sme stekati v gnojiáče. To je jako nevarno, kajti da se usnje ploha, lahko poplavi celo dvorišče. Da se temu izogne, napravi naj se strelii dober žleb, da se more voda ž nje
IJořJo aHiailjcnje je /iiia^alo.
V vojski 1. 1800. je bil pruski častnik na Avstrijskem močno ranjen. Prinesó ga v bolnišnico bližnjega mesta. Beetra, ki mu je stregla, ga praša, kakoĚne vere da je. Pove jej, da je katoličan, zraven pa tudi prizna, da že veČ let ni bil ne pri spovedi, ne pri svetem obhajiUi, pa tudi ïdaj ne mara nič Čuti o kakem mašniku ali o svetih zakramentili. Vsmiljenka in duhovnik, kte-rega so poklicali, si na vso moč prizadevata, da bi ga prepričala, kako smrtno nevarne da so njegove rane, kako gotovo da bo pogubljen, ako se ne povrne k Bogu, pa vse zastonj ; on je in ostane mrzel in trd, kakor sploh zastarani greěuiki.
Dolgo časa je preteklo. Zopet stopi sestra k boljiikovi postelji. V roki ima molitevno knjigo ter reče: „Gospod stotnik! V naâi bolniSnici se oskrbljuje med drugimi tudi ranjen vojak Vašega polka. Nas častiti gospod župnik so mu dali to
odtekati. Kazen tega mora imeti gnoji.'^Če samo proti zuna[)ji strani &trm rob.
GloboČina gnojiéČa V prejšnjih časih se je govorilo o jamah za gnoj, ki so imele pa marsikaj škodljivega na sebi. Cim globokejša je kaka jama, tem teřje se zavaruje, da voda vanjo ne dotaka, tim težje se tudi voda iz nje odpravlja. Ako je lega popohioma suha, bodi gnojišče k Večjemu en meter globoko, navadno zadostuje tudi pol metra.
Gnoj v jami naj ne bo naložen čez poldrugi meter na debelo. Kjer je tedaj gnojišče pol metra globoko, naj bo kup nad zemljo k večjemu en meter visok.
Gnojisčina tla morajo viseti proti enemu mestu, na tem najnižjem mestu pa se mora narediti jama za odtok. Kako pa napraviti tla, da ne puščajo, to je odvisno od raznih razmer. Povsod se to ne dd doseči % enim in istim sredstvom. Večkrat se dajo na lahki naČin sč samo ilovico in z drobnim kamenjem ali peskom tla zatrditi, da držijo.
Ograja gnojišča. GnojiSČe naj ima podol-gasto in jamasto podobo. Obé daljši strani naj obdaja
knjižico, v kteri so zapisane besede: „„Anton B. Janezu M., rešitelju svojega Življenja, iz ljubezni in hvaležnosti."" — Vojak pravi, da se piâete Vi ravno tako, kakor ta Anton B."
Stotnik vzame knjižico, roka ae mu trese, prebere omenjene vrstice, nato pa reČe ves ginjea : „Anton 11 so bili moj oče, bili so trgovec v nekem mestu ob Reni. Pred kacimi štiridesetimi leti so popotovali na Avstrijsko, pa ravno v tukajšnji okolici sta jih napadla dva tolovaja. Po istem potu pride neki ptujec, ki svoje lastno življenje v nevarnost postavi in tako mojega očeta reši iz oblasti tolovajev. Pa kako so morali moj oče prositi, da 80 izvedeli ime tistega, ki jih je otel gotove smrti. Imenoval se je Janez M. in je bil delavec v tem mestu. — Gotovo mi vejo gospod župnik povedati, kje da zdaj živi ta mol"
„Janez M. je do smrti preskrbljen v nekem zavodu tukajšnje Župnije," odgovori sestra: „postani se je že in moČi so mu opeàale. Takoj ga bom poklicala."
zid za pol metra viâji od dvoriířa, od obeh nasprotnih ožjih straiiij pa naj bo g-nojisèe položno nagnjeno proti sredini, tako da se t vozom popolnoma lahko skozi pride.
Velikost g-nojišca se ravna v prvi vrsti po številu ï.ivine, potem pa po menji pridelkov. Kjer se pridelki v pravem redu menjavajo, tam se tudi gnoj večkrat izvaža, tako da w leži dalje časa ko dva meseca in pol. Potrebuje se pa prostora za gnoj od v.-^ake krave po priliki Štir kubične metre, od teleta in konja dva in pol, od prašiča polovico kubičnega metra
Jama xa odvod sc segalko se mora narediti v sredini tiste podolgaste strani gnojne jame, ki je vsporedna s hlevom, in sicer na najniîîjem mestu. Pokrito gnojišie stane dvakrat toliko kakor odprto, nepokrito gnojišče.
Slovenci, ustHnoTl.jiijmo si kmeti.) ske zartnige!
Gospodarsko propadanje kmetskega stanu je napotilo nekatere Človekoljube, da so začeli misliti, kako bi se propadanje ustavilo in bi se kmetski stan postavil na trdne in zdrave noge. Na Nemškem in Francoskem, kjer je bit kmetski stan Že pred Ifti v taki nevarnosti, kakor je naŠ sedaj, poskušali so ž« tedaj rešiti kmetski stan pogina. In reči moramo, da se jim je v veliki meri posreíilo in sicer s pomočjo Rajfajznovih posojilnic in kmetijskih zadrug. Posojilnice so našim bralcem že več ali manj znane, ker v nekaterih krajih imajo že dalj časa posojilnice; a liajfajz-nove posojilnice, katere so začeli pri nas Řele lansko leto ustanoyljati, so za kmeta najbolje in najceneje, llajfajznove posojilnice, ki so v prvi vrsti za kuieta,
posojajejo denar pod najugodnejšimi pogoji in ne iáčejo dobička, ker ga ne potrebujejo, a Če imajo kaj dobička, podpira se s tistim kmetijstvo. Rajf-ajznove posojilnice so zadruge kmetov, naj so ti revni ali pn^mozni, med tem ko so posojilnice po načinu Schulze-Delitscb, kakorisiiih je nekaj med nami, bolj zadruge kapitalistov, ki gledajo na tó, da posojilnice narede veČ dobička, katerega si potem pod imenom dividende delé. Kadarkoli so se ustanovile Rajfajznove posojilnice, bil je njih blagodejen vpliv v kratkem očividen. Oderuitvo je ponehalo in stiskani kmetič, katerega so izžc,-male oderuške pijavke, dihal je kmalo slobodneje.
V	njem se je zbudila zavesi, da je ravnopraven, da ni obsojen v veiSno tlačanstvo. Dal Uog, da bi bilo v naši domovini kmalu dovolj kmetskih Rajfajznovih posojilnic.
In kmetijske zadruge? — Danes nam prostor ne dopušča, da bi se ï, njimi obširneje pečali. Zato le ob kratkem : Kakor zatirajo posojilnice oderuštvo na denarnem polji, tako ga zatirajo zadruge na gospodarsko-trgovskem. Kmet prodaja svoje pridelke a kupuje izdelke továren in pridelke druzih dežel. To kupčijo pa posreduje pre-kupec, ki gleda (e uató, kako bi se njega več prijelo na gkodo prodajalca in kupovalca, on na jedni strani ceni na drugi pa draži, takó, da se navadno ves dobiček pridelkov prime prekupca.
V	prvi vrsti je prekupec žid, a kjer pravega Žida ni, tam se dobi krščeni Žid, ki ljudstvo izsesava. Te pijavke se dadó zatreti le s pomočjo kmetijskih zadrug. Zadruge skrbé todt za povzdigo živinoreje, vinoreje in poljedeljstva. Zadruge bodo posredovale med prodajalcem in odjemalcem in pri tem ne l>odo iskale več dobička, kakor ga potrebujejo v pokritje stroškov. Prodajalec bo svoje
Janez M. se kmalo prikaže v bolniSnici. A predno ga pripeljejo k boltiiku, dopovedala mu je vsmiljenka natanko vse, kar se je dogodilo. Stotnik in starček, oba sta se srčno razveselila, ko sta ae spoznala in si v roke segla, — „Moji stariSi Že mnogo let počivajo v hladni zemlji," povzame častnik besedo. „Moj stařeji brat Pavel, ki je prevzel trgovino po očetu, in jaz, sva do kraja pozabila, koliko dobrega da ste nam skazali. Pri vsem tem pa, kako rad bi Vam bil moj brat od-kazal miren kotiček v svoji hiši za Vaše stare . dni, samo da hi bil kaj izvedel o Vas!" K. Glasno ihteČ odgovori Janez: „Hvala Vam, T gospod! jaz pa vendar ne bi bil rad zapustil svoje domovine, ki jo tolikanj ljubim. Tam na bližnjem pokopališču počivajo moja mati, kterih grob ob-išiem skoraj vsaki dan Vaš oře so mi že davnej, in pa prav obilno poplačali tisto malenkost, kar sem jim dobrega storil. Hoteli so me sprejeti v svojo službo, pa sem odklonil laskavo ponudbo,
in to zavoljo svoje matere. Namesto tega pa so mi dali toliko denarja, da sem ž njim poravnal svoje lastne dolgove, pa še za mojo priletno mater je toliko ostalo, da so mogli na starost brez skrbi živeti. To molitevno knjižico so mi dali v spomin, ki sva jo midva z materjo vedno rabila pri svojih pobožnostih. Dobro je že oguljena, ker se je z menoj vred postarala.
Prihrula je vojska v te kraje. Obnemogle in ranjene vojake so sprejemali po raznih bolnišnicah našega mesta. Obilno so prihajali mili darovi, da se olajša tem revežem njihova žalostna osoda. Tudi jaz bi bil rad kaj pomagal, a vbogi starSek nisem imel druzega, ko to tako priljubljeno knjižico. Prinesem jo gospođu župniku s tem tia-menom, naj bi služila v tolažbo in spodbudo kakemu zapuščenemu vojaku. Dobri Bog pa mi je tisočero blagosloyil ta mali darek, kajti po tej knjižici sem spoznal Vas, sina svojega nepozab-Ijivega dobrotnika."
pridelke prodal dražje kakor sedaj in kupovalec bo dobival ceneje. O tem drugií veí.
Na Nemškem in Francoskem so dosegli že lepe Ttjpelie, katere bomo videli tudi pri nas. kadar kmetijske zadruge začno poslovati. V državnem zboru iaka predlog- o kmetijskih zadrugah reâeiija. Ker je pa dotlej, ko se vpeljejo zadruge polom države, èe precej poti, ne smemo držati križem rok, ampak zaŽiiimo preje. Vzgled že imamo na Slovenskem in sicer na Dolenjskem. V Dobrepoljah seje ustanovila prva kmetijska zadruga pod imenom: „Kmetijsko društvo v Do h repo Ij ah, registrovima zadruga z omejeno zavezo". In okrožno soflišSe v Novem mestu jo je vpisalo v zadružni register
Glejmo, da možje, ki vstanovljajo take zadruge, in se nesebiřiio boré za povidigo in svobodo svojega stanu, tie ostanejo osamljeni, ampak se jim pridružijo vneti možje po drugih okrajih. Gospodarska revščina je povsod velika, a nikdar nam ne bode bolje, ako si sami ne pomagamo. — Slovenci, ustanovljajmo si kmetijske zadruge!
Kaj je uovojiii po iivsti'tiskom coHiirstvii ?
