XV. letnik. V Gorici, 21. novembra 11)07. 47. številka. slov enako ljudstvo' na ft, šib •vat*'du': i~ ,u Izdajatelj in i iigovorni urednik : Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t Gorici. Rojaki! r-"-£ NaroCnino in lia inanila npr oj pmi uprnvniStvo, Gorica femeniSka ulica st. 16. Posamezne Številke sc prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nun»ki ulici, na Josip Verdijevem te-kaliMu nasproti me-■Ineni vrtu, pri Vaclavu llautngartl v Korenjaki ulici in na Korenjakem bregu (Riva Corno) it. 14. po H vin. Oplaši in poslanice ■e račun ijo po petit vrstah in aicer: jo ■e tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Uhaja viak Četrtek ob 4. ari pipoldne Bokopiii le ne vra e«jo. Nefrankovana piima »e ne ipre jemajo •’ Cena 'H^tu tnala la celo leto') krone, ut pjl leta Iskrom. Za manj premolite •a eelo leto B krone, ta pol leta K 160 Za Nemčijo je cena '.tatu 6 K, xa druge .(elele iiven Avstrije 5 K. Hokopiie sprejema .Sarodna Tilkama" v Sorici, ulica Vet-tciini It. 9. Zadnji dve leli se je osnovalo in ustanovilo innogo organizmov v naši stranki. Gospodarski organizmi so se ustanovili pod vodstvom politiškega društva »Sloga.«; novi stanovski in poliliški organizmi pa so vzrastli naravnost iz ljudstva. Potreba časa jih je rodila. Med temi so gotovo naj večjega pomena »Kmečke zveze«, »Slovenska krščansko socialna zveza« in pa društvo krščansko mislečega učiteljstva. Vsi li novi ljudski organizmi, ki slone na verski podlagi, so si zamislili neko vzajemnost, kar je naravno, ker jih družijo enake ideje in skrb za blagor in napredek slovenskega naroda. Splošnji želji ljudstva je dal viden izraz odbor »Sloge«. Imel je mnogo temeljitih posvetovanj. Poslušal blagohotne nasvete od raznih strani. Izrecno so tudi nove »Kmečke zveze« želele in spoznale potrebo nekakega skupnega vodstva, tako same za-se, kakor tudi v odnošajih do drugih organizmov. Odbor »Sloge« je vpošleval utemeljene želje in nasvete, ter na podlagi istih sestavil pravilnik narodnega vodstva. Vsemu organizmu je dal po zahtevi časa široko demokratično podlago. Ljudstvo samo naj se vlada, pa sprejme tudi odgovornost za svoje delovanje. Da pa ljudstvo v la namen potrebuje posebnih organizmov, ni treba še le utemeljevati. Vodstvo naroda naj sicer leži v vseh organizmih stranke, a vrhovno vodstvo bodi v določenih rokah. Odbor »Sloge« v ta namen nasvetuje »shod zaupnikov«, »izvrševalni odbor« in »vodstvo stranke«. V teh treh telesih naj se zrcali ljudska volja, v njih pa naj zopet ljudstvo zajema skupnost in vzajemnost v svojem narodnem življenju. Stranka pa naj si tudi sama sankcionira svojo ustavo in v ta namen je odbor »Sloge« določil shod zaupnikov iz cele dežele. Povabljeni, gospodje zaupniki! Pridite vsi! Shod zaupnikov dne 25. novembra 1907 pomeni važen korak v naši organizaciji. Kodoljubi, bodoči ponedeljek po- posvetite ljudskemu delu. Shod se bo vršil v dvorani »Central«, Tekališče Verdi 32, hiša »Centralne posojilnico«. V Gorici, dne 17. novembra 1907. Odbor „SIoge“. „Naš glas“ in njegova ’ ideja. „Naš glas", glasilo nepotrebne stranke na Goriškem, se hadnje v svoji 2. itevilki nad nami, češ, da smo mn očitali, da v njem ni nobenih idej. Kako so ti ljudje ('bčutliivi! No pa v»m priznamo, da so v vašem listn ideje! Idej pa razločujemo več vr*t: pametne in nespametne, praktično in nepraktične, izvedljive in i neizvedljive. Idejp, ki so nespametne, ne- ■ praktične in neizvedljive, niso prave ide- i je, iu tistemu ki jih zastopa, pravimo na i kratko, da nima idej. Vaše ideje so, recimo, neizvedljive, torej. ... L°pa je sicer ideja, da bi bili vsi Slovenci združeni v enem taboru. Ta [ ideja se je gojila na Goriškem že več | desetletij prej, predno ste vi prigomazili | na politično p^Ije. Priča temu jo društvo „Slogau, ki ima torej idejo edinosti izraženo že v svojem imenu. A sloga na Goriškem je — bila, in kje je prerok, ki bi nam megel naznaniti, kedaj se zopet povrne ! Gnspodje, slcge na Goriškem nismo razbili mi. S ego so ruzbili tisti, ki ‘»o zanesli v deželo načela, ki so „Sloginim“ nasprotna, in zato so morali tudi zastopniki različnih načel in idej stop'ti vsak na svojo stran, stopiti si v nasprotje. Lohko je reči: Združimo se! A to združenje tndi izvršiti, to je težko in večkrat nemogoče! Kdaj so Ijndje edini in složni ? Kadar so enih misli, enih idej I Vsaka druga zveza in združitev je lezu- i nanja, navidezna in hipna, in se pri prvi priliki ali nepriliki razbije v prab. Ali je torej pri nas mogoča združitev, ko ima- mo katoliško in liberalno stranko, strogo ločeni po načelih, ki spadati skupaj kakor ogenj in voda ? Ni mogoče. Kdo bo vsem ljudem glave snel in vsem enake zopet na vrat nataknil, pa da bodo tudi še naprej živeli? ! Povsod že se je izvršila ločitev du-bov ali pa se že izvršuje, na eni strani — Kristus na drugi — Belial, vera in nevera !Ta načelni boj in stranke so obstojale z m iraj in bodo obstojale z mi rij. Na tem ne spremeni ničessr vse sentimentalno zdihova-nje lista „Naš glas“. Res, škoda je za narod, ki je razcepljen v stranke, tudi za naš narod je škoda, a mi ga nismo razcepili, in nima-j mo tudi najmanjšega povoda, da bi odstopili od svojega stališča in se podali. Naše stališče je pravo in za narod edino rešilno. To stališče je, kratko izraženo : slovensko - krščansko. No, našega slovenskegastališča nam „Naš glas“ ne oporeka. A lumparija je od strani tega lista, da nam očita, da hočemo „pod zastavo krščanstva ohraniti razpor in nadvlado*. Da, visoko smo zmiraj dvigali zastavo krščanstva, a pod to zastavo smo se borili proti liberalnim napadom na s/, cerkev in njene naprave, proti zavijanju in zasmehovanju verskih naukov, borili smo se proti razdružitvi krščanskega zakona, proti razkriBtjanje-nju naš h šol itd. Ali ni to res ? Ali nismo še danes prisiljeni, da bijemo ta prežalostni boj za svetinje svoje vere? In — ali so to pravi : „obraniti razpor iu nadvlado pod zastavo krščanstva*. Ia vprašamo tudi še: ali je mogoča združitev pri tako veliki razliki načel in idej, kakor imo jo tnkaj navedli ? Ni mogoča. j Na krivem in narodu pogubnem sta-i lišču stoji liberalna stranka; dokler ona ' obstoji, se mi ne smemo premaknili niti I za ped, ker moramo braniti svojemu narodu njegove najdražje s v e t i n j e I Smo torej slovenski in smo krščanski, pa smo vneti za gospodarski napredek svojega ljudstva in tudi delamo zanj. Kdo je slep, da ne vidi naših kmečkih posojilnic in hranilnic, „Goriške zveze“, „Kmečkih zvez" itd.! Ali ne kažejo torej tudi naša dejanja, naše ustanove, da delamo za ljudski blagor, da smo reB ljudski. Na kratko se morejo izraziti vse točke programa naše stranke z besedami : slovenska — krščanska —ljudska stranka. Kaj hočete še več, ali — česa nam manjka ? in zdaj, ko smo mi vse te točke svojega programa že davno v dejanja izvrševali, zdaj nastopi ^Slovenska kmečka stranka', ki tudi pravi, da „spoštuje versko prepričanje našega ljudstva in da je proti kršenju krščanskih načel". To vse je že davno naše stališče, torej „kaj pa je tebe treba bilo* — „Slovenska kmečka stranka?- Sumljivo je tvoje rojstvo in sumljiv je tudi tvoj glas; zato bo ostal glas npijočega v puščavi. . .. Slovensko ljudstvo se ne bo več pustilo begati po nobeni novi stranki in naj ima še tako lep glas, ono bo zmiraj zvesto stalo za slovensko — krščansko — ljudsko stranko, ki se je že v ognju in v bojn skazala njegovo prijateljico. „Vaš glas“ ni ljudski glas, to vam bo ljudstvo samo pokazalo. Mi bomo pa ljudstvu pokazali vaše prave namene, ker to vam povemo že danes, da nismo tako bedasti, da bi ne vedeli, čemu je v deželo zapiskal vaš glas. Kmečki stan in pogodba. Avstro-ogrska pogodba živo sega v narodno gospodarstvo obeh držav, ki sta navezani druga na drugo. Avstrija zalaga Ogrsko po večini z industrijskimi izdelki, Ogri pa zopet pretežno večino svojih poljskih pridelkov in živine izvažajo v Avstrijo. Ako bi se postavila carinska meja med državama, jasno e tndi abe-cedarjn, da se morajo živila še bolj podražit*. Nastane torej vprašanje, ali je naš kmet na boljem, ako avstrijski parlament odkloni pogodbo z Ogri? Mirno smemo odgovoriti, da bi naš kmet ne imel nobene koristi, prebivalstvo sploh pa škodo. Mi ne smemo pozabiti, da je v Avstriji industrija jako razvita in raz-merno močan davkoplačevalec. — V trenotku, ko Ogri zapro mejo avstrijski industriji ali jo obdačijo z uvozno carino, nastane vsaj za dobro desetletje industrijska kriza pri nas. Kam naj izvaža naša industrija svoje izdelke? Posledica j bi bila, da bi obstale mnoge tovarne, vse pa morale odpustiti mnogo delavcev, ostalim pa plače znižati. S tem pa bi padle tudi cene poljskim pridelkom. Iz tega vzgleda je že jasno, kako dalekosežno je vprašanje avