Inaoriitl h« sprejemajo in velja tristopna vrsta:
S kr., io s« tiska lkrat,
ii a ii i* " i»
1 r> !l
11 ti n II	II
Pri večkratnem tiskanji sena primerno zmanjša.
R o k o p I • I
so n« vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo
i administracija) in ekspedlolja na >unajski oestl it. ir> v Medija-tovi hiši, 11. nadstropji.
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
Za polleta	. . 5 „ — „ Za četrt leta , 3 „ 60 ,
V administraciji velja:
Za eelo leto	. . 8 gl. 40 kr. Za p<
'20 10

Političen lisi za slovenski narod
pol leta Za oetrt lota .
V Ljubljani ua doiu pij velja fiO kr. več na leto.
Vredniitvo na Dunajslft «Mtj štev. l.r> v Modljatovl liiiSi.
Iihaja po trikrat na teden in sieer v torek, četrtek in soboto,
Shod kranjskega obrtnega društva.
Govor gosp. Kliutn. (Konec.)
Druga glavna zahteva obrtnikov jo bila, tia mora vsakdo na postavno določeni način dokazati, da se je rokodelstva izučil, in ga kot pomočnik več let izvrševal, uko ga hoče pričeti na svojo roko. Taka zmožnost se tirjn od odvetnikov, vradnikov, duhovnikov, vojakov itd., samo obrtnik je smel dozdaj vsakdo po stati, dasiravno je bil za obrtuijstvo morda tolikanj sposoben, kakor zajec zn boben. Ta tej določbi jo delala manjšina Su veče zapreke, kakor obligatoričnim zadrugam, ki jih je sprejela, ker ho bile določene že v dosedanji po stavi in jih je vlada odločno zagovarjala. Pri tem vprašanji pa vlada ni hotla reči ne bev ne mev, in manjšina se je menda zopet zbala 7,a svoje zveste privrženco, ter si jo na vso moč prizadevnla ohraniti dosedanjo obrtuijsko svobodo. Ko so je reč razpravljala v podod-seku, propal je moj nasvet in sprejeta je bila določba, da je tak dokaz nemogoč, dasiravno sem se ponudil v prihodnji seji staviti v tem oziru natančne predloge. Po razrešitvi podod-sekov je večina skupnega odseka ta Hklep k sreči zavrgla v §. 24, da mora vsakdo, ki lu če pričeti samostojno rokodelstvo, s spričevalom dokazati, da se ga ju učil, in ga kot pomočnik tudi več let izvrševal, lu da bi mojstri taka spričevala ne mogli dajati za dober denar, določeno je, da morajo biti dot:čna spričevalu podpisana tudi od zadruškega predsednika in občinskega predstojniku tistega kraju, v kterem
biva mojster. To je jako previdno in prevara je skoraj nemogoča, ker ue moremo misliti, da bi se dala z mojstrom podkupiti tudi za-druški načelnik in občinski predstojnik.
Nedavno je bil obrtnijuki shod v Brnu na MornvHkem in poslanic Liibltch je pri tej priliki izrekel, da četrta točka §. 24 to zahtevo nekako zopet uničuje, ker določuje; da učensko spričevalo nadomestuje tudi spričevalo obrt-nijskih ali strokovnjaških šol. Pa ta strah se mi ne zdi oprav čen. Ker določeno je v po stavi, du imajo to veljavo huiho spričevala takih šol, v kterih so imeli učenci poleg teoretičnega peduka tudi priliko, su obrtnijstva praktično izučiti. Itazun tega se bode po mojem mm nji tudi pri njih zahtevalo spričevalo, da jo dotično obrtnijstvo kot pomočnik tudi dejansko izvrši val.
Tako si ju toraj odsekova večina prizadevala vsaj v gla ,uih rečeh, kolikor mogoče, vstreči željam in zahtevam obrtnikov. V mnogih drugih zadevah, ki so se povdarjalu pri obrt-nijskih shodih iu raznih peticijah do dižnvnega zbora, pa so ji bile zvezane reke, ker z njimi obrtuijska postava nima nič opraviti, ampak jih vravnavajo posebne postave, ktere bodo treba premeniti, »ko se hočejo izpolniti želie obrtnikov. Tako ii. pr. posebna postava vre ilujo zaznamovanje obrtnijskih izdelkov iu hav-z rsko pravico, pri ktere premembi bode treba ce!o porazumljenja z ogersko vlado. Enaka ju s colmnsko postavo, ki ima braniti domače izdelke vnanje konkurence z davkarskimi postavami in z delom po kaznilnicah in posiluih delavnicah. Pa večina državnega zbora in obrt-
nijskega odseka si je tudi to reči vzela k srcu in po svoji moči skušala vstreči željam obrtnikov. Kolikor je mogla, sprejela je potrebne določbe v postavo, kakor n. pr. gled<5 zaznamovanja izdelkov v §. 43 in naslednjih, gledti pomožnih in bolniških blagajnic v §§. 114 in 121. Drugim zahtevam je zopet vstregla s posebnimi postavami, kakor n. pr. s eolninsko postavo in s postavo o volilni premembi, v kteri se je volilna pravica pripoznala vsaj njim, ki plačujejo po 5 gld. direktnega davka. Za splo&ojo volilno pravico, ki jo obrtniki močno zahtevajo, so pa razmere tako nevgodne, no sicer pri nas, ampak v drugih deželah n. pr. na Gališkem, da se uanjo sedaj pač še ne more misliti. Gled6 drugih zahtev pa je vsaj v posebnih resolucijah vladi priporočila, da naj se po mogočnosti ozira na željo obrtnikov. Take n. pr. ji priporoča 8. resolucija pri ponovitvi eolno zveze z Ogersko gledati ua to, kako bi se dalo havziranje primerno sedanjim razmeram predrugačiti. Gled<3 popotnih razprodaj se vladi v 0. resoluciji priporoča, da naj domače obrtniku pred takimi razprodajami varuje s tem, da bode strogo izvrševala določbe o nakladanji primernega davka, in 10. resoluc ja vladi na srce poklada, da naj pomožne in bolniško blagajnice, zadruške proda-julnco iu skladnice kolikor mogoče oprosti davka.
Večina obrtnijskega odseka je toraj storila, kar je pri sedanjih okoliščinah storiti mogla. Ne tajim, da je od nje nasvetovana postava pomanjkljiva. Pomanjkljiva je v dvoj-uem oziru: 1) ker ne obsega VBeh zadev obrt-
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881.