Državni zbor je odložen do jeseni. Gosposka zbornica je imela 27, junija /.adnjo sejo. Sprejela je, kakor poprej, zbornica poslancev sladkorni zakon, o katerem smo zadnjic govorili, brez vsa-cega razgovora. Da, pri nas dobé bogatini vse, le reveži niČ. Lahko so hvaležni. Kaj íe plačuje ubog delavfc sladkor 2 ali 3 kr. draže, da le baronom fabrikantom milijoni ne uidejo ! Gosposka zbornica je med drugim obravnavala tudi o državnem posojilu za Kranjsko deželo zavoljo zadnjega potresa, o pregledanju zemljiškega katastra, pri
Stotnik je bil živo ganjen. —	mož!"
milo poprosi, „prepustite meni to knjižico. Sestra Kozalija mi bo brala iž nje. Ha tudi Vi molite 2a-me, vbozega, velicega grešnika!"
Žarek milosti božje je poeijal v srce lastnikovo. Janez sam gre po duânega pastirja. Sè znamenji resnièno skesanega in spokornega duha sprejme bolnik svete zakramente in malo ur potem mirno v Gospodu zaspi.
Mir je bil sklenjen. Pavel B. se preseli v avstrijsko mesto, kjer je umrl njegov brat. Položi mu venec na grob ia pobožno moli. Bogato je obdaril samostan ysmiljenih sester, ki so tako požrtvovalno stregle njegovemu bratu, pa tudi bol-iiiSnico, kjer so tako ljubeznjivo ž njim ravnali. Staremu Janezu pa je osebno skazal svojo hvaležnost ter v zavodu, kjer je živel, zanj založil precejšnjo svoto, da si je mogel marsikak priboljáek privoščiti v ostalih dneh svojega življenja.
katerej priliki je grof Eibesield opozarjal, v kakej stiski so kmetje zlasti po na^ih bližnjih deželah, da nimajo v zadnjih desetletjih prav nié dobička,
Žldje in liberalci sploh se jeze penijo, da na Dunaji niso veè gospodarji. Ali krščansko gospodarstvo veiidarli ne bode tako slabo. Gospodje odborniki so to s tem pokazali, da so zaèeli pri sebi : znižali so prihodke županu, podžupanu in svetovalcem letno za 45.(X)0 gld. Judje bi paČ sebi od ust ne odrrgali kruba.
Nižjeavstrijski deželni zbor se snide od 1. do 3. julija^ da spremeni volilni red. Tudi kranjski deželni zbor bode imel baje nekako isti èas par sej.
Naši MažarjI so vedno bolj predrzni. Od nekdaj že imajo navado utikati se v naše reČi, daei ne plačujejo k skupnim stroškom niti tretjino toliko kakor mi, ali zadnji čas pa vže tako, da kar zahtevajo od ministra, naj se potegne zato, dft dr. Lueger in drugi poštenjaki na Dunaju ne bodo smeli povedati resnice; na Mažarskem gospodari jud in ťramazon ; na Mažarskem ni nobene pravice za narode, ki niso Mař.arji; Mažarji se redé z našimi žulji, tako ne sme biti. Oholeži sklepajo zoper naso polovico družbe, kriče po Maža-riji : „Ne skupujte in ne prodajajte v Avstriji, posebno ne na Dunaju!" Tega bi se naâa polovica prav nič ne bala; kedo pa bolj škoduje našej trgovini z moko, živino itd., kakor ravno Ma-žarski trgovci, ki so večinoma judje. — Veselo je, da se tudi na Hrvatskem zadjiji čas začenja bolj odločen boj zoper naduto obnašanje židovsko-liberalnih Mažarjev. — Kakošen duh veje na Mažarskem, posebno lepo kaže tole, 21. junija so framazoni, najhujši sovražniki krščanstva, blagoslovili novo palačo framazonske lože v Budimpešti. Prostor zanjo je dalo mesto zastonj !
Kaj je novega p« širokoiii svetu?
Na Balkanu se vedno bolj kaže, da nameravajo državice : Kumunija, Bolgarska, Srbska, Crnagora in morda tudi Grška napraviti neko zvezo med seboj. Srbi in Bolgari s čmagorci vred so si vže prav dobri, ker imajo strica na Ruskem. Čniagorski knez Nikolaj je bil zadnje dneve v Belemgradu slovesno sprejet, istotako so Srbi kaj slavno in prijateljsko sprejeli bolgarskega Ferdinanda odpadnika; tudi Srbi in Grki se prijaiino pogledavajo.
Na otoku Kreti ga še ni miru. Turški vojaki moré in požigajo. Ni čudo, da kristijani skušajo bežati, ali pa umreti v boju zoper turško krutost. Zadnji č>as so se vendar zastopniki tujih vlad, na čelu jim je avstrijski poslanec, pri sultanu prav odločno potegnili za pravice kristijanov, Kaže, da bode pomagalo, kajti bolna Turčija se boji naših in drugih pušk, dasi jej ni za pravico prav nič.
Tudi v Mali Aziji so upori zoper turško vlado. Dan tneiida ni daleí, ko se bode reklo: TurÈije ni veè.
V Belgiji imajo 5. t m. dopolnihie volitve. Nasproti «i bodeta stali kršiaiiaka in pa socijal-demokratiika stranka. Socijalni demokrati /.lasti )o mestih tamo od dne do dne izg-ubljajo veè tal, e na kmetih imajo se nekoliko upanja. Pri nas pa je bfije samo narobe,
Francozi veselja poskakujejo, ker so svojej državi priklopili veliki in bofjati otok Madagaskar ob južni Afriki, Ali bati se je, da iim bode v kupo veselja kanila i« marsikatera kapljica pelina. Ta-mošni vojeviti rod Hovas jim ne bode dal kar i lepa mirii.
Baratieri, laški vojskovodja, ki je tako hmbro bežal pred Abfsinci v Afriki, je bil pred vojium sodiéčem ojiro^ćen. Sedaj se pripelje v Trst, odkoder gre na južno Tirolsko, kjer Je doma.
Na otoku Kubi se poje vedno stara pesem. Spanjci vedno zmagujejo, ali ustasi se vendar ne manjšajo ; vedno zmagujejo Spanjci, pa bodo vendar poslali ěe 100.000 novih vojakov na Kubo.
Piše m riaiu:
Črnomelj, 24. junija. — Ći nomaljski okraj je bil najbolj pokončati po trtni uSi. Sedaj pa hvala Boga zopet trtoreja lepo napreduje. Letos je razdelilo poljedelsko ministerstvo več stotisoi trt, ki so prišle iz Francoskega. Res, da jili je bilo v začetku treba plačevati, a cena je bila precej nizka. Veliko se jih je pa razdelilo na proanjo okrajnega glavarja Črnomaljskega čisto zastonj, le poŠto je bilo treba plačati. Tako so prišle te trte po 10 kr. 100 trt. Da bi se le vse dobi-o obnesle! Zakaj le preveč jih še čaka, rekoč da se hočejo prepričati, kako bodo rastle drugim. Nekateri, ki 80 kmalu zaceli saditi, imajo tudi že novo vino. Skrbel pa je za vse posebno gosp, áetinaj ki je tudi vodja državne trtnice v Črnomlju, Pi'îliodnje leto bo tudi ta laliko oddala prek sto tisoč trt. Letos se je trtnica precej povečala. Tudi se je letos ustanovil tukaj )oleg trtnice tako potreben sadni vrt. Ljudje bi rad sadili sadje, jta dosedaj ga ni bilo dobiti. Zato bo pa tudi ta vrt, ce je tudi le začetek, dobro uplival na posestnike. Kraj je gotovo pripraven za sadjerejo. Ije treba je, da bi zlasti kmetijska podružnica nekoliko več storila v tem oziru. Pa baje preveč počiva.
Letos sc hvalijo da bo veliko sadja. Posebno orehov je veliko v Rodinah in pa sliv. Na Mavrln so se pa slive skorej vse apremenile v nekake rožiče. Drugod BO se dobro ohrani e. Zato ao tudi že govorili posestniki, da bi se nas poslanec potrudil in dosegel, ako je mogoče, da bi se laliko žgalo bolj po ceni, kakor sedaj, posebno za ta Čas, dokler ni vina.
Vino sicer do sedaj dobro kaže, kjer so se trte. Na Maverlu je, precej toča pobila 12. t. m. zjutraj okoli 11 ure. Škodovala je posebno trti. — Delo za vodovod je bilo razpisano že po zimi, pa dosedaj je še vse tiho. Vode je sicer dovolj, a pitne vode ni. Zakaj razun par kapnic ai druge vode kakor iz reke Lahine, ki je pa poleti vsa z gosto mreno prevlečena,
kakor mleko s smetano. Â boljâe je čakati, d« bo saj dobro narejen.
8, t. m. Ro začeli tukaj f-trno cerkev popravljati. Če je bilo kaj potrebno, je bilo to. Zidarsko delo e prevzel Jakob iz Metlike, altarje bo delal g. Vurn k iz Radoljice. Mizarske reči pa zdeluje g. Valentin iz Kmpe. Tačas so sv. zakramenti shranjeni v cerkvi sv. Duha v mestu, ki je precej lična, le slikarija bi bila lihko boljáa. Da bo cerkev enkrat olepšana, potem se mogoče spomni tudi magistrat in popravi svojo me.<ttno hišo. Posebno bo pa gotovo hranilnica kaj ukrenila zaatran svoje zapuščene hise, kar bo mesto dokaj okrasilo, ker stoji v sredi mesta.
2 Kopra, 20. junija. — Bilo je spomladi ko sim se pel al po železnici črez lepo Štajersko deželo. Na železu ški progi med Mariborom in Celjem, vstopila je družba spodnjeátajerskih kmetov, vračajočih se iz bliž-njegîi semnja. Kmalu se je začelo živahno govorjenje o ravnokar vstanovljeni Celjski gimnaziji. VeČin« je zabavljala. Češ, kai nam je potieba slovenskih šol, ko ima slovenski jezik tako malo veljave. Vneti govorniki so v nemškem jeziku, katerega so nekateri govorili kakor da bi otrobe vezal, skušali dokazovati, da v slovenščini ni prave omike, da slovenskega jezika ne more nikdo rabiti v nobenem uradu, ne nikjer kamor se oberne, kakor edino doma za pečjo; in še mnogo druzega. Bilo jih je več kateri bi bili radi vgovarjali takemu govorjenju, ali ni jim obveljala, kajti posmehovali so se jim, češ, da zato zagovarjajo Bvoj jezik ker druzega ne znajo. Nato se pa vzdigne mož visoke rasti, prave slovenske korenine sin, ter jim s krepkim glasom dokazuje, kako velika je njih zmota: „Slovenci ste, kajti slovenska mati vas je rodila, slovenska mati vas je učila govoriti in slovenska zemlja vas redi ; slovenski jezik se sme rabiti v vsih, tudi višjih krogih, samo Slovenci moramo biti, a ne, odpadniki". Tako jim je očital, in jih k zavednosti spodbujal z modro in prepričevalno besedo-
Podobne dogodbe, kakor tn omenjena, vrŠe se pa kaj pogosto po vseh pokrajinah nase mile domovine, in le prepogosto tudi tukaj pri nas, le žalibog redko se nahaja človek, ki bi take nevedne in omahljive rojake zavrnil, podučil, jih opozarjal na slabe nasledke njih omahljivosti ter skušal ponos vzbuditi na njih narodno zavednost.
Veliko koristi, kdor v enakih slučajih z modro lepo besedo v take pogovore poseže in ljudi zopet za narod pridobi. Sevé, pri na.ših lahonih je treba Še bolj glasan biti, ker človeka preupijejo; umikati pa se jim ne smemo, če nam je mar naša narodnosti Tedaj pogum!
Iloimičc vesti.
(Prva izdaja) današnje številke „Dol. Novic" je bila zaplenjena zaradi obljavljenega neljubega dogodka na Mažarskem, kterega srao brali v dunajskih listih, ki niso bili zaplenjeni, in ga v resno svarilo ponatisnili. Naj torej Častiti naročniki oprosté, da drugo izdajo nekaj kasneje prejmejo.
( P r v o s v. O b h a j i 1 o ) so imeli učenci tukajšnje deške šole dné 21. junija, na praznik sv. Alojzija. Ker je bila ta dan 75letnica, odkar so sv. Oče Leo XIII. prejeli prvikrat sv. Obhajilo, podelili so prvoobha-jancem popolen odpustek, S kakim veseljem je tedaj pristopilo 48 dečkov prvikrat k mizi O-oapodovi 1 Že veseli obrazi so razodevali notranji mir, g. katehetu pa s tem poplačali obilni trud. Bog daj stanovitnost 1
(šolsko veselico) bodo imeli učenci deske áole, če ljubi Bog zdravje da, dné 14. julija ob '2. uri popoludoe v dvorani „Katoliške družbe" rokodelakili pomočnikov. Tii bodo na op^led položeni raznovrstni izdelki učencev. Vabijo se k tej veselici Btariii in prijatelji šolske mladine.
f (Umrl) je minoli torek g. Viktor Rosina, C. kr. notar v Mokronogu v najlepši inoski dobi. Želel je v rojstnem kraju počivati, zatorej se bo truplo pokojnikovo prepeljalo do Kandije, iii od t^im se bo vršil pogreb na Šmihelsko pokopaliS^. Na,j v miru počiva!
(Občinske volitve za Novo mesto,) ki so se bile vršile še pml božičem, niso zadobile vladnega potrdila, ker nekaj pooblastil ni bilo pravilno napravljenih. Razpisale ae bodo sedaj nove volitve menda za dan 15. julija, Zanimanje za volitev je precejšnje, toda sporazumljenja o kandidatih ne bode, kakor je do nedaj videti, iii se bodo volilci delili v dra tabora. Imeua kandidatov nam še niso znana.
(„Dolenjsko pevsl;o društvo") priredi
V	nedeýo dné 6. julija to je na praznik sv, ('irila in Metoda koncert na vrtu Tučkové gostiln«. MesĆauska godba začne igrati ob 5, uri popoludne; tamburanje (skupno dame in gospodje) in petje se začne pa ob 8. uri.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.)
V	mesecu juniju 1896 je 93 strank vložilo 19.470 gld. 21 V- kr., 58 strank vzdignilo 10,922 gld. 80 kr. ; t«ra|več vložilo 8.547 gld. 41'/2 kr.; 16 posojil se je izplačalo 7.200 gld, ; stanje vlog 266.821 gld. 22V2 kr.; denarni promet 58.802 gld. 86Vy Itr.
(V.iak Dolenjec) ve, koliko store naši usmiljeni bratje v blagor sirotam-bolnikom. Vže večkrat smo o tem pisali. Hvala Bogu, glas ni zastonj. Zopet Veselo naznanjamo nove darove od nekateriti dolenjskih občin v s[)odbudo se drugim. Darovale so letne doneske občine: Doberniče 10 gld.; Trebelno 20 gld.; Velika Loka 20 gld ; Bela cerkev 10 gld.; Mokronog 20 gld, ; Prečna 30 gld. Živeli naslednice! — Razven tega so ae spomnile z doneski dolenjske posojilnice : Metlika 10 gld.; Radeče 16 gld. 49 kr. ; Mokronog 20 gld.; Črnomelj 10 gld.
(Vreme) se nam noče urediti, kakoršno bi želeli za kres. Sicer kaze vse prav lepo brez izjeme; vendar bi solnca nekoliko več prav želeli. Razven tega nas plašijo dan na dan črni oblaki, ki prete z ledenim zrnjem. Čujemo đa je po nekod vže pobila giozno toča.
(Čfidno žival) nam je poslal raašnik pri Mag-dalenaricah na Radlici preč g, Ž a n. Je to mlada nekaj Mnov stara srnica, ki ima samo zadnji dve nogi.
je, da se je dobro počutila, dokler je pila matčino mleko — a potem je bilo gorje, ker po dveh ïiogalt ni mogla za lirano. Našli so še živo v gozdu fadeljske g raj sč ine „Radelj ska hosta". Iz mesta smo poslali g. F, Schulzu prepanvtérju za ljubljanski Rudollinum. Gospod je bil pošiljatve prav vesel, češ, da bode zbirko pomnožila kot posebna „redkost".
(Iz Sent Jerneja) se nam poi'oča; Ker je praznik sv. Alojzija na nedeljo, je tukajšno uči-teljstvo sklenilo pri domači učiteljski konferenciji, da se ta god šolske mladine obliaja v sredo t. j. na dan sv. Janeza 24, junija t. 1. Prišli so večinoma vsi šolski otroci, ki jih je letos 620 šolo obiska-jočih. Bila je ob 7. uri zjutraj sv. maša, ki jo je bral gospod katehet. Pri masi so šolarji IV. razreda lepo peli, posebno od sv. Alojzija, napev g. Ignacij Hladnika. Tudi vsako soboto imamo šolarsko sv. mašo,
in kaj lepo otroci pojo. Med sv. mašo je gospod ks-tehet imet zalo primeren govor na otroke od svetla Alozija, in od svetega Janeza Krstnika. Po sv. m«Ji je pa vsem dečkom gospod nadačitelj Saje pred svojo hišo kazal, kako se na ameriške trte nase trte na zeleno žlabni ali cepi. Že veliko, Solo odraatJih otrok zná požlahtnevati v naši fari. Potem so imeli prosto,
(V Črmošnicah) je bil aejm na dan svetega Janeza Krstnika pniv dobro obiskan. Prignali so od vseh strani jako mnogo živine. Živahna je bila kupčya s kravami, slabša z voli. Le škoda, da seje ob popoludne vlila ploha in tako sejm pokvarila. Bati se je bilo toče, pa vendar ni bilo hujàega, kakor da je raarsikteri sejmar do kože premočen priâel domu.
(Podružnica sv. Cirila íb Metoda y Nove m mestu) pošilja te dni okoli dosedanjih članov in drugih zuanih šoltikih prijateljev in prijateljic po mestu in Kandiji nabiralno polo s prošnjo, da izvolgo vpisati in oh enem vplačati doneske za leto 1896, kolikor se to dosedaj še ni zgodilo. ,Blagim prijateljem revne naše Šolske mladine priporočamo prekoriatno našo šolsko družbo v izdatno podporo. — Doneska sprejendje zlasti od gg. družabnikov z dežele, tudi načelnik Ivan Krajec, knjigotržec v Novem mesto.
Načeloištvo.
(„Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogjradov") je naslov knjižici, ktera je kot ponatiaek iz „Kmetovalca" ravnokar izšla v založbi deželnega odbora kranjskega. Knjižico je prav poljudno spisal deželni potovalni nčitelj Frančišek Gombač v Ljubljani ter ji v pojasnilo dodal 28 slik. Knjižica se dobi v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za 20 kr. izvod s poštnino vred. Ker vinogradarstvo po naših krajih vsled trtue uši tako silno nazaduje, z veseljem pozdravljamo to knjižico, v kteri nas gospod pisaif-elj poučuje, kako z ameriškimi cepljenkami zopet lahko zasadimo vinograde, kterih nam trtna uš ne bo več uničila. Ves navod je pisan lepo pregledno, v oddelkih s svojimi naslovi. Na konci knjižice je gospod pisatelj tudi opisal dve najhujši trtni bolezni, grozdno plesnobo in strupeno roso, ter je povedal, kako se jih je treba braniti.
Uazitc vesti.
*	(V kolikih dneh se pride okoli sveta?) V sedanjih razmerah ae pride okoli svela v 70 dneh; med potjo se je treba le šestkrat presesti. Ćez Štiri leta (1900) pa, ko bo dogotovljena sibirska železnica, dalo se bo priti okoli sveta v 40 dneh. Od Londona ňez Petrogiad do Port Arthnrja ob tihem morju se bo prišlo z brzovlakom v 12 dnevih in 7 urah. Odtod v rit. Francisco in čez Ameriko in atlanako morje v London nazaj. Tudi cena vožnje se bo zelo znižala. Doslej je vožnja okoli sveta veljala 2200 mark, poslej pa bo le 1600 mark, seveda brez hrane in prenočišča.
*	(Iz Petrograda) se piše: V Eillisu je neka Urumaina Arutjanova umrla stara 120 let. Bila je do smrti vedno krepka ter je opravljala še sama vsa hišna opravila; šivala je Še brez očal. Zapustila je dva sinova, stařeji ima 80 mlaji pa 70 let. Na Ruskem »e sploh dostikrat dobé Jako stari ljudje.
*	(Kronanje ruskega carja) se je godilo e tachiii slavnostmi, da o njib mi drugi skorej pojma nimamo. Posebno veselo za nas je pač, da je ob tej priliki mogočni ruski car prav posebno odlikoval papeževega poslanca Agliardija — Ali prelepo slavnost
je grozno motiîa Tolik&nska nesreča. Dae 30. aprila so delili ubogim jed in pijačo, kakor je to ob tacej priliki starodavna navada. Pri tem pa je nastala taka gnječa, da je bilo poteptanih do amrti uad 2000 ljudi, grozno átevilo pa poškodovanih. Car je dal vse pokopati na svoje stroške, družinam ponesrečenih pa precej izplačati po 1000 rubljev. (Eden rubelj ima nekaj nad 1 gld. 60 ki .).
* (Hrvatsko-slovenski klub „Slavija" T Pragi.) se je dne 21. majnika kot poddruatvo vae-slovanskega akad. društva „Slavije" ustanovil. Na obćnem zboru dne 27. majnika sprejel je od odbora predložena pravila, ktera je i odbor ^Slavije" v redni seji dne 30. majnika potrdil. Ima naslednji odbor: cand, jur. Lav. Mazzura, predsednik, stud. jur. Dra-gotin hvajger, predsednikov namestnik, cand. jnr. Ivan Milan Hribar, tajnik, stud. jur. Žifko Bertić, blagajnik, stud. phil. ÏV0 Dobžaneky, knjižničar, stud, phil. Andro Kaparović, nanie.stnik ostalih upravnikov. ~ Omenjeni kînb akademičnega društva „Slavije" v Pragi je imel 34. junija drnstveiKt zabavo x kaj mikavnim programom.
Razglas
Gradec 13. junija Trst 20. „ Gradec 27. „
Loterijske Številke.
29 56	90 8	4
3 49	11	46
51 89	30 73	3&
t
^ogii Vísegamoguúiieitra Je dopndlo nagega is-lirenu IjnbljeiiegR soproga, oziroma oùeta, Bina, bratu, «vakft in Btrijca, gospoda
C. kr, notarja v lloJtriiuogii,
]jo trimeíeĚiii miiĚiii bolezni, ]irevitleiieiía s aveteiiii isa-kramenti, dauee 30. junija ob '/^4. uri zjutraj, v 41. IéIu HVoje (lube, k nebi v buljite življeiije jioklitati.
Trujilo liredraïftga rniyc.ega bode ae v ietrtek. diié 2, jnlija ob 5. liri zjutraj v Mokrcjim^ blagoslovijo in poteui v Kaudjjo poleg Novega mesta odjieljalo, od koder se bo vráil ])ogreb )ia siuilielšku puku^itili^r^e ob 10. nri inedijoldne.
Svete inaSe ssaduguice řitale se bodo v tukajšnji žnpni cerkvi, iia Žaloistui gori iu v Šmilielu.
Dragi raiijki bodi jirijioroEeii v molitev iii blag
sponiin.
V Mokronogu, dué 30 junija
Amalija Rosina roj. KlanCar,
■oprano.
Joiko, Slavko,
Tihega »oSntja se prosi!
Mirka,
ïiËerka.
v splošno znanje, da je u privolitvijo c, kr. deželne vlade prestavljen letošnji
Miklaužofski somenj v Me
J
na 15. decembra 1896.
k
županstvo mestne občine Metlika,
dné 28. aprila 1896.
(119-3)	F. SaDoker 1. r., župan.
RAZGLAS.
v pondeljek 6 julija 1896 se botle vršila ob II. uri dopoludne v ravnateljski pisarni novomeške gimnazija
maiijSovaiiia dražba
za oddajo raznih na Ï4(î j^ld. ííí) kr. proračnnjenili popravil jçiinn. poslopja.
K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da ležé podrobni dražbeni in stiivbeni pogoji, kakor tudi naiirt in stroškovnik na razpolago v ravnate^ski pisarni novomeške gimnazije vsak dau od 11.—12. ure dopoludne.
Vsak ponudnik mora, predno se prične ustraena dražba, položiti 67o vadij, katero svoto bo moral podjetnik povikáati do 10% kavcije.
Sprejemale se bodo tudi postavno kolekovane pismene ponudbe, ako jim bo priložen vadij, in ako dojdejo do začetka ustniene dražbe.
C. kr. gimnazijsito ravnateljstvo.
v Novem mestu 1. julija 1896.
(160)
Uceriec
14 do 15 let star, ki je vsaj Ijudwko solo dovršil, in pošteno vzgojen, vsprejme se v trgovino z mešanim blagom. Kje? pove uredništvo .,Dol. Novic". (166—1>
ï- T Novem mestu se pod ugodnimi pogoji pi oda PJ ali v najem odda, v katerej je sedem sob, lil dve kuhinji, edina kovačnica v Mestu, vodnjak doma in v postranskem poslopju prostor za kolareko delalnico. Pri liiši je obširna njiva za vrt. Veá pove vredništvo „Dol. Novic," (164—2)
Na prodaj je 60—70 veder
dobrega dolenjskega vina.
Več pove g. Anton Kos v Novem mestu.
ali jnrje, kiipn,jc v vsalti množini
(165-1)	Anton Jakac,
go stilu ii nt v Kaudiji pri Novem mestu.
Podpisani naznanja, da dela prav po nizki ceni lepe vsakovrstne lonÊene peči: Visoke za greti, kmetske za krub peči, in âte-dilna ognjiščia (šparherde) in vsa k temu spadajoča dela glinene robe raznih barv, ter si dovoljuje, te s ttm slavnemu občinstvu in čaBtiti duliovSčini ])i iporočati.
Franc Pilctic,
pečarskl mojster v Gradacu pri Metliki f^i(>4-i)	na Dolenjskem.
13. àtev.


Knpovalci vina, pozor!
Na Topolovac-u v Istri posta Opertalj, dobi se še mnogo pristnega belega in rude-6ega vina, po 15 —IBgld. hektoliter. Obruite se [m Matija Knavs-a. (130—3)
ceno in pod ugf>dnimi pogoji, skoro nov mlin, ki ima vedno dosti vode, Isti ima tri teC;aje in stope. Nii-liaja se zraven travnik in vse potrebno gospodarsko poslopje. — Veè pove
Hudojf Kunsteljf
(146—2> goňiilnihir v 8kncja,nu na Dolcnjs^fem.
iz dobre hiše se sprejme takoj pri
Andreju Agnič-u,
(162—if) kleiiarakeiun mojstrit v Rudolfové«. •---—---
Klavir in male orgije
B petimi spremeni — trije cinasti in dva lesena — v dobrem stanu, je primerno ceno v Novem mestu št. 82 na protlaj.	(153)
I	Dobro novo istrijansko brinje
t	100 kilogramov za 7 gold
S	razpošilja
S	Josip Errath v MoUronogu.
Isti sprejme tudi v poduk
iP^ učenca^
kateri ima veselje do trgovine. •MOMWaSM*
Zgradba občinske ceste.
v Radencih, črnomaljskega okraja, gradila se bo
1261 metroï dolga občinska cesta.
Delo je cenjeno 2433 gld. Licitacija vrâila se bode 4. julija t, i. ob 9. uri zjutraj pri župaustvu v Radencih.
Licitacijski pogoji in načrti ležé pn omonjeaera županstvu kakor tudi pri okrajno cestnem odbora v Črnomlji na ogled. Vadija vložiti je lO^/o-
Oknijiii cestni odbor v Ornoiiilji,
dné 6. junija 1896.
Naielnik :
A. Lackner.
V grajščini Zalog, Breitenaii je na prodaj še popolnoma dobra
Mm
1 obstoječe iz štirih sob, kuhinje, "I kleti, dela vrta ob Stari cesti
"J
v Novem mestu se odda.
(Goppel mit Dreschkasten),
močna dve in pol konjskih sil.
Dobiva se vsak dan fino svežo namizno surovo maslo, kilo po 1 gld, 10 ki- — Dalje ima materijal za stavbo, strešno in zidarsko opeko, (Falïziegel), vse ceneje, kakor v ktm si bodi opekarni.
Graf Thurnovo grajsko oskrbništvo
v Zalogu, Breitenau.	(Iti —1)
^ Opeka na prodaj!	|
„ Uljudno naznanjam, da sem Šalijevo ope- « [h] kamo v Češći vasi v najem vrel ter da tam iz-
deljujem prav posebno dobro
zidarsko opeko,
ktero prodajam tisoč po 12 gld. 50 kr-
Ker se opekarna tako blizo mesta nahaja, velja dovožnja samo 3 gld. 50 kr, do 4 gld. od tisoč opek.
