Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Stajarskega 20. maja. Z. — Omenilo se je že pred nekimi leti, da se je od nekdaj po šolah učilo: „Štyria vindemiis clarau, to je, štajersko vino je kaj imenitno. — Ta lepa slava štajerščine je sicer zadne čase precej po-mraknila, ne zato, da bi se menda slabeja pridelala ali menj, ampak zato, ker so drugod v oskerbovanji vinskih goric, v izberi žlahnega primernega tersja in v čistenji in v milšanji pridelanega vina čversteje napredovali, Štajerci pa, hočeš, da so že tako na verhuncu, vedno le pri starem ostajali in zato tudi — zaostali. Naše dobe so to svojo krivnjo začeli spoznavati in urno popravljati — in kar sta brata Klenošeka belemu svetu kaj blago štajersko peni no pokazala4*), in kar štajersko vinsko družtvo pristno štajerščino po širokem svetu razpravlja, se njena slava spet veselo razcveta. V dokaz samo eno besedo: Terška vinska zaloga tega družtva je letos v pervih 16 dneh svojega početka 24,000 fl. sr. skupila. — Še drugo besedo. Samo ena fara — po pravem farica — malo ur za Gradcom, po imenu Ebersdorf, je od vseh Svetcov lani do letnic {velike noči) letos skupila za jabelka 32,000 fl. sr. Vse so zidovi (judje) pokupili in proti turški meji odpravljali. Ta-mošnji mernik so plačevali izpervega po 12, k zadnemu po 30 fl. sr. — Še tretjo. Kdo bi verjel, kaj vse hudobno ali zavidno oko ne vidi in ne senja! ? Ne zlo davno je neki predstojnik slavnemu učnemu ministerstvu se pre-derznil svetovati: naj bi slovenščino iz šol odpravilo, ker je pre tako revna, da nemore posloveniti: „Gott belohnet das Gute und bestrafet das B6se.tt Pa zavernilo ga je na navadni katehizem, kjer se ti stavek čisto po slovenski bere. Tako mu je prekosmata, v nebo upijoča laž spodletela. Da bi lažnjivca nabasal peklenšek! V Pazinu 19. maja 1858. — F. C. — Za poreško-puljsko škofijo je bil 16. maj vesel dan. Nastopil je namreč ta dan novoizvoljeni škof, doktor bogoslovja, gospod Juri Do brila, škofijski sedež. Ne le iz domače škofije, tudi od drugih krajev je privrela silna množica v Poreč, da je bila priča slovesnega vhoda in sprejema milostljivega škofa. *) V Dunajski lanski razstavi so sodniki razsodili, da za izvirnim francozkim šampajncom je pervamed vsemi drugimi Klenošekova penina (Champagnerwein). Vred. ----- 167 ----- Razun laških pesem, ki so mu bile na čast zložene, se mu je tudi priložena slovenska podala, ktero je dal tukajšni me-dicinalni svetovavec, gospod dr. Šrot kaj krasno natisniti. Z nastopom škofijskega sedeža tega verlega, za vse dobro unetega, toliko marljivega škofa se je pričela nova, vesela doba za poreško-puljsko škofijo. Dela in truda bo imel obilo; zadel bo na veliko over in težav pri vredovanji in preporodovanji te škofije. Rojen je iz slovenskega dela Istre na meji poreške škofije od revnih staršev, in ako se ne motim, pervi Slovan, ki sedi v Poreču na škofovskem prestolu. Le en glas je, da on pozna stanje škofije bolje kakor kdor si bodi drugi; njegova izverstna učenost, terdna volja, neumorna marljivost in gorečnost za vse dobro, so porok lepše prihodnjosti. milostljivenui prečastitemu gospodu o dnevih nastopa škofij v Poreču in Puljah. Na nebu svitla zarja vshaja In zliva žarke na zemljo; Cveteča pomlad krog obdaja Z zelenjem drago in goro. Na žarno nebo se pomika, Rumeno solnce gori gre ; Prostira se po zemlji dika, Raduje vsako se serce: Ti solnce si in zarja naša, In pomlad, dika nam si Ti; S Teboj se krasen dan oglaša, Ker duša Ti za nas gori. Za vero opasal si orožje: Tvoj meč je duh, Tvoj ščit je Bog, In terdna bran ime je Božje, Ki varje večnih nas nadlog. V gorečih Tvojih persih klije Ljubezen za ovčice T i; In za Te njihno serce bije, Pastir visoki, ljubljeni! Pozdravljamo T e v naši sredi, In kličemo iz dna serca: Naj živi Bog pri zvesti cedi Pastirja roda našega! Iz Ljubljane. Letošnje češnje so pripeljali Vipavci 21. t. m. v Ljubljano. Iz Tersta smo jih pa dobili že prejšno saboto. — Binkoštni pondeljk je bil navadni veliki shod v postojnski jami. Iz Ljubljane se je dopoldne nalaš 16 voz po železnici tje peljalo tako natlačenih ljudi, da jih je mnogo v vozovih stalo; bilo jih je nek v obeh vozo-vlakih blizo900; iz Tersta jih je prišlo še veliko več; nek 2000. Če doštejemo še množico, ki je privrela iz drugih krajev in okolice postojnske, pač radi verjamemo, da je jamski komisii zmanjkalo vhodnih kart. Še več bi jih bilo pa gotovo bilo, ako bi se bil mogel po železnici vsak peljati, kdor koli je želel; toda ker se je vedilo, da bojo na železnico vzeli le določeno število ljudi, marsikdo ni šel, češ, saj ne bo prostora. Prav bi bilo, da vprihodnje bi se ne določilo nobeno število, ampak da bi vsakega vzeli, kdor pride. Vse pa je bilo v lepem redu; tudi postrežba v gostivnicah pri taki gnječi dostojna. Dr. Costa-tovega popisa jame se je obilo spečalo. Ljubljanske gostivnice so bile že v saboto in nedeljo vse polne Teržačanov in drugih ftudi Dunajčanov), ki so se binkoštno nedeljo razkropili po deželi v Mengeš, Kamnik itd. in se v pondeljk peljali v Postojno. — Blejska graj sina, kupljena od gosp. grofa Arko-ta, kakor so „Novice" že povedale, čigava je sedaj? se vendar še prav ne ve, ker jo je omenjeni parski grof nek spet prodal. ----- 168 -----