(Hpisujo M. Miluuiljov) V A n k o n i; o d h o d v Laureto iu nazaj 2<J. junija.
(Dalje.)
Ta dan je bil sicer velik praznik sv. Petra in Pavla, ali delalo in vozarilo su je po mestu nu vse pretege. Nu, da se po mestih dela v nedeljah (beseda slovenska „nedolja" jo pomenljiva, ker že sama na sebi pnmeni, da nikar „no — delati" ta dani) temu se ni tolikanj čuditi, ker se to tudi pri nas žalibog pogosto ma vidi. Ali tim bolj smo se čudili, ko nas pelje vlak v Laureto; blizo železnice se je delalo ua polju, želi so možje iu žene v celili tropah pšenico in to na tako velik praznik I To jo strušnu korupcija Hedajne m/t v turško laške vlade, ki daje vsim pregreham po-tuho. Ko smo pozneje nazaj pridši v Jakin, vprašali, kako je to, da se tudi ua polju ob prazniku dela, ne je nekdo izgovarjal, — češ, da ob času žetve imajo že od r. papeža privilegij za Jčti žito vsaki dan, bodisi nedelja ali prazniki Pa kdo bi to veroval? Bil je gotovo to lu dovtipen odgovor. Zvououja pa
uismo na ta praznik v Jakinu nič slišali. Menda stoji tu prav slabo t. nravno in versko odgojo prebivalcev, odkar so šiloma otresli papeževo vlado, kakor je zdaj večidel povsod na stežaj neverHtMi in razuzdanošti odprt „vrt Italijo." Kmali pridši iz Jakina se peljemo skoz 8 minut dolg tunel. Cel vlak pobožnih čeških romarjev, h kterim smo se tudi nekteri Slovenci pridružili, jo do tukaj pobožne pesmi prepeval, da jo bila neka posebna navdušenosti Vidil si in Hlišal prepevati, mlade gospode in gosptf višjih stanov lepe češko pesmi v Čast Matere Božje, ktere hišici smo se z nagli čem približevali ; kteremu Marijnemu otroku ne bi od sumu radosti poskakovalo stceV Romarjev v tem posebnem vlaku ntiH je bilo gotovo 800 do 1)00. Iz Jakina v Laureto je blizo enako kakor iz Gorice v Videm, t. j. z vlakom eno malo uro. Prek železn ce jo no dalječ viditi silno lepa dežela, brž ko se pride iz tistega temnega tunela vun; ali žalilo nas je gledati v tolik praznik ženjice žtfti po razprostranjenih njivah I Nehvaležno ljudstvo, Hem si mislil, mar ti ni dovolj (i dni delati 7. pa počivati in dobre dela opravljati ? Blizo Laurete t. j. in. mosticcm Osimom in Lauretom prav blizo železnice stoji bojišče iu vas Oastulti-
dardo imenovano, po kterem si jo r. general Cialdinl žalostno slavo pridobil. Tu je padel za papeževo starodavno lOOOletno pravico, izvrstni in hrabri še mladi francoski general-major Pimoriiln. Višji poveljnik Lamoricičre su je moral iz bojišča pred 4krat močnejšo in z izdajstvom podpirano laško armado umakniti. Še enkrat zbore ostanke svoje nrmado pri Macerati (okt.. 1860 7—8 ur pred Lauretom) ter akoravno tudi tukaj ne more zmagati pre-silnega sovražnika, jo rešil s svojo hrabrostjo vsaj svojo in svojih prostovoljcev čast. Večna sramota pn zmagovalcem in razbojnikom, kteri so res po razbojniško napadli malo papeževo prostovljno armado brez navadne napovedi vojske I Tu je postavila na grobih ubitih pa-pežovih vojakov laška vlnda sramotne spominke svoje Hlavu (ali kali?); kajti nepristranska in pravična zgodovina bo obsodila to vne-bovpijočo krivico, kakor obsodi vsaktero. Memo Casteliidarda z britkimi občutki v prsih drdraje, zagledamo na prijaznem griču pol uro od zadnje postaje oddaljenem, sveto hišo z veliko kuplo. Brž pozabimo prežalostne omenjena spomine, ter stopivši iz vlaka z ostalimi romarji so odkrijemo pozdravljajo Marijo z au-geljekim če&čenjem. Solnco je neznano pripe-
nijskega stanu, in 2) ker ne vstreza varni željam obrtnikov. Toda začetek je storjen, in prepričani smo, da bodo polagoma prišli na vrHto tudi še drugi deli obrtnijske postave in bo-demo kmalo imeli popolnoma nov obrtnijski red.
Da večina ni vstregla vsem željam obrt nikov, pač lahko umete, ako pomislite, s kolikimi ovirami in zadregami se ji je bilo bu-jovati, in kako veliko je bilo nasprotovanje manjšine. Večkrat smo bili na tem, da bi se bilo vse podrlo, in bi bil ves trud zastonj; ni toraj ostalo druzega, kakor nekoliko odjenjati, da be jo vsaj nekaj rešilo. Naj pri tej priliki omenim, da bo bili nekteri nasveti poročevalca grofa Bulcredija za obrtnike v marsikterem oziru primernejši in boljši, kakor jih nahajamo v sedanjem postavnem načrtu. Ali hudo nasprotovanje manjšino in omahljivost nekterih udov večine z njimi ni bila zadovoljna in moral je odjenjati, da ni propadla cela poBtava. Orne njam med drugim, da bi Be bili po njegovih nasvetih zadružni m pomočniški shodi veliko prosteje gibali, kakor po predloženem načrtu. Grof Belcredi je za obrtnijski stan silno vnet, ob enem je strogo konservativen in katolišk mož, ki \<5, da se delavcev ni treba bati, ako se jim da, kar jim gre. Pa liberalna manjšina, ki vedno o svobodi govori, zahtevala je policijsko nadzorništvo vseb takih Bhodov, češ, da bodo sicer delavci Bocijaldemokratične načela razš rjali in nevarne spletke delali. Ako bi bilo šlo po njihovi misli, bi se moral vsa kemu delavcu policaj za hrbet postaviti. Šli so tako daleč, da so hotli vladi celo zaukazati, da mora k vsem takim shodom poslati vladnega zastopnika in da bi se pregrešila zoper postavo, ako bi tega ne storila. To sicer ni obveljalo, vendar pa se jo vladi pripoznala pravica, da sme k takim shodom poslati svo jega zastopnika, ako bo ji to zdi potrebno.
Postava je pomanjkljiva, kakor je pomanjkljivo Bploh vsako človeško delo, pa čas m Hkušuja bosta učila, v čem jo bode treba zbolj-šati ali premeniti. In prepričani bodite, da se večina takim premembam ali potrebuemu zbolj šanju nikdar ne bode upiralo, ampak prav rada dobre svete sprejemala, da bodemo polagoma dobili obrtnijsko postavo, ki bode vstregla željam in potrebam obrtnijskega stanu.
Pa h tem, da jn odsek dovršil posvetovanje o glavnih delih obrtnijske postave še ni vse dognano. čaka je še posvtitovanj« v dr-
žavnem zboru, in gledati bode treba, da trud u delo obrtnijskega odseka no ostane zastonj, da se postava ne odloži, S-i zadnji dan in zadnjo uro, ko je bilo posvetovanje v odseku končano, hotla je manišina vse zavleči in je zahtevala, naj se sklenjeni oddelki še no izroči državnemu zboru, ampak naj se toliko časa pučaka, da s« bodo dovršili tuli drugi ieli, in da se mu bode predložila cela postava. Toda tako ravnanje bi bilo nevarno; ako pomislimo, da je vse mogoče, in da so pri uhb uaj lmenitntijše politične premembe izvršd, kur čez noč, bi bil ves trud obrtnijskega odseku zastonj, ko bi se primerilo, kar Bog varuj, da bi leva stranka v dižavuem zboru zopet prišla do večine; z desnico bi padla tudi obrtuijsku postava, želje obrtnikov bi se nikdar več ne vresničile iu b svobodno obrtnijo bi bo za obrtmjski stan povrnili dosedanji žalostni časi. Reč se toraj no sme odkladati, in večina državnega zbora mora skrbeti, da kakor hitro mogočo dožene posvetovanje o nasvetih obrtnijskega odseka.
Pa tudi s tem ne bo vse doseženo. Treba bode gledati, da so bo poBtava potem tudi točuo izvrševala. Najbo'jša postava no velja uič, ako se dejansko ne izvršuje, kakor nam priča oddelek v obligatoričnib zadrugah v dosedanji postavi, na drugi strani pa dostikrat tudi pomanjkljive postavo veliko dobrega napravijo, ako se izvršujejo Btrogo in dobr«. Kadar se bodo VBtauovilu obligatorične zadruge, bodo morale zlasti one skrbeti za točno izvrševanje postave iu dotične gospodske opo zoriti na vse napako, ki jih bodo zapazile.
Slednjič pa je treba še nekaj pomisliti. Ne bi bilo prav zboljšanja obrtnij-ikega stanu pričakovati edino le od premenjene obrtnijske postave. Treba je k temu tudi lastne marljivosti in varčnosti, ja božjega blagoslova. „Po-niKgaj si sam, pravi pregovor, in Bog ti bi pomagal'. Krščauska vera iu ljubezen je pre-šinjevala nekdanjo obrtnijsko zadruge ali cehe zato je Gospod blagoslovil njih delo, in rokodelstvo jo imelo zlato dno, kakor pravi pri govor. Tudi zdaj je treba rokodelcem vedno v spominu ohraniti svetopisemsko besede: „Za-stonj zidajo zidarji , ako Gospod h šo nt zida, in zastonj čujejo čuvaji, ako Gasjiod mesta ne varuje. — On ni nič, ki sadi, in tudi on ne, ki priliva, ampak samo B »g, ki rast podeli". Naši obrtniki bo se vedno držali
Boga iu zvesti smo si, da mu bodo zvesti tudi za naprej, zato se smemo nadejati, da jim tudi v prihodnje njegov blagoslov ne bode izostal I
Politični pregled.
V Ljubljani 28. julija. Avstrijuke dežele. IloHiin. Razmere mod verhboHausk m škofom dr. Stadlerjem in frančiškanskim redom /urad postavljanja župnikov po župuijah, ki 30 jih dozdaj obstavljali oo. frančiškani, so zdaj po posredovauji frančiškanskega redovnega generala vravnane. Red vso župnija nastavljati po Bosni in Hercegovini prepusti bo nadškofu, lobiva pa nasledujih 25 let brez prikrajšanja vte tiste dobrote, to je datve, ktere so redovni samostani imeli dozdaj od posameznih duhovni].
tem je zagotovljen nadaljni obstoj samostanov, kakor tudi to, da so v dušnem pastir-vu uo zgodi kako pretrganju ali beganje. Najprej obstavi nadškof 25 duhovnij, ker le za tol ko ima potrebnih duhovnov, škofija Banjaluka nadalje se prihrani za frančiškuu-■ kega duhovna bosanske okrajine ; zastran osebe so obravnuva. Te vravnuve bo so dovršile precej pri prvem shodu obeh cerkvenih višjih dostoj-nikov, ker obojnim željam naj bolje vstrezate. Frančiškanski general, kakor pišejo, je v ta namen pred nekaj časom prišel v Sarajevo, in od ondod so ju pred nekimi dnevi vrnil Bkoz Dunaj v Rim.
Učitelji »brani v 14 o lome j t na Galškem poudarjali bo češko-p oljsko in sploh slovansko prijateljstvo, kakor ho to pred 2 mesecema zdravniki zbrani v Pragi storili. Profusor Soleski je napil napredku čeBko-poljske vzajemnosti iu peli bo potem pesem: Kde domov milj. O poljsko-rusinskih razmerah govoril je gosp. Koblunski, ter je omenil stoletnegu prepira med tema uarod-nostima in vendar treba miru, uko so hoče kaj doseči. Prva naloga učiteljem bodi, vcepiti mladini ljubezen in prijateljstvo do bratov-skega naroda. — Lepe besede, da bi se le vresničile I
Vmuijc države.
I sk Helena Ki-n«ln se poroča 23. juliju. Denarstveni minister Mijatovič je dal kralju ostavko. Krnlj ga ni oprostil služb«, marveč mu je glede na njega izvrstno delav-
kalo; cesta drži malo navzgor, nekteri Cihi in njih gosptS, ki so bil plemenitega Htuni, Be podajo v brftmib tje gor. Večidel nas romarjev pa stopimo v vrBto ter v procesijo, prepevuje po češko lavretunske lituuije Be biižrmo nekaj Časa po cesti, nekaj pa po strunski stezi temu zures Hvetcmu kraju. Zvonovi nos iz visokega zvonika miloglasno pozdravljajo, ko se bi žamo Murijnemu svetišču in mludi čvrsti minont č. o. Iliacint Fudzinsky, apostoljski spovednik, zmožen mnogih jezikov, nam pride pod mestom naproti. Jaz in moj tovariš g. K. Č. sva imela erečo biti na čelu procesije, ter kako Be začudiva, ko nas omenjeni oče minorit prijazno posdravi v — nemškem jeziku I Praša nas, kakšnega jeziku smo vsi romarji, ter nas pelje po prijaznem pozdravu in podajanju roko na čelu procesije" v basiliko sv. hišice. Tudi beračev nam je došio vse polno naproti. Eden je bil viditi raztrgan in nag, kakor je bil berač Ambian, proseč milošnjo sv. Martinu, v rartrgani sami srajci je tekal po bergljah za romarji, — kaj tacega bi so pri naB zlasti v mestu vendar le ne dopustilo, drugi bo bili veči otroci obojegu Bpula. K sreči, da bo se
omenjenega očeta iniuoritu tako bali , da so pred njim bežali, ali pa j h je trdo prijel iti odgnal, ako so hotli romarje preveč nadlegovati. — Na cesti blizo Loretunske bazilike stoji revna b>jta z napisom: Obč miku šolu. (Scuolu comunale.) Iz tega malega pa revnegu poslopju sem spoznal, da ljudsko omiku je v Italiji, kakor pruvijo, res na nizki Htopi ti ji.
Tu se zažene med naa več nadležnih Lahov, ki bo nas vabili v bvojo „c6ue" gostil-nice, ter jih hvalili, kako dobro in ceuo se vso dobi. Pridši na vrh griča k zaželeni baziliki Mutero božje loretunske se ustavimo, ter obrišemo pot iz obraza, kajti vročina jn bila prav drikuuska. Cehi se tu med seboj pogovarjajo zastrun reda in odhoda, nekaj rokov-njačev pa se vstopi med trumo romarjev gotovo s slabim namenom, pa juz opozorim brž brate Cehe, naj se varujejo zmikavcev, kteri hodijo za njimi, in tako se vendar ni nobenemu uič ntušečnega dogodilo. Da smo s svetim strahom stopali v toliko svetišče, Hi bo lahko sleherni mislil, kajti takih občutkov nima človek nikjer drugod, kakor tu stopivši pred bv. hišico, na ktori stoji zapisano: „Tukuj je
Beseda m oho postala." Čast. omenjeni minorit o. FudžinBky nas pozdravi v koreteljnu pred hišico v baziliki najpred v gladki nemščini, potem pa zu one. Cehe, ki niso umeli nemščne, pa v češkem jeziku. Na to je bila zu romurje tiha sv. maša ; orglal je nek Čeli in lipo češko petje je donelo po krasni baziliki. Po tej sv. maši je bila volika p<5tu mušu. v srednji ladji cerkve, ktera ima 3 ladje ali posebne ruzdelku, ki so za se kakor velike cerkve.
Domači duhovni bo „azistirali" iu on kanonik cerkve je imel p6to sv. mašo. Vsaka ladja cerkve ima Hvojo orgle obrnene h g^v-uemu altarju ladje. Petje je bilo zares ubrano in krasno. Pevci so bili vsi v koreteljnih pa z muštacami pod nosom. Nam , ki nismo vajeni tako dolgotrajnega petja, se je to mak* predolgo dozdevalo, zlasti „gloria 1 iu „credo,'1 ktero j« vsako trajalo blizo ure. Med tiru so pa nekteri duhovni na raznih altarjih ma-ševnli, in tudi dva Slovenca Ht,a imela srečo m&ševati na altarju v sv. hišici. Kakšna je ta hiš.ca in cela bazilika, je g. Gomllfiak že dovolj opisal, kakor tudi pravo zgodovino pre-
no31 dal odpust G tednov, da se okrepča. Mi-jatov č liočo Beda] še ostati v službi.
Kako )« na liiiAkciu. — No, tam
je čedalje bolje, t. j. čedalje bolj se bližajo BOcialdemokraciji. Listom se no zdi potrebno tega skrivati, marveč prav pj domače pišejo, da naj se hiša Savojnka t. j. (kraljeva rodovina) umakno in prepusti prostor boljši vladi, t. j ljudovladi. Ministrom očitajo, da za kralja delajo, ljudovlado pa mislijo in kar je šo več takih lepih stvari. — Vlada bodo žela, kar je sejala, spodkopavala je Cerkev, s tem, pa sekala vejo, na kateri je utala.
„/%Keuea Hava«4' poroča, da bode Francosko poHlalo za sedaj samo 6000 —GOOO mož pomorske pehote v Egipt, da varuje sueški kanal. Minister pomorstva jo tiral 24. t. m. posojila 9'/a milj. frankov za varstvo sueškega kanala, u zbor ni jih dovolil.
lije Je Itaiuleli, (ki se tolikrat imenuje.) Ramleh je 8 kilometrov na vzhod Aleksandriji, iu je zgolj strategična pozicija (kraj važen pri vojevanji), ker jo na zemeljski ožini, ki sega proti zalivu Abukir. Ta ožina jo zvezana po ozkem nasipu med jezerom Mareotis (zahodno) in jezerom Abukir (vzhodno) b suho zemljo. Ta nasip je tako rekoč nit, od katere zavisi vse življenje v Aleksandriji, ker preko njega gre železuica in — voda v Aleksandrijo. Kamleh pa nadkriljuje ta kraj. — Stvar pa jo v političnem oz ru važna, kor vidi se iz tega, da Angleži sami postopajo in ee ne brigajo za konferenco, ki med tem zboruje. Ako je verjeti poročilom iz Londona, se pravi boj ne moro začeti pred avguBtom, ker tačas še lo odide večina armade.
t,. lioiulonu 21. julija. Pehota namenjena za Egipt pojilo na ladijo 4. avgusta, konjiča pa 9. avgusta.
■■reko Londona se poroča 24, t. m. Arabijev stan jo močno vtrjen, ves svet pred njim je pod vodo, na bokih so kauali, tako da bi bilo prav nevarno naravnost napasti ga. On pošilja vedno četo na razglede Sedaj je gotovo, da ima 8000 mož in 30 to-tov. On gospodari po vsi deželi. Včeraj je Vzela njegova kojuica 120 volov namenjen h Angležem.
Iz Fort laid 2G. julija preko Pariza. Izbarkali so 26 nemških pomorščakov, da varujejo konnulat. Lesseps, ki je prišel včeraj
našanja te hišice. Zatoraj ue bom tu onega ponavljal. Le to omenim, da ima ta cerkev posebni jinvilegij, da smejo duhovni romarji tu mutVvuti tudi šo popoldne ;„clo do 4. ure popoldne, kakor nam je pravil omenjeni minorit. Izmed Inretskih prebivalcev j h jo prišlo le mulo k pdti maši, večidel pa zato, da so na nas zjuli. Dne straži stojite z golo sabljo na pragu Inšice, v ktero od lučic razvitljeno smo stopili in klečali se sv. strahom pa veselimi občutki. Po opravljeni službi smo si šli vkupit spominke, Bvetinje in rožnu vonco, ktore nam jo v akledici, iz ktero jo jedlu bv. družina, blagoslovil župnik iste curkvu. Pri uakupovanju spominkov so Lahi neizrečeno nadležni; vsi no gnjetejo ter ponujajo eden pred drugim svojo kramo; cela bližnja ulica jo polna takih prodajaln c, kjer tisto blago meinogredočim romarjem Biluo ponujajo. Kakor drugod, gledajo tudi tu romarja tako ali tako OBleuariti. Mene je neka ženska oslepurila prt tucentu rožnih vencev za cele 4, ker mi jo zavila moato 12, le 8 v papir, kur sem šo lo pozneje spoznal. Evo zopet laško prav.čnost!
(Daljo prih)
semkaj, svaril je pred občiim izbarkovanjem in se je obrnil do novega gubernatorja, ki je zagotavil varnost Evropejcem. Lessepa je tudi zatrjeval pred številnim zbirališčem, da Arabi hoče varovati kanal. Lesseps hoče biti za poroka, da bode toliko časa mir, dokler bode on tam. (Jo zelo dvoumno, kakor izreki ora« kelnov.)
Kdo Je umoril Cavendlsha ?
Oglasil se je Irrc, po imenu O' Brien v Puerto-Gabollo, v Zahodni Indiji, in je obstal umor, iu imenoval še tri druge vdeležene. (Je malo vrjetno, da bi se kdo sam sebe razglasil). Namesto odstopivšega ministra Brights je prevzel službo kolonialni miniBter Earl Kimberley.
Kako Htojimo? 26. julija so zopet zborovali v Carigradu, navzočna sta bila 2 turška odposlanca, posvetovali so se več ur, iu kaj so sklenili ?
24. julija sta poslala Angleško in Francosko skupno pismo do Laškega, v kterem vabita Laško k sodelovauji v Egiptu in k varstvu sueškega kanala.
V Egiptu še zmirom gospodari Arabi-paša, papirnatih povelj iu ukazov, s katerimi se od-stavljn, jo dovolj, a kaj to pomaga; Arabi vso odvrača dvojno.
Khedive je imenoval Omar-pašo Luftus za vojnega miuistra; poslali so vradnika v Kafr-el-Davar, da Arabcu izreči dekret, s katerim so odstavlja.
A predsednik ministerstva, ktero je sestavil Arabi, Mahmud razpošilja okrožnico do vseh namestnikov , v katerim jim prepoveduje jemati povelja od Khediva aii njegovih ministrov.
Arabi je iz Zazazig odposlal 4000 mož s 10 topovi pred Suez, da mesto obkolijo. Iz vseh minaretov lvahiro veje noč in dan turška in zelena zastava prorokova. Ulemi v Kahiru velevajo izpustiti molitev za Khedivo. — Zo-leznico, ki pelje v Roaette so presekali med Abukirom iu Ramleb.
Angleži so ropali v palači Khedivovi v Kamleh, kamor so šli varovat. — Vodno stroje pri Rimleh so zavarovali s težkimi topovi, a tudi Arabi-paša ne dobro vtrjujo pri Iiosetti. nDail Ntwes" Be boje, da bi ue prišlo vse vo-jevanjo prepozno, mesca Beptembra je silno nezdravo, ker reka Nil tačas upada. Ta list pravi, da ima Arabi 48 000 mož pri Bebi, tudi veliko Beduinov (iz puščave) jo pri njem.
Tisti črkeski častniki, ki so se vzdignili zoper Arabijo, Be vračajo iz Carigrada v Aleksandrijo, in so dobili dvamesečno plačo po vrh. — Sedaj naj pa človek razume to politiko; Arabi ho odlikuje, vojaki, ki so bili zoper njega, bo obdarujejo.
Izvirni dopisi.
H/, CILilliiiee, 26. julija. (Zlato mašo) so imeli danes ob D. uri častiti gospod Jožef Skubic, ki tukBj pri svojem sorodovincu dekanu Skubicu živč v pokoji. Itavno danes je namreč 60 lot, ko so bili posvečeni za mašnika. Služili so prej v Ribnici kot kaplan, pozneje so bili v Tomišlju, tare iško iu naposled kot kurat v Zubnici, fare Sturološke. O. zlatomašnik so šo čvrsti in krepki, lluzun domačih prišlo je bilo iz Bosednih far šo 12 diugih duhovnov počastit g. zlatomašnika, med njimi tudi č. g. Jurij Steirer, fajmošter v pokoji , ki bodo v prihodnjo nedeljo sam zlato mašo obhajal pri Stari cerkvi na Kočevskem, kjer jo roien in jo pozneje tudi skoz 20 let živel kot fjjmoSter ter sozidal tam novo farno cerkev. Dasiravno jo danes delavnik in imajo ljudje Bkoraj uajveč dela, ker spravljajo žito,
orjejo za repo, kosijo itd., bila je prostorna cerkev vendar le polna. Tudi gospoda ribniška in vrtreška ae je vdeležila svečanosti in prišel je bil k sv. maši celo turjaški groi z grofico in otroci, ker pozna gosp. zlatomašnika še iz tistpga časa, ko je pastiroval v Tomišlju. Rib-ničani pa so bili za to svečanost cerkev lepo okiočali in grom možnarjev, ki so je razlegal daleč okrog, je celi dolini nazuauoval, da se v Ribnici praznuje ueniivadua svečauost. — V nedeljo G. avgusta pa bodemo imeli drugo cerkveno slavnost, ker bode uovoposvečenec, č. g. Iloaigmana obhajal svojo novo mašo.
kočevskega okraja, 26. julija. (Požar.) V našem okraji imeli smo letoB že veliko požarov, pa ne kaže, da bi jih bilo že konec. Včeraj je pogorela vas Kočo v Kočevsko-reški fAri. Ker je ogenj nastal popolu-due okoli ene, ko so bili prebivalci odšli že večidel na polje na delo, ni bilo ljudi, da bi bili gasili, in v malem času jo pogorelo 17 hiš. Tudi živine je boje zgorelo 18 glav, ker v marsikteri hiši ni blo nikogar doma, ki bi bil živino iz hlevov izgnal. Raznesla se je bila celo govorica, da je zgorelo nekaj otrok, ki bo pa hvala Bogu ni potrdila. Vas je bila že prej silno revna, le kaki 3 posestniki so nekoliko premožneji in menda bo bili tudi samo oni zavarovani. Revščina postala je zdaj tem silnejša in ljudjo bodo težko aozidali svoje h še, ako jim ne dojde vnauja pomoč. V Kočah je doma bogata in inenitna Kozlerjeva rod-binB. Kako jo nastal ogenj, se ne ve, mislijo pa sploh, da je bilo tudi v tej vasi, kakor v drugih dozdaj pogorelih, hudovoljno zažgano. Pravijo, da je pred nekimi dnemi nekdo žugal, da morajo Koče pogoreti in tudi še nekaj drugih vasi v tamošnji okolici. Ljudstvo je vse zbegano in prestrašeno, pa upamo, da se bo gospodski vendar lo posrečilo peklenski hudobiji — vednemu požiganju priti na sled. Ljudje pa naj bo spametujejo in naj zavaro-vajo svoja posestva.
Domače novice.
V Ljubljani, 29. julija.
(Razpis učiteljskih služb.) V šol. okraji Kamniškem. Na 4razredni ljudski šoli v Kamniku 1.) Služba za nadučitelja 600 gl., priklada 100 gl., Btauovonje ali stanarine 80 gl.2.) Druga učiteljska služba 600 gl. 3.) Tretja učiteljska služba 460 gl. 4.) Četrta 400 gld. Službo bo oddajajo stalno ali tudi provizorno. Do 20. septembra t. I.
V šol. okraji Litijskem. Na lrazrednici v Šent-Lampretu 400 gl. in stanovanje; v Dolu (Mariathal) 400 gl. in stanovanje, do 16. avg.
(PremeŠ&enja) G. lUjmund Perušek pride iz realne gimnazije v Sarajevu v Kudoltovo, iz Ljubljane, odhaja v Opavo gimnazijski suplet Klement Diepold.
(NnS rojak </. Fr. Gorbic) je postal profesor na Lwjvakem konservatoriji. Vse dobro in mnogo let I
Razne reči.
— Poštna dopisnica je vsakemu znana. Za male sporočila dobro služi, za večjo pa je premajhna, Pa kdor zoii, pa zua. V Trsta pri g Zimoli je na ogled postavljena dopisnica z 7333 besedami. A koliko ljudi jo zamore Citati ui povedano.
— Pri k a uui j e u e m - o 1 j i je treba vselej previdnosti. Grajali smo žo večkrat Blabo navado, da so plamen ugasovaje kar pihne, 'namesto da bi se pičasi ugasnilo. Marsikateri-
krat ho j« pri takem ravnanji noHreča primerila. ZlaHti pa j« treba paziti, da mu z golim plamenom, bodi Hi h iivečo, klliičekum ali h Ceni drugem preblizu ne pride. Nuduvno, tako ne pripoveduje, da je neka ftenaka o prllivnuji olja v avotilu co hI h klinčki Hvctila. Kamnje olju ho je vnelo, avttiln co razneslo 111 reva je bila h krati v ognji. Pomagali ho )i okoli utojučl takoj, a vendar jo dvomljivo, mar li reva ozdravi ali ne, ker opekline ho grozne.
Iz TrHtn piše „K din o h t" h le dete: Mi vemo za gotovo le toliko, da Ae ni doloCuuo, ali, in kednj pridu turnir, co-aurica, carjeviC h Štefanijo itd. v Trat. Kar ho čuHiiiki o tem pisali, to je bilo vhu ugibanje in Hlepenju ljudHtva; naj nekateri časniki najbolj ob tum ži*<5, da ljndHtvo aluptf. — V Mlramaru h« delajo Hicer neko priprave, tudi hišni telegraf popravlja tulugrufski uradnik iz Trata, ali to le za primerijo;, ako bi katera najvišja OHoba red prišla v Miramar; napovedana pa doslej šn ni nobena.
Najvcrjutiiišo pa je to, da razritave ne počaHti niti cesar h cesarico, niti cusnrjuvič h Štefanijo, ako patrljotičnu Htranka v mestnem zboru nu bo mogla, ali hotelu redu napraviti. Zukuj ho vsi italijatiinimi vedno na Hvojem ineutu, in zukuj ho od države mnogo podpiran in odlikovali g. Mauser odtezu zborovanju V Ako bi on bil zudujič v zboru, zmiign bi naša bllu vHeHtruiiHkn, on je kriv vhu velupoinembnu neprilike.
Nekateri ČuHiiiki, kateri ho nuvadno dobro podučuni, trdijo, du conar iu iihjvišj« coHarska rodovinu ne obifiču razstavit, ako hu v mestnem svetu nu nupravt red; mogočo ju tudi, dn hu temu HVutovnlHtvu duri zapr6. Po tem takem bi Trut zu časa razstavo Ao mestnega zuHtopa n« imel. To bi neziiHlišaiio bilo in nekaj začasnega bi morala vlada na njegovo muHto po Htaviti. Ker ju pa mestni zbor tudi deželni zbor iu tega vlada po urttuvnih zakonih nikakor nu hiiiu oktrolrutl, zalo vtegnu v Trstu nanlati babilonski! zmešnjava.
— Razstava. SoHt dni nas šu loči od veliČHHtnu HvečanoHti otvorunju razstave. Vuh Trat tu trenutek nupotrpežljivim hrepenenjem pričakuje, in vsakdo ho gu vohoIiI Za ozulj-ftanjo muHtu hu ju zadnje tednu dosti Htoriln, pa šu bi hu lahko več I (lotovo hu Trnt 1 avgustu prikažu v praznični opruvi. — Koliko jn zdaj v ruzHluvnih poido|ijih delu, luhko ne Hklepu iz tega, da ju samo v Hiiboto došlo C2 žulezuičiiih voz, natlačenih z blagom zu raz h ta v o. V poslopji it 1., kjer ju nu razgled blago zadevajoče mornarstvo ju žu v redu vhu. Zadnje dni ue jn v naglici poHlavilo Ao več mnjhiiih paviljonov in kioskov, kateri uIho bili prej v programu. UoHpod, ki ju bil včeruj pri hv. Andreju, umri ju rekel, dn ruzHtuvu vsako pričakovanje (tudi odborovo) zelo prekosi. Izvrševalo! odbor ju glod6 VHtopninu določil tu-lu pravila: Vutopnlfikl biljet bo Mul zu dan ho kr. v četrtek pa 1 gld. Vstopnina v vrt pol ur« prod ratvorjenjem poslopij zvečer bo Htulu 20 kr. Od I. avgusta do 16. Hoptumhru bo ruzHtuvu odprta od h r.jutrnj do II. zvečer; od Id. septembru do 15. oktobru od 1). zjutraj do 6. zvečer; od lli. oktobra do 16 novembru od 10. zjutrnj do 4. zvečer. Vsako popoludne bodo lin razstavnem proHtoru igralu tri buudu, 2 vojaški iu — ciguimka. Ituiidu iiuAili priljubljenih „Jolttčlčuv" pod Hvojim ilovečim Itn pulnlkom g. Miltiroin hodu doAlu i/. Polju. I/. Gorice hu prtčnkuju liuiidu regimentu IIuhh. Magistrat ju zu varil 5 druAtuv tržaških pO-Hlrežčeluiv (Hurvi di Pln/za) napravil nov red lld»j*l«U In odgovorni vroilnlk Joiof Jurll^.
In nove tarife. Policija ima nadzorntvo, da ae ne pruHtopijo.
—	liinzer Qu ar ta I h c h r i 11 izšel je tu dni III. snopič, ki obsega: (Konec.) 24) 8, Alphomd Libur du Cneremonils Mimme von Bchober. Rec. von rfrutzschner, Pri fect im ClerikalBumlnar zu Itegenaburg. 25) An luitung zuin Minlstriren. k<'c. von Spiritual RaiiHiiuer. 20) Toussaint, Rettu duinu Heule, 60 MuHHioiiHpredigtun. Rec. von Dechant lliiil rlgl. 27) (Mbul, GoHchlcht« der (Jatechese im Abundlande. Rec. von WeialiUupl. 2H) lUnmont Vlttorlu Golonna. llec. von Prof Dr. Hchelcher, 29) KrippuiiHpiulu von VVilhelm Pmller utid 80) Kromm und froh, o TheuterHtllcke von Pailler und t)I) Krittbluugichriften v. NVeisun hofur. Rec. von 1'furrvikur Robert Hauriedur, XI. Klrchlicbe Zeltilufe. Von Prof. Dr. Hchel-chur. XII. l)iu Kifolgo in dun au-wllrtlgen kat.li. MiHHionun. Von R. Schichl. XIII. Kurzr Kragen und Mitthullungun: 1) Zwei ueue Ab-lilsHe. 2) Rtquiem um Kirchwelhl'uste. H) Dic Hogumimitu Kreuzheicht. 4) Min AbliiHHgubrt zu l1', lire n (Iuh hI. Josupli. 6) Geschledenu IOhe-guttin in confunsioiiali. 0) Hucrileglschor und betillgerl cher Rel qtilonhaudol. 7) Uebrauch der Orgul bei der MIhhii du Ri (|iiiem. H) Mleta du Ri quiem ciim intentlone pro vlviH. 0) Un-pruktinehu HutchtHi ilhle und Kirchenl lliku. 10) Die hI. 14 Nothholfur, ihre Symbolo iiud An-rulungun. 11) Diu Beerdigunghfoiur der Kinder. 12) Niclit zu ilburHehen bel dur llenu-dictlo ApoHtolica. 111) VVuh dus Volk nelbat un hruvuu Priustern niclit gernu alehtV 14) ItegiitbniHH der Arinuu. 16) lCIn Kali (lber (lun Huzug der Inturkular Iv nI ilufto. 10) Zur Duvinkullriiiig von 8tnntHHchu'dver.4(',)ireibungiMi. 17) Der Pillientant mil uin Vicariut kanu nicht zu Pf iindenbniilichkuituii hernnguzoguii \vurdun. 1 h) Hlltzublulter. 10) Ilulaatung (Iuh K'roheiiverinUguna. 20) trgiiliHiriiiig der Un-tonclir.fiva bel oinrr 10 chiiDgK<]tilttiirig. 21) (legun diu Guncubinatu. 22) VerrhulichungH-ZeugniHHU Ilir hnyrrlechn Ktiiatmingel iirigr, vvolehu im Ausliindu ume Kbe eingchon vvollun. 2:1) l)en OuHUchun 11111 VerehellchuugH Zeug niHHu Ilir diu unguriHchen litiialsuiigel drigeu ist I II. i). W. buizulcgou. 2 1) Zwui Anagrumme. 26( EntBchuidmig der k. uugar. Gorichtutafol biullgllch dur katlioliHcheii Tuulo von Kindurn uiiH guinischtur lihe. 20) Prluster Kraoken llntrrHtO/.ungHvuruin in Mcran und (lir/,. 27) IluHiich der (JiiHtl llusur durch d u Scliuljugend. 2H) I),u AtiVVeadung dincH Vorhungoii vor dum Tabornakel. 2!)) Mllriyrur (Iuh lluiehtHlrgelH. :io) Vurtiuiidiiug von HtiftmrnHen. 21) Duh nog. lil. OoiHtamt zu licginu und iIiih Dunkiunt um SchlusMo dim SchuljahreB. 112) Duh Vorbot, Ilir diu iwuite Muhhu itn Kulle dur orlaubton ltin'ruiig uin Htipendium uniuiiohmen, ist Hehr Htrlcte. ;>;i) Fitlhjahr-Pfarrcoooura In Linis. .14) InhaltB-VerzuIchniHB von HroHcI lIren und ZeitHchriften.
•— Buli t« v v Ameriko. Do konca juniju t. 1. jo v Novem Jorku utopilo na hiiIio 240.000 izHOljnncev. Zu plučuti ju od tod do Chlcago C! dolarjev, do Glnclnutl 11 '/,u do Mihvuvkrc lli, do hv. Puuln 22, do Oninliu 24 do M t. FrnnclHco 05 dolarjev. Delavcem brez premoženja ni nvetovati v Ameriko, nu hodu moč dobiti dulu, pri obrntvu hodu ob kratkem nastopi Iu križu, potem hodu šu huje zu duluvcu broii premoženja. Kdor Imn toliko dunurjuv, du hI nakupi kmetijo In tam izhnjn poldrugi let h Hvojim, temu nu hodu krivica. Ako hu vnamo v Kvropi vojnku zarad zmešnjav v Aluk-Hiuidriji, potum nu hodu krlzu v Ameriki.
—	Po Huuškum kanalu ju Alo I. 1HH1.
6 794.000 ton, od teguHumo angleškega 4,792 000-ton, t. j. 82 71 odstotkov, Avstrija su jo vde-ležila tukaj Iu h 2 odstotki. Zurad tega bi hu AvHtriju potegovala za KgiptV No, tega hu A« »mutka I Zu kuj pa prav zu prav gru v ICglptu? - Da su plačajo kuponi In da nkcljp pri siieAkum kiiiiiilu kuj neso. — In /uto nu) bi pri 11 a h duvko|ilaČuvulci skrbuli? Dosti ju doma /a poravnati, nI treba angleškim in IVnn-ooskiiu borznim Hpidoiluntoin pomagati k nn-kopičenji tujega pruiiK Žunin.
Trine cene v I<)iil>l)aiii.
20. juliju.
Pšenica hektoliter H gld. 10 kr.; — ruZ 6 gl. 2 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — OVUH gld 42 kr.; - ajda 0 gl 62 kr.; — pr0H0 5 gl. 64 kr.; — koruza 0 gld. H4 kr., - krompir 100 kilogramov .'f gld :i kr.; — fižol hektoliter 10 gld, — kr. - miiHln kilo-gruni — gl 90 kr.; — liniHt, K4 kr.; — ipuh frišen 74 kr.; Ajieli prekujen 78 kr.; jajcu po 'J kr.; mleku liter 8 kr.; - govedino kilogram 50 kr.; — telotnlnu 48 kr.; — .svinjsko nuiHO 01 lir. — Senu 100 kilogramov 2 gld. BO kr. slama I gld. 00 kr.
Irir,|ri»llri>r ilr»«ri>r c«<nr 28. Jullin 1'npirn« rimu 77 lil HrnlinriiH rniit« 77 75 — r, l»t* rtu i tu lili .ao lHHOUtno lirMTilo nonojll.i l!l'J Krniiiiit« ftkttij« 1IH2.	1«oih1oi, ia0.'10 Oni, kr.'
nnkltil h (17 . 7l'.|rmikiiv 1I-A7.
•Iiiviic «lribll»4*.
81. Juliju. 1. oko. drli. poicnt, Antonu Pri« jatolj in lludikovcii 66(1 gl, ltlbuiou. I. ok». drt, pomiHt. Jojtota Novnk i r. 1'lonivon 1001) gld. 1000 gl. ftužembork.
1.	avgdntit. I. nliH. ilri. ponent. Kimporju Oro-goric! i r. Mirno 1706 gl. Trolino.
2.	ttvgunU. I. okii. ilri. pnii. Kriuicotu Alobii-i/, Stovnlku 4 4116 gld. Kiimniku. I. okn. dri. 7 pivrool Jo/tifu Kolini in Hnmrtnu II!' gld. 26 lir. Iijuliljnmi. 1. okn dri. (lonint, Juriju Pim^ulUt in llror.ovioo 870 gl. KontunJovidU. I. okn. dri. poii. Prunootil Sr]ii?ii\ i»i Konluiijoviou 4H0 gl. IContiliiJo-vlou. I. okn, dri. po«. Kliiuhnto KovuAii^ in Ko-»luiijovioo 117,'10 gl. Kimtuiijnvlon. .'t. oltii, dri. pon. Jolmiio Dolliunlju i/. IMuiilno ItIHO in 760 glil. Logntoc. t okn. dri. poH. Muliju iiruSovlo ir, Do-Inuvio H77 gl. Motliku. I. okn. dri. pmt. Ignuolju in Anlnnu /iorko 074 gl. 41 kr. Knnoioita. 1. okn, dri. pnn. lgnuo(ju Druiknvlo i/. Cirkul 260 glil. Kitko,
II. itvguiilii. I okn. (lli, pnn, Jornoju /iidodiui in Nilrin 1726 gl. 1'OHt.ojnu. I. okn. dri. pnnonl. Jillioiu ltolioo i/, Itmloluivo v it i< i KIII gl. 1'oatoJllU. I. okn, dri. poiont, Joioiu /lolko iti Niirin 221 M gl. 1'onIiiJiiu. 0, okn. dii. po». Jiiiion* Mnvnor i/. Ivo« čovju. LlilliSo. I. okn. dri, povoit, 1'iivlu l'oiko i r, Sluvino 1140 gl. l'oiit(iJnu.
Umrli hoi
26, juliju. Jurij Mrumor, 5('i lol, /.u mridlco. 20. Jnl. JiiIIuiiu (Iregomku, r.u julilto. 27. Jul. Viktor (.'alulnlk, 16 men, zu viiotjum pljnit.
V bolnlfinlcl: 20. juliju. Itndoir Nkulju 29 lot. sr.it Jntlko.
Z30QDt)C<>a(X3CKXXDOOtXDtX=<K3(X3()C<>CXKDtk
I Zopet v zalogi: 1
HT lirikov |»of,
I I pnnliij, Jukn lop oljiiiitink ; Slrokont 110 «in., 'J
vinokont 60 oin. Conu 21 gl.	| l)0t I i n u o k v i r o točno, po kolikor moč f
» ninklli oonuli primkrlmju	4
I	KnlollAlui litikvuriiit |
; (2)	t' Ljubljani.	1
Duhovnik v pokoj i
luhko prečni dobi hIii/Jio v neki grujAčinl un Doluniskein pri prav dobri katoliški rodbini kot ItiAui duhoven. Rarun hranu in htu-novun|u dobi Au 160 gld. plačo.
Natančneje hu izve pri vrednlAtvu „Hlo-vencu."	(H)
j. Uliiznlkovl niislodnlkl v l.jul>ijuni.