V nakup se priporoča
Giuseppe Olivo,
(151—9) iaprasaiii atavbetiski mojster v Nov, mest«.
So." D

Tenovjeno epo stanovanje
v prvem nadstropju hiše št. 204., z lepim razgledom, obstoječe iz treh sob, kuhinje itd., z vrtom ali tudi brez vrta, je oddati s I. avgustom.	{159-1)
kočija, kolesci in trije komati,
vse Še v prav dobrem stanu, pri ^llf* Alojz Windischerju,
trgovcu v Novem mestu.
LODOYICO TISENTINl,
Trst, ulica S. Nicolo št. 12
kupuje
sulie gob(i zii jcKti, maslo iu druge domače )>ridclke
ter plačiye po najboljiih cenah. — Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati aa prej omenjeno registrováno tvrdko.	(137—i)
Jajca za valenje
od pravili Brahma kokoši po t5 hr. Od ćniiti holandskih kokoSi X veliku, belo èupo pu 25 kr. Od Houdansklh po 26 kr. Od pravili Stajarakih kokoši ]ii) lU kr. Uil arebrno-padovanskih pu 30 kr. Od La n g sh ans-o vi h po 30 kr. Od purjili i-u 30 lir. Od »rehrtio-Wyandottes-skih po 30 kr. Od Italijanskih po 80 kr. Od malih po 30 kr. Od kitajskih po 26 kr. Od sedmograjshih, golovratrih po 20 kr. Od Dorkings-ovih po iî5 kr. Od Vokohamskih p« BO kr. Od Emdenskih velikanskih a oaij ^0 1 gld. Od Pekinških rac
po 20 kr. Od velikih itajaraklh rac ^o 20 kr. Jajca, ki jih razpoHiljaiii, so tsa éistega plemena, bik bo «že večkrat preMiovana, iii pupoluotoft jamčim za pravo iti ïisto pleme.
Max Pauly,
(86-6) Kíiflacli (Siajarříko).
Xovii kiijížiťii:
ÍB ki.t	Q.'
priiuos k bobovi kiivi edíno zdrava
kavína pijača.
Dobi B* poTiod, pol kile nik ïS hr
Svarilo f Zarmli niívrednib po-urejsuili IxdeLkoT je troliii (»tziti na liTirne naToje ■ imnnnni :
Kathreinep
Trtne škropilnice
priznane kot najboljše in Dajcen^še — po 6 gld. 50 kr. dobivajo se při
Anfmiu Kajtna-tUf
(133—3) Mi-parju v Radeíah pri Zidanem moííu.
UCenec
kateri ima veselje in zmožnost do pekarije,
sprejme se v poduk v Stenovčevi pekariji v Novem mestu.
Dve hiši na prodaj!
v Žužemberku na prodaj je hiša št. 14 % gospodarskimi poslopji in vrtom, in hiša èt. 26 ravno tam. Obe Lisi ate v dobrem stanu, nad-Btropje visoko, prostorne in pripravno priredjene. Ponudbe naj se pošljejo	(H8-2)
gozdarskemu nradn t Sotesko, p. Dvor.
Z Karmelska bratovsina sv, š|(apuli[a, z
(s sliko.)
Za Slovence po knjigah Serapion in Celinšek —— posnel p. Ladislav. ^^—
z dovoljenjem via. čast. ljubJj. koozoèkoilJoLvH. Tiakftl J. Krajec. - Novo mesto 189tl. - Cena 7 kr. -
Mesarski učenec
iz dobre klâe, sprejme se v poduk. — Kje, pove upravništvo „Dol. Novic".	(117-3)
Bratje, berite ju! Nemci imajo svojo, Ilrvarje imajo svojo, zakaj iie bi je imeli Slovene svoje. Od I. IMO do sedaj je vpisanih 1074 uduv samo tukaj, koliko |jtv druiîodi-— Najveù udov imajo fn»!^: HirnapeĚ, Metlika, Čatai pri Trebnju, St. Peter — Kjer jih je veû v driiKini zapisanili, naj imajo jedno; kjer je jctlna oseba vpisana, naj razširja in dobi udov.	(1;íó —3)
Službo išće mesarski pomočnik,
star 26 let, slovenskega in nemškega jezika Kuiožen, ter tudi gostilniški obrti od nekdaj privajen. Veê pove iz prijaznosti gospod
(143-S)_NiefergalI v Novem mestu.
V Škocjanii na Dolenjskem na prodaj je
g tremi kamni in stopami. V mlinu ste dve sobi, kuhinja, dve kleti — tik zraven svinjak in drvainica. Zraven spada tudi njiva in gozd. — Vse še v tiobrem at&nu. — Več se zvé pri lastnik«
Ivami Gmmik-ti
(124_g)	v Škocjanu.
i Kdor hoče kaj kupiti blaga za obleke, I bodi si sukno, cajg ali ženske obleke, narejene J srajce ( Jagerliemdeu), kravate itd., potfcm kavo,
* sladkor, riž (rajž), olje, jedilno in namizno moko in sploh vse v špecerijo spadajoče reči, kakor tudi železnino: lopate, krampe, eekire, teske za pluge, lemeîe za lesene tn železne pluge, žage, verige, žico (drat), kovanje za vrata, okna itd,; ako ima kdo za prodati start mesing, kufer, cinasto posodo, svinc, jajca, konoplje, kimel in se druge reči, naj se oglasi pri
m
v Novem mestu pri okrožnem sodišču v gospej Bervarjevi hiši ali pa pri filijali (padružnicí) v Šmihelu.
Postrežba poštena, dobro blago, mh cene.
Posebno ee zdaj pripOroia, da poicsinihi travnikov dajo kimel polirati, ker sc ea mali irnd lahko veliko zasluii.	(181-3)
-O-
NovomMto : OdgoTomi nndnik, tadigfttatj, mlofaik ia tiakar 1. Krajco.