Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1’50 Celoletna naročnina Din 40’— * Čekovni račun: ..Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790	*	D1	Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. N a t e k Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Mikloiičeva 5 • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Ljubljana, 12. oktobra 1939
Leto VI — Številka 5
Narodnam^^
Ob Zvezni skupščini Slov. Dijaške Zveze v Mariboru
V	nedeljo, dne 15. t. m. se vrši v Mariboru Zvezna skupščina Slovenske dijaške zveze. 2e v soboto popoldne prispejo v Maribor delegati SDZ iz vseh slovenskih srednjih šol. V soboto zvečer se bo slovenska dijaška mladina slovesno poklonila ina grobu svojega prvega yzomika, utemeljitelja slovenske "irodne zavesti, začetnika slovenskega ljudskega šolstva, rešitelja severne Slove-ni)®i lavantinskega škofa Antona Martina lom še k a. V nedeljo zjutraj bo v kapelici, v kateri leži Slomšekovo truplo, darovana za slovensko dijaško mladino* sv. maša in ji razsoljen kruh močnih. Dopoldne bo v dvorani Zadružne gospodarske banke redna skupščina
&DZ.
Tak je zunanji okvir letošnje zvezne skupščine SDZ. Letošnja njena skupščina je posebej pomembna v dveh pogledih:
Ho to prva Zvezna skupščina SDZ po pričanju, ki ga je dosegla letos, dne 6. junija, k° je prosvetni minister na podlagi zakonskega pooblastila z uredbo potrdil pravila krožkov SDZ na srednjih, srednje-strokovnih in Meščanskih šolah v Sloveniji. S tem so padle žadnje umetno vzdrževane legalne ovire za ■Pr-oi&t razmah SDZ, kulturno-reprezentančne 0rganizacije slovenskega dijaštva, po slovenskih srednjih šolah. SDZ je že zajela večino S-Ovenskega dijaštva in se njen prodor ne bo stavil, dokler ne bo korakal v njenih vrstah Ves neizkvarjeni mladi slovenski dijaški rod.
Letošnja Zvezna skupščina SDZ pa ima še ^rug poseben pomen. Vrši se v času, ko je ev-r°P®ko ozračje polno napete negotovosti, v PHčakovanju novih presenečenj in neznanju Prihodnjih usod. Prav je zato, da je SDZ izbra-2a kraj svoje letošnje zvezne skupščine Ma-HLor, Slomšekovo mesto. V Mariboru je ^®lal in tam počiva On, ki je znal vzbuditi Sv°je ljudstvo in iz njega oblikovati na-T 0 d. Slomšek, ki je zapel oni čudoviti Mag-Mficat slovenski materni govorici, slovenske-Mu krščanskemu izročilu, slovenski ljudski Mniki, slovenski zemlji. Slomšek, ki se je v Svojem budilnem delu obrnil v prvi vrsti na slovensko mladino, da ji utrdi najmočnejše Možje za zmagovito narodno bodočnost: k r -Cansko vero, materni jezik, n a -
0	d n o omiko. S tem trojnim orožjem, pa
s svojo škofovsko avtoriteto je Slomšek mogel ohraniti in utrditi pol slovenstva — celo severno Slovenijo. S tem trojnim orožjem hoče slovenska dijaška mladina zmagovito nadaljevati Slomšekovo narodno delo.
Poklonitev, ki jo bodo izvršili na Slomškovem grobu zastopniki vsega slovenskega dijaštva zato ne bo samo izraz zahvale sedanjega mladega slovenskega rodu slovenskemu narodnemu utemeljitelju, temveč bo tudi iskrena prošnja k Bogu, da da Slovencem v Slomšeku njihovega prvega svetnika, deležnega poveličanja v vesoljni Cerkvi. Slomše-ka borno pa še posebej prosili varstva in trdnega zaupanja v narodno bodočnost, takega, kot ga je imel On, naš prvi vzornik:
Slomšeka hočemo za neposredno pričo, ko bomo posvetili naše vrste Kristusu Kralju, zaobljubili naše mlade moči slovenski domovini, zaprisegli našo zvestobo narodni državi Jugoslaviji,
Slomšek naj potrdi resničnost in iskrenost našega troedinega gesla — Bog, narod, država! Da bomo mogli z upravičeno zavestjo ponoviti:
Narodna mladina — to smo mi!
Spored skupščine
Sobota, 14. oktobra 1939:
Pol 20 zv. poklonitev delegatov na Slom-šekovem grobu:
a) molitev,
b) Nagovor prevzvišenega knezoškofa dr. Tomažiča,
c) svečana izjava slovenskega katoliškega dijaštva,
Nedelja, 15. oktobra 1939.
Pol 8 zj. sv. maša s skupnim sv. obhajilom na Slomšekovem grobu,
10.	dopol.: zvezna skupščina.
Enemu delegatu vsakega krožka povrnemo vse stroške (pot v Maribor) in nazaj, prehrana, prenočišče). Ostala navodila slede. Prc-čitajte dobro poslovnik in uredite vse potrebno. Javite takoj, koliko delegatov, predvsem delegatinj se bo osebno udeležilo skupščine, da uredimo vse potrebno (stanovanje, prehrana).	Zvezni upravni odbor.
Komunisti proti
Krinka le padla
Kot smo pred nedavnim brali v dnevnem časopisju, je bila v Franciji razpuščena komunistična stranka; razpuščen je bil tudi parlament, da so komunistični poslanci izgubili svojo imuniteto, iza katero so se skrivali, ko je bila komunistična stranka prepovedana. Vlada je izdala stroge kazni za vse one, ki bi še nadalje skušali vršiti komunistično propagando. Da to niso samo besede, ki so ostale zgolj na papirju, nam kaže to, da je že precej komunističnih poslancev, ki so se pregrešili zoper vladne na-redbe, zaprtih. Šef francoske komunistične stranke je pa takoj po vojni napovedi odšel v Moskvo hladit svoje pregoreče francosko rodo-ljubie.
Mnogi, ki so brali te vesti v dnevnem časopisju, se čudeč sprašujejo, kako je mogel nastati tako nenaden preokret v francoski notranji politiki, Nihče namreč ne verjame, da bi ta nenadni preokret povzročil samo rjavo-irdeči pakt.
Mi smo v našem listu že večkrat pisali o tem, da je komunizem nujno mednaroden, da ne poznanarodnosti, dane prizna i m n e spoštuje narodne tradicije in narodnega izročila. Vendar je komunizem te svoje cilje dobro zakrival za razna dnevna gesla, ki vabijo Tako je znal tudi v Franciji za svojim tedanjim dnevnim geslom »boj proti fašizmu« skriti svoj mednarodni in revolucionarni značaj. S temi svojimi gesli so preslepili celo vodilne ljudi v Franciji, jih ujeli na limanice ljudske fronte in uspavali, tako da niso bili v ničemer pripravljeni na iznenadenja, ki jim jiih je leto za letom pripravljal Hitler. S temi dnevnimi gesli je znal komunizem držati v šahu javno* mnenje in za njiim je spretno skrival svoje prave namene.
To zakrivanje svojega pravega namena se mu je v Franciji posrečilo prav do sklenitve rjavo-rdečega pakta, čeprav ga je že prej Da-ladier gledal nekoliko nezaupljivo in vs-led tega nezaupanja dal smrtni sunek ljudski fronti, za katero se je pred leti še sam navduševal.
Bo sklenitvi rjavo-rdečega pakta pa so morali zavzeti tudi francoski komunisti svoje stališče. Vsa dnevna gesla jim niso več pomagala, bilo je treba pokazati svojo pravo barvo. Komunisti so se postavili ne na stran Francije, kakor so pričakovali vsi tisti, katere so nekoč
lastni domovini
preslepili s svojim bojem za demokracijo, ampak na stran onih, ki so sklenili rjavo-rdeči pakt, ki je posredno naperjen proti obstoju Francije.
Revolucijo hočejo
V	vseh dosedanjih težavnih trenutkih, ki jih je preživljala Francija in ki so prišli od zunaj, je bila Francija enotna. Francoz je bil najprej Francoz in potem šele pripadnik kake politične stranke. Mnogi Franoozi so mislili, da bo tudi v tem trenutku, ko je šla Francija z Anglijo v boj,
nastopila enotnost vseh Francozov ne glede na njih politično prepričanje. Toda to pot so' se Francozi zelo ušteli. Tako rekoč prvič v zgodovini Francije se je zgodilo nasprotno*. Komunisti, ki so imeli do tedaj usta vedno polna domoljubnih fraz, so se postavili proti narodu, mu skušali ustvariti nerede v zaledju, da tako povzroče propad francoske fronte in ustvarijo pogoje za komunistično revolucijo.
Morala bi biti že zelo, izelo potrpežljiva vlada, da bi mogla mirno kaj takega dopustiti. Francoska vlada, ki mora popraviti vse žalostne posledice notranje politike prejšnjih vlad, je začela energičen boj proti francoskim komunistom in upajmo, da bo ta boj uspešen. Kajti le malokateri Francoz, žaljen v svojem najosnovnejšem domovinskem čutu, bo še hotel biti komunist. Da je temu tako, nam dokazuje dejstvo, da delavci v trumah obračajo hrbet komunizmu.
Toda ta dragoceni nauk ni važen samo za Francoze. Prav tako važen je tudi za nas. Tudi pri nas so ustanavljali in še skušajo ustanavljati komunisti razne narodnoobrambne organizacije in narodnoobrambne akcije, za katerimi bi radi skrivali svoje prave namene. Mislimo, da po vsem tem, v kolikor so razgalili svoje prave namene, nihče, ki res misli in dela za svoj narod, ne more verjeti njih rodoljubnim frazam in bo odločno pretrgal že obstoječe zveze s komunisti in odklonil tudi »ponujeno roko« pri vseh bodočih akcijah.
TovariSi* akademiki!
Vpišite se v AK ,.Straža" I
Izba »Straže« je v Semeniški ul. 2.
»STRAŽA V VIHARJU«
V	Avstriji
Dane, a neizpolnjene obljube.
28. sept. 1920 je koroški deželni zbor slovesno izjavil in javno obljubil, »da bo slovenskim sodržavljanom varoval za vse večne čase njihovo jezikovno in narodno svojstvenost in skrbel za njihov duhovni in gospodarski napredek v isti meri kot za nemške prebivalce v d e -ž e 1 i«.
Skrb za duhovni in gospodarski napredek v številkah.
Pred svetovno vojno je bilo na Koroškem v politični upravi 17 Slovencev (264 Nemcev), na srednjih šolah 9 (97 Nemcev), v sodstvu 4 (34 Nemci), 4 na pošti. Po plebiscitu so še ti redki Slovenci polagoma izginjali. Pred svetovno vojno so imeli koroški Slovenci 3 narodne šole, po plebiscitu nobene.
Šolstvo.
Na utrakvističnih šolah, na katere je bivša Avstrija kazala s ponosom kot vzor manjšinskega šolstva vsem drugim državam (škoda, da Jugoslavija ni dala našim Nemcem tako »vzornega« šolstva!), je veljal učni načrt dež. šol. sveta z 2. februarja 1891.
»V 1. in 2. šolskem letu je treba vpeljati otroke s pomočjo abecednika Karla Prešerna v slovenski in potem polagoma v nemški jezik. Od 3, šol. leta dalje se mora poučevati slovenščina 3 ure tedensko v vseh oddelkih.«
Kakor se že pred svetovno vojno ni bilo treba koroškim učiteljem držati zakonskih določil, tako je ostalo tudi po plebiscitu. Na 30 »dvojezičnih« šolah je 'bilo nastavljeno učiteljstvo, ki tli imelo niti izpita iz slovenščine. In taki naj bi učili slovenske otroke slovenščine? Da, učili so jih sramotiti in zaničevati vse, kar je slovenskega ter jim vtepali v glavo nemško miselnost tudi v slovenskih urah. Za tako protizakonito delo jih ni nikdo klical na odgovornost, nasprotno, dobivali so še pod-
18	12.	oktobra	1939
priznava vsaki živali.« (Adolf Hitler, 22 maja 1935.)
»Kar zahtevamo mi za naše sonarodnjake v drugih državah, moramo in bomo dali tudi koroškim Slovencem.« (G. Biirckel deputaciji koroških Slovencev 1. julija 1938.)
»Pred očmi vse javnosti hočem nasloviti nekatere besede tudi na naše slovenske rojake. Zagotavljam Vam: Nemčija, ki je zgradila vso svojo veličino in moč na narodnosti, bo razumela tudi tujo narodnost in jo branila. Vaša kultura, vaše kulturnopolitične želje in vaša kulturna svojstvenost bodo pod zaščito tretjega cesarstva bolje varovane kot pod bivšo avstrijsko vlado ... Slovenci, naj vas torej ne skrbi, kako si boste ohranili svojo narodno kulturo. Del naše koroške dežele je, in Korošci bi je ne mogli pogrešati.« {Dež. glavar Pawlowsky 7. aprila 1938 v Št. Jakobu v Rožu.)
»Pred 18 leti so Slovenci glasovali za Jugoslavijo. Pravico so imeli do tega in nikdo jim tega ne more zameriti, ker storili so prav po svojem prepričanju. Ni pa izpolnila vlada njim obljubljene pravice. Tudi bi jim nikdo ne mogel šteti za zlo, ako so iskali stike preko meja; tudi Nemci so bili primorani delati tako. V Veliki Nemčiji se bo sedaj, kar je bilo prej samo na papirju, tudi izpolnilo, kajti pravi Nemec ne prelomi besede. Na Slovencih je sedaj, da pokažejo pri glasovanju, da hočejo biti tudi Veliki Nemčiji lojalni.« (G. Maier-Kaibitsch, 27. III. 1938 v Borovljah.)
Slovenci so ponovno pokazali 10. aprila 1933 svojo lojalnost. Saj je izmed 115 občin na Koroškem, ki so zaradi 100% udeležbe dobile časten naslov »Fiihrergemeinde« nad 20 z izključno slovenskim prebivalstvom.
izvedeli za ta r e d v s e m
Opozarjamo Vas
na aktualno knjigo dr. Zebota:
.•Korporativno narodno gospodarstvo*1
Založila Mohorjeva družba
Nedeljske misli
Danam ji časi po svetu pretresajo misleč ljudi in s skrbjo napolnjujejo množice. Oi oseli strani se grozeče dviga nered in ogro%a sožitje narodov. Vera v ponosni napredek človeškega ustvarjanja se ruši. Prevzeta načrti preteklih desetletij nočejo roditi sil' dov. Življenje posameznih se tre v poostreni ril:sprotjih. Cena človeškega življenja gubi ja na vrednosti. Socialno stanje postu)a grozeče. Te misli nosimo približno vsi do’1 za dnem s seboj. I nedeljo bomo šli z nji#** k maši. 'Želel bi, da bi padel nanje svet# žarek■ iz božjega razodetja. S tem pričak’0' vanjem hočemo slediti tudi mašnemu l,e' sedilu.
Takoj v vstopni pesmi nas zadene očitek’ ob katerem se zamislimo: »Vse. kar si n3^ storil. Gospod, si nam storil po pravici: kaj grešili smo in tvojih zapovedi nistf0 spolnjevali...* Hude so te besede, a resnic' B ne. če bi bili živeli tako, kakor nas zap°' vedi učijo, bi bilo življenje popolnoma drU' gačno. Človeštvo je Bogu odreklo pravice, k1 jih tima na svetu. I oseh zapovedih, ki j1'1 imamo, pa naj se tičejo razmerja do Boga’ do sebe ali do bližnjega, se moramo na p?sti trkati in priznati: grešili smo. Iz mest se širijo na deželo že desetletju grehi, ki s° vedno veljali za največje: brezboštvo, bo#0' kletje, opuščanje službe božje, bela ku&a' socialne krivice.
Ali moremo mi kaj storiti? Poslušaje0 sv. Pavla v berilu: '■Odkupujte čas. zakaI dnevi so hudi. Zato ne bodite nespametnl’ ampak umevate, kaj je volja Gospodov In ne opivajte se ■/. vinom ...« Torej čas in°' ramo izrabiti! \e pustimo, da teče vse sM"0 od sebe, brez nas in mimo nas! Odkupuj'e čas, zakaj dnevi so hudi! Modri ali pai»el'“ moramo biti. Moder je po božjih besedo'1 tisti, ki se drži Gospodovih zapovedi. I se’ kar moremo, moramo storiti,* da bi boZJe zapovedi spet kaj veljale. Kadar je sti^k^' ne bi smele biti gostilne polne, ampak (‘er k ve. Ae opivajte se z vinom, pravi sv. I>a0 ' Kako bridko nas v tem pogledu sodi poslca nji mesec!
Pri evangeliju nam zraste upanje.
Ijevi uradnik je prosil Jezusa za zdmvIe svojega sina in bil je uslišan. Tudi mi 'l0 černo tako storiti.
pore in doklade od Siidmarke, Heimat-bunda itd.
Posledice te »dvojezične« šole:
1.	Zelo nadarjeni otroci se nauče kolikor toliko nemščine, sramujejo se pa svojega materinega jezika in sčasoma pod vplivom učiteljstva začno prezirati iudi svoje starše ter radi zapuste domačo grudo in odhite v svet. Tako izgubi slovenski rod ravno najbolj nadarjene otroke. Manj nadarjeni otroci pa s strahom in sovraštvom hodijo v šolo, ki jim je prava mučilnica, se ne nauče nič in izgube vso voljo do učenja ter ostanejo celo svoje življenje po krivdi učiteljstva duševni slabiči.
2. Po takem šolanju ne čitajo Slovenci ne slovenskih ne nemških knjig in zato ni čudno, če so kljub svoji pridnosti gospodarsko propadali.
3. Govorica tudi šoli odraslih otrok je polna nemških izrazov, zlasti glede javne uprave, trgovine, obrti in tehnike. To je dalo dr. Martinu Wutteju podlago za razvijanje teorije o »vindišerjih«, ki so jo sprejeli tudi mnogi sicer trezni Nemci.
Tako znajo Nemci skrbeti za »duhovni in gospodarski napredek« Slovencev!
Kulturna avtonomija.
1927 leta (14. julija) so Nemci presenetili skoraj vso Evropo z osnutkom zakona o kulturni avtonomiji koroških Slovencev. Podpisalo ga je 39 nemških poslancev v Kor. dež. zboru in vse nemško časopisje je pelo slavospeve nemški širokogrudnosti. Toda pstalo je pri besedah in kulturna avtonomija je propadla.
1. Slovenci so osnutek, ki se t i č e p njih, šele ko je ib i 1 predlagan;
2. I s t i p o s 1 a n c i, k i s o j u 1 i j a p o d -pisali ta osnutek, so že v oktobru vodili velika protestna zborovanja proti njemu po vsej Koroški in tako položaj zelo zaostrili.
4. Ta k oje sprejelkongres Vele-n e m c e v -resolucijo', da morajo vsi njihovi zastopniki odkloniti vsako nadaljnjo razpravo o kulturni avtonomiji.
Namesto kulturne avtonomij« so dobili koroški Slovenci hud udarec: 2. avgusta 1927 je bila na gimnaziji doslej za Slovence obvezna slovenščina spremenjena v prostovoljni predmet!
V	Nemčiji
Obljube in zagotovila:
»Nikakor se ne sme ljudi, ki so že itak zaradi odcepitve od narodnega telesa nesrečni, še zalezovati in mučiti. Če pa je že samo občutenje pripadnosti h kakemu narodu, od katerega so bili odtrgani, proti vsaki pravici in narodnemu občutenju, kazniv zločin, pomeni to, da se odreka ljudem pravica, ki se sicer
Toda vedno nam še zveni iz vstop11 pesmi: »Blagor čistim, ki žive po Gospod0**1 postavi.« To je predpogoj! Po berilu ozki1 nemo iz vsega srca: »Pripravljeno je ,n°^ srce, o Bog, pripravljeno je moje sr°e Trdno hočemo tudi zaupati, da bo Bog ^°rl z nami po bogastvu svojega usmiljenja s prošnjo, nuj bi vedno izpolnjevali Gosp0 dove zapovedi, bomo šli od maše k vsa* njemu delu.
12. oktobra 1939	19	»S1RA2A	V	VIHARJU«
Maši komunisti
»Bilten jugoslovanskega protimarksistične-ša komiteja v Belgradu prinaša v 18. številki
2	dne 25. septembra članek z gornjim naslovom. Članek je pisan sicer za srbske razmere, kjer javnost in tudi drugi činitelji kar niso 'Hegli opaziti in prepoznati delovanja komunistov, ki so se spretno skrivali za vse mogoče Protifašistične, mirovne, narodne in druge kulise, vendar je pomemben tudi za naše razbere in ga doloma ponatUkujemo.
»Šele po zgledu Francije se odpirajo našim ljudem oči... Šele danes pričenjajo razume-
li,	da komunistični pokret ni navadna politična stranka, sposobna za strankarske kombinacije, kakor vsaka druga politična stranka, ker ima svoje posebne namene, ki se ne ve-Ze)o niti -na eno misel naše narodne in držav-ne politike, niti seveda z njenimi nameni. . .
Kje je sedaj oni domovinski zanos »rodoljubne«, »napredne«, »protifašistične« mladi-®e? Kje so njeni »delovni odbori«? Kje ona bučna protifašistična gesla in demonstracije? ^)e je »Študentovski odbor za obrambo domovine« ?
Ni jih, pa ne zato, ker ni domoljubne mladine. Mi vemo nasprotno, da je v velikanski Večini. Ker pa so si komunisti vešče nadevali krinke, se jim je posrečilo vriniti se v njene Prve vrste in se s pomočjo brezvestne klike na univerzi in nezavednim velikim informativnim tiskom vriniti za njene voditelje.
Danes je s teh voditeljev padla maska. Mnogim smo jo strgali, mnogim jo je snel »lju-bimij voždž narodov« s svojim poslednjim sal-
mortale.
Kako bodo danes kričali proti fašizmu, ko nlihov Stalin sklepa z njim pogodbe? Kako
Sodobno kat. akademsko društvo
Zagovorniki integralnega fakultetnega načela za preosnovo slovenskih katoliških akademskih društev se sklicujejo na to, da je fakulteta najbližje naravno okolje slušatelja in 2ato najbolj neposredno okolje, ki zaposluje akademika, toda nastane vprašanje, ali je v Pripadnosti določeni fakulteti že izpolnjeno akademsko svojstvo, s katerim se vsak izmed stašateljev katere koli univerzitetne fakultete
Ponaša?
Zakaj je slušatelj d o 1 o č ene f a -k u 1 t e t e akademik? Ne sam-o zato, ker pripada tej ali oni fa‘kulteti k°t neki izolirani instituciji, a «i p a k tudi zato, ker.pripada »uni-v e r z i«, ki naj fakultete organsko P°veže v akademsko občestvo.
Smisel in namen univerze pa sta izražena
2e v njenem imenu. Zal je liberalizem ob-
enem s sprostitvijo vseh mogočih partikulari-
s*ičnih stremljenj in z zanikanjem organičnega
reda družabnih vrednot, tudi nekdaj enotno
Povezano univerzo, ki ji je krščanski duh po-
°žil univerzalne temelje, razbil v skoraj
Povsem emancipirane strokovne panoge, ki
'ib često v »univerzo« veže samo še formalna
administrativna vez. Izpodmaknjeni so skupni
1	ozofski in oblikovalni temelji, ki so tvorili
lstvo nekdanjih univerz, nastalih iz univer-
2alnega .krščanskega duha zapadne civilizacije.
bodo za »velike zapadne demokracije«, ko pa jih je Stalin zapustil?
Razburjeni so tudi oni in vsi pošteni, ki so zablodli k njim zaradi zločinske propagande, so spregledali in jih zapustili.
Vendar je še mnogo zaslepljenih. Še mnogo jih je, ki so njih srca mrtva. Preveč strupa so bili nasuli vanje. Potrebno bo še mnogo truda, da se reši vsaj večina, če že ne vsi.
Gesel ni več. Nezmagovito zvene fraze o borbi proti kapitalizmu, in imperializmu Anglije in Francije. Previsoko so jih dvigali še do včeraj. Res da po krivici. Toda pošteni so jim verjeli. Če že morejo njihovi voditelji delati tako velikanske zavoje, je tempo za množice vse prehiter.
Množice zmedeno stoje in čakajo. In nihče jim ne odpre oči, nihče jim ne pove resnice. Pri zločinskem zavajanju jih je mnogo sodelovalo, sedaj pa se sramujejo priznati laž, ki so jo sejali, in si posuti glavo s pepelom.
A množice zmedeno čakajo.
Ali je mogoče, da se je Sovjetska Rusija sprijaznila z okupacijo Češkoslovaške? Ali je mogoče, da se Molotov razgovarja z Ribbentropom? Ali je mogoče, da Sovjeti zasedajo ozemlje Poljske? Kje je »štirideset milijonov bajonetov«, da branijo svobodo malih narodov danes, danes, ko eden med njimi v poslednjih krčih brani to svobodo! In medtem, ko je ta ves izkrvavel, prihajajo sovjetske čete brez kaplje krvi na Poljsko ...
Kje je »deset tisoč letal«, da branijo nebo junaškega naroda, ki je veja slovanskega debla? Kje je vse to?
Kaj ni olje, ki ga v zraku in na zemlji uporablja ubijalsko orožje iz krajev »zaščit-
Zgodovinsko in smotrno Univerza ni kak formalno-administrativni skupek poedinih strokovnih fakultet in institutov, temveč vrhovna vzgojno-znan-stvena ustanova za oblikovanje narodne kulturne elite. Enotna Univerza, ki je pognala iz zapadnega krščanskega univerzalizma, se je zgodovinsko-raz-voj.no razčlenjevala v strokovne fakultete vzporedno z napredkom duhovne in tehnične civilizacije in se more še dalje razčlenjevati. Toda, kar je važno, je, da univerza v tem strokovnem razčlenjevanju ne pozabi na svoj univerzalni izvor in bistvo. Toda prav to je, na kar je modema laična univerza žal pozabila. In v tem je smisel prizadevanj Cer.kve po sodobnih katoliških Univerzah.
Tudi sodobna katoliška Univerza je stro-kovno-fakultgtno razčlenjena, tudi na njej se v najvišji obliki goji prava znanost in se strogo čuva znanstvena metoda. Toda fakultete in strokovne panoge so v medsebojni orga-nični zvezi in vse zgrajene na skupni osnovi enotnega filozofskega izhodišča in duhovnega oblikovanja vseh akademikov brez ozira na njihovo fakultetno pripadnost. Zato skupni obvezni filozofski tečaj za v s e akademike, vrsta skupnih periodičnih in sporadičnih du-hovn»oblikovalnih predavanj, duhovnih obnov itd.
Na sodobni katoliški Univerzi je ta znova oživljeni enotni univerzalni temelj univerze in akademstva simbolično in obenem stvarno
nikov malih narodov«, prav kakor je bilo v abesinskem pohodu!
Gesel ni večl Prav za prav novih še ni. A danes je trenutek, da končno obračunamo s temi gesli in z našimi komunisti. Bolje je obračunati z njimi danes, kakor pa jutri s posledicami samega komunizma! (Podčrtano v izvirniku.)
*
V	isti številki »Biltena« beremo v članku »Preganjanje komunistov v Franciji« med drugim tudi: »Komunizem je treba pobijati v času, ko je to možno. A boriti proti njemu se je treba vedno in neprestano, bodisi da dviga glavo v javnosti, bodisi da rovari skrivoma v podzemeljskih kanalih proti obstoječemu redu.
Če danes pri nas komunizma trenutno v njegovi dejavnosti ni videti, so vendar njegove posledice nepredvidljive v vsakem trenutku in na vsakem kraju. V vsakem primeru pa je najnevarnejši za časa vojne.« (Podčrtano v izvirniku.)
»Današnji »Izvestja« se bavijo v uvodniku s hitlerjevimi predlogi za mir. Dočim je Anglija postavila prvotno za svoj prvi vojni cilj obnovo Poljske, stopa sedaj na prvo mesto angleških vojnih ciljev uničenje hitlerijanskega režima v Nemčiji. Ako je bil namen obnovitve Poljske neupravičen, ker je sestava poljske države bila brez sleherne vitalne sile, pa je uničenje hitlerizma kot vojni cilj Anglije, nečloveški«.
Tako! Kdo se še spominja parole III. internacionale o »vojni proti fašizmu«? Morda celo ideologi našega »tretjega tabora« ..., ki so sedaj v svoj propagandni leksikon dobili novo geslo: »Vojna proti I a š i z -mu — nečloveška«. Dobro prebavo!
izražen v u n i v e z i t e t n i kapeli, kjer boš v katerem koli trenutku študijskega dneva našel na kolenih pred Najsvetejšim akademike in profesorje najrazličnejših strok, da ne omenjamo skupne univerzitetne maše in skupnega češčemja. Akademik in profesor gresta skozi skupno univerzitetno svetišče v svojo strokovno fakulteto ali institut. Poleg univerzitetnega svetišča je univerzitetna Avla M a g n a drugo skupno zatočišče vseh članov take obnovljene univerzitetne družine. V njej se tedensko zbirajo slušatelji in mnogo profesorjev, da poslušajo svojega rektorja, ko jim vedno v novi obliki razodeva veliko misel Katoliške Univerze: duhovno in intelektualno oblikovanje ter strokovno izpopolnjevanje mlade narodne elite iz skupnih virov univerzalnega .krščanskega duhovnega bogastva.
PRAVI NAMEN KATOLIŠKEGA AKADEMSKEGA DRUŠTVA
V	tej novi luči se nam razodene pravi sodobni .namen katoliškega akademskega društva: da v malem nadomesti nedositajamje Katoliške Univerze s tem, da skuša premostiti prepade, ki jih je laična liberalna univerza izikopalla med razbitimi strokovnimi fakultetami. Katoliška akademska društva si morajo v prvi vrsti prizadevati, da zgrade tak oblikovalni sestav, ki bo akademiku, ki je iz svoje rojstne hiše skozi srednjo šolo še ohranil vernost, nadoknadil ono univerzalno filozofsko, vzgojno -
Mejniki usode
Pred dvajsetimi leti, po končani svetovni moriji, ki je polna štiri leta morila človeštvo in zapustila svoje strahotne posledice povojni Evropi, so se v Parizu zbrali možje, ki so določili obraz novi Evropi in postavili nove mejnike narodom. Zbrali so se v Parizu predstavniki držav zmagovalk — najvažnejši so bili predstavniki Francije, USA, Anglije, Italije in Japonske —, ki si tedaj na vrhuncu svoje slave in moči pač niso mislili, da bodo določili mejnike samo za borih dvajset let.
M.eseca januarja 1919 so se prvič zbrali na mirovni posvet zastopniki držav zmagovalk pod predsedstvom Poincareja. Mirovna konferenca se je končala šele naslednje leto, nekatere mednarodne mirovne pogodbe so bile sklenjene šele pozneje. Vendar so vsi mislili, da je Versailles trden, tako trden, da se ne more nikoli zrušiti.
Danes zopet grmijo topovi in pojejo svojo žalostno bojno pesem. Vse mirovne pogodbe, ki so jih države zmagovalke vsilile premagancem, so samo še kos papirja, ki spadajo v muzej kot znamenite starine, češkoslovaške republike, Poljske in Avstrije, ki so jih oživile prav te mirovne pogodbe, ni več.
Tako praznujemo dvajseto obletnico mirovnih pogajanj v času, ko vso Evropo pretresa vnovič vojna mrzlica. Pretresa vse one, ki se že nahajajo v vojni, pretresa pa tudi one, ki danes še morejo šteti dneve svoje nevtralnosti. Dogodkom, čijih obletnice vsako leto praznujemo, moramo letos postaviti ob stran, nekdaj veselo, a danes žalostno obletnico mirovnih pogajanj.
oblikovalno in splošno-akadem-sko osnovo, ki je na »univerzi« ne bo našel. To je poslanstvo sodobnega katoliškega akademskega društva.
Zaradi osnovne duhovne degeneracije in strukturne pomanjkljivosti sodobne laične »univerze« so tudi poedine stroke iztirile. Ker se je občutila praznina tam, kjer naj bi vse stroke imele skupno univerzalno filozosko-duhovno oporišče, so poedini strokovnjaki začeli graditi vsak svojo »filozofijo«, vsak s voj »svetovni nazor« in ga tako v malih dozah primešanega servirati filozofsko-nazorno neizoblikovanim slušateljem v svojih strokovnih predmetih.
Iz opisanih hib in pomanjkljivosti sodobne laične »univerze« so torej jasno razvidne posebne naloge, ki jih mora izpolnjevati sodobno katoliško akademsko društvo:
1. Dajati akademikom vseh fakultet one univerzalne duhovne in nazorne t e m e 1 j e , ki jih je moderni laični »univerzi« izpodmaknil liberalizem.
2. Opozarjati na nevarne posledice, ki izvirajo iz te osnovne hibe: na filozofske insvetovno-nazorne zmote, ki jih pod plaščem »čiste znanosti« svojim strokovnim slušateljem danes talko poceni prodajajo nekateri fakultetni strokovnjaki.
Po vsem tem izgleda, da sodobne razmere in iz njih potekajoče potrebe priporočajo s p 1 o š n o - a k a d e m s k i tip katoliškega akademskega društva, organično razčlenjen v ustrezajoče strokovne odseke.
»STRAŽA V VIHARJU«
20
12. oktobra 1939
Zakasnelega ptiča petje ali labudli spev naSih levičarjev
Mariborski »Večernik« gospoda Adolfa Ribnikarja, nekdanjega » Jutrovega« finančnika in Kramerjevega sovodnika, je objavil v svoji številki z dne 7. in 8. t. m. celo serijo natisov in ponatisov (iz »Sodobnosti«), ki halucinacio-nirajo o zmagovitem prodoru nekega »tretjega tabora« na pozomico slovenskega javnega življenja. članke so napisali sam gospod Ribnikar, neki gospod Dušan Kermavner, poznan kot večkratni večletni komunistični obsojenec, vodja mladopucljevskih levičarjev, gospod Igor Rosina in neki Bratko, akademikom poznan iz nekdanjih levičarskih podvigov na ljubljanski univerzi, Ti gospodje ideologi »tretjega tabora« predstavljajo »Večemikovim« bralcem svojo kabinetno kreaturo kot nekaj epohalnega, edinstvenega, mogočnega, ki bo kar v enem zamahu pometla, z zadnjimi ostanki dosedanjih slovenskih političnih formacij.
Najbolj velikopotezen je g. Dušan Kermavner, ki pove, da baje »tretji tabor« »obsega vse smeri, ki stoje v odločni opreki do obeh starih taborov in načelno zavračajo oba tečaja našega »vseobvladajočega, polarnega« svetovno-nazorskega političnega nasprotja ter pristopajo k slovenski narodni in socialni problematiki naravnost in ne po »svetovnonazorskem« ovinku, to se pravi, je ne gledajo skozi prizmo koristi »naprednega« ali »katoliškega« tabora«. Naslednji dve frazi dovolj jasno kažeta, katero propagandistično šolo je g. Dušan Kermavner obiskoval: »Svetovnonazorska gesla so v bistvu predvsem sredstva konservativnih slojev v boju zoper vsako no-votarsko prizadevanje za resnično družbeno povzdigo širokih ljudskih plasti«. Odkod »tretji tabor« izvira in iz kakih skupin je zlepljen, pove g. D. K. takole: »Konkretno sestavljajo tretji tabor delavsko-demokratična in kmet-sko-demokratična gibanja, krščansko-sociali-stična smer in družbeno neopredeljene demokratične smeri med inteligenco. Tretji tabor v tem obsegu je nasledek našega
družbenega razvoja v zadnjih desetletjih (razprli mi). G. Dušan Kermavner je pač integralno-ortodoksni marksist, ki misli po tračnicah historično-materialistične dialektike.
G. Ribnikar pove, da je praktična strankarska oblika »tretjega tabora« tako imenovana »Zveza slovenskega delovnega ljudstva«. Podrobnejše razčlenjevanje je odveč. Ideologi in njihovo izrazoslovje dovolj vidno kažejo odkod »tretji tabor« prihaja, kaj je, kam bi rad in kako to misli. Če zelo obzirno in skrajno prizanesljivo interpretiramo ta Kermavnerjev »tretji tabor«, smemo iz Kermavnerjeve opredelitve »vse smeri, ki stoje v odločni opreki do obeh starih taborov...« sklepati, da bodo eden izmed soodločujočih elementov »tretjega tabora« tudi komunisti. Kdor ve, kaj pomeni v markističnem izrazoslovju pojem »kmetsko-delavsko gibanje«, »delovno ljudstvo«, in še posebej »neopredeljeni demokratični in t e 1 ek tu al c i«, mu vloge, ki jo mislijo v »tretjem taboru« igrati naši meščanski kavarniški boljševiški »intelektualci«, ni težko pogruntati. Smo res radovedni, kako vlogo si domišljajo v tem »tretjem taboru« igrati krščansko-socialistični »personalisti« predda-ladierove Francije (danes, ko je francoski komunizem razgnan, namreč tudi zanje Francija ni več vzor demokracije) in pa slovenski socialisti.
H koncu bi pripomnili še to, da so francoski komunisti, potem ko so jim razgnali njihovo stranko, liste in njihove tradicionelne zakrinkane pomožne organizacije, poskušali ustanoviti neko »kmečko-delavsko gibanje« ... pa ni šlo. Zato dvomimo, da bi naši komunisti, ki niso zmogli ob svojem času uspešno sekundirati moskovski paroli »ljudske fronte«, danes ko je Moskva ljudskofrontaško in »vseslovansko« zastavo potegnila nazaj in razvila rjavo-rdeči prapor, kaj bolj uspeli v realizaciji najnovejših parol III. internacionale. In to tem manj, ker naši meščanski boljševiki liberalnega
porekla zelo »privlačno« rdeče-rjavo parolo III. internacionale spravljajo v »kmetsko-delavska«, »delovno-demokratična« in podobna »gibanja« vse preveč po starem kopitu ljudske fronte.
G. Dušanu Kermavnerju in njegovim nobena nova maska in nobeno »novo gibanje«, pa tudi ne »tretji tabor« ne more spremeniti njegovega starega obraza.
zi v Washingtonu in na Fordhamski univerzi v Newyorku, prihodnje zborovanje bo pa v Sa rogosi v Španiji 1. 1940.
Na zborovanju se je osnoval poseben odbor, ki bo skrbel za kar najtesnejšo povezanost katoliških dijakov Severne, Srednje t® Južne Amerike.
Rešimo mladino pred alkoholizmom
Paderewski svojemu narodu
Prvi predsednik poljske republike je naslovil poziv na svoj narod, v katerem pravi:
»V važnem trenutku svetovne zgodovine, ko poljski narod daje brezprimerne dokaze svojega junaštva, ga pozdravljam s krvavečim srcem, zadivljen ob njegovem zadržanju, zaupajoč v Boga in Njegovo pravičnost. Pred očmi vseh kulturnih narodov se dviga slika Poljske, brezmadežne žrtve divje in brutalne sile, . ki je Poljsko križala. Grmenje topov, treskajoče eksplozije bomb, ki jih mečejo sovražni bombniki na naša cvetoča mesta in mirne vasi, spominjajo na trde udarce muče-niškega orodja, ki so odmevali pred 2000 leti na Golgoti. Kri nedolžnih žrtev teče v potokih, kot nekdaj kri našega Gospoda za odrešenje sveta. Zares, Poljska je stopila v njej vsiljeno vojno, da reši ves svet, krščanstvo, kulturo, civilizacijo, svobodo, osebno dostojanstvo in čast človeka. Poljska se je prostovoljno žrtvovala in izpolnjuje še enkrat svoje zgodovinsko poslanstvo, da je obramba proti barbarstvu, ki hoče zavojevati svet. Dan zmage je v bližnji ali v daljni bodočnosti, Bog sam to ve, toda Poljska bo spet vstala ...«
Novi predsednik Pax Romane
Predno se je končalo letošnje zborovanje Pax Romane v USA, so izbrali za novega predsednika Joaquina Ruiza Jimeneza, delegata španske mladinske KA.
Zborovanja so se udeležili zastopniki 38 narodov. Letos so zborovali na katol. univer-
Pod zgornjim naslovom so izšla v |Z' dan ju Higienskega zavoda d Ljubljani Pre' duoanju drugega ireznostnegu ledna na Sl°' venskem, ki je bil posvečen važnemu vpra' šanju, kuko ubranili mladino pred alkoholizmom. Tako si je slovenski treznostni den letos izbral kol svoj delovni progi'ain enega izmed osnovnih in najvažnejših Pr°' blemov našega malega naroda. Še bolj Pa moramo pozdravili lo, da je Higienski zavod izdal ta predavanja v priročni knjižici >n da je tako omogočil vpogled v lo rak-rano slovenskegu naroda vsakemu, ki mu je na' dalnja usoda našega naroda pri srcu. Če nas riiso uničili o tisočletnem robstvu nas1 zakleti sovražniki, uli ni žalostno, da velil del našega naroda, in kur je še bolj žalostn0> naša mladina, postaja suženj alkohola lfi na tu način tudi nesposoben za res pravo narodno življenje.
V	prvem predavanju razmotriva g. pi’l°' doc. dr. Boris Škerlj o vpjivu alkohola na dedno tvarino. Ko določi v uvodu, koga J1’ treba smatrati za alkoholiku, poda na kratko vpliv alkohola na dedno tvarino.
Dr. Ivo Pirc razpravlja o prehrani otrok 1,1 alkoholizmu. Dr. Gogala Stanko razmisli11 o alkoholizmu iti vzgoji, univ. profesor Muklecov pa o zaščiti mladine pred alkoholizmom s pravnega stališča. Str. učitet) Jagodic Vojko pa daje v zadnjem referata smernice delu proti alkoholizmu s posebnin1 ozirom na mladino.
knjižnico, ki mora zanimati in ob katar1 se mora zamisliti vsak Slovenec, vsem najtopleje priporočamo.
I
Književnost
Stare plemenite trte
Zrak je že dehtel po jeseni. Sanjave sape so legale čez ravnice in brežine, kjer se je bledovijoličasti podlesek plaho oziral naokoli. Poletje je umiralo.
Prismehljala se je trgatev, a glej — niso je sprejeli vriski in pesmi kakor druga leta. In vendar letos ni bil slab pridelek.
Najina trgatev je bila posebne vrste, kajti v treh urah je bila začeta in končana. Svoj čas smo imeli za skednjem veliko trtje. Samo stari oče je dobival sedem veder letnega užitka. Počasi pa so trte odmirale, kajti nihče ni mogel skrbeti zanje. Le ob trgatvi se jih spomniva sleherno jesen, ne da bi pobrala delo svojih roik, marveč božji blagoslov.
Zgodilo se je, da sem bil letos že drugič edinstven vinogradnik. Mislim, da se noben človek v Beli Krajini ne more pohvaliti, da je lastnoročno zdrobil pridelano grozdje. Jaz to lahko trdim o sebi. V treh urah sem s svojimi dlanmi in prsti bolje zdrobil sad božjega blagoslova kakor kateri koli brentač. Bilo je čudovito delo! Sami črni grozdi baharce! Roke
sem imel rdeče, ko da bi brodil po krvi. In dišave! Le dih čistega dekleta se da primerjati s tistim omamnim vonjem. Ne bom rekel, da je priteklo iz stiskalnice trideset ali štirideset hektov, pač pa je bilo dobrih šestdeset litrov — torej dvajset več ko lani — sladkega ko nektar na Olimpu. V zidanici pa sem obesil preko sto grozdov s trdno vero, da bodo počakali na božič, in še je ostala zvrhana pro-cajna grozdja, da ga vzamem v Ljubljano.
Pobrala sva vse zaprašene steklenice po policah in jih oprala, si izposodila pri sorodnikih veliko pletenko, kupila pri sodarju nov sodček — vse napolnila in naposled napravila tih, a neomajen sklep: Ne smejo umreti stare, plemenite trte!
Pred očmi sva imela le svojo ljubo domačijo.
za gorami in polji — — čuj, za griči in vodami ------
Sprožil se je ogromen plaz, tako da se je stresel ves svet in so se zdramili neizmerni
oceani.
Šanghaj ta svet je tako daleč, da ga
še sanje ne dosežejo.
Adis Abeba — — pravljična dežela levov in banan.
Alcazar, Teruel --------- groza	bratomorstva
Ne smejo umreti stare, plemenite trte ...
Glej, tam nekje za gorami in polji------------
Cuj, tam nekje za griči in vodami Ali je
daleč ali blizu?
Česar bi predvčerajšnjim ne mogel verjeti, pred čimer si včeraj trepetal in upal, da pojde hudourni oblak prizanesljivo mimo ter se ti nasmehlja nebo v najsvetlejši jasnini, to, glej,
je dahnila preko mej tiste vroče zemlje in razdelila svet v dvoje.
Kutna, Gdinja, Varšava — — Stanislav Goradziewicz, ki si junaško branil pravdo svoje domovine, zakaj si se nenadoma zgrudil, da je tvoja nevesta zdaj brez ženina? Kdo pa se tam zločesto smeje in vleče bodalo iz tvojih ledij? Bodalo, ki je rdeče od mlade krvi, obriše v svojo zastavo, na rdeči zastavi je tvoja strjena kri, Stanislav .., Stanislav ... mrlič ... mrlič . ..
Ne smejo umreti stare, plemenite trte ...
Sušnemu poletju je sledila deževna jesen.
Strmim v časnik . . . Bridkost mi polni duš° in vendar se smehljam. Tako se smehlja človek, ki ima mučne sanje, pa podzavestno veruje vanje.
Sprožil se je plaz ... kdaj se bo ustavil' kje bo obstal? Tisoči, ki so še jedli letoš^)1 kruh, trohnijo. Tisoči so že hromi, slepi, oka ženi. Tisoči so brez doma in svojcev. Tis£>vl bodo blazni preklinjali krive preroke .. •
Ne smejo umreti stare, plemenite trte . • • Vsak človek, vsak narod, vsaka domovi113 ima svojo zvezdo. Megle in oblaki, rotim vaSf razgrnite se, da vidim jasno nebo! Videti ho čem temni baldahin, posut z velikimi in majh nimi zvezdami! Brati hočem usodo velikih 1 ajhnih narodov, voditeljev in poslednjih ®lu
m
žabnikov! Megle in oblaki, rotim vas
M.irno dežuje in noč je črna, da bi čk>ve umrl.
š la
Dnevi so mračni, noči so črne ... a jaz bi ne-
izmerno rad gledal zvezde! Tako pa samo strmim v časnik in poslušam, kako zunaj šumi dež.
Mater imaš in svoj dom, nevesto imas vriskajočo bodočnost stiskaš v naročju, vcrU, ješ v življenje starih, plemenitih trt. • • meglami in oblaki pa nevidno plava *v°!j zvezda usode. In če si danes Janez Kram®1" ali Oton Vinograjski ali Carmelo Lauretta,
, ali ne boš jutri Stanislav Goradzievvicz
BR
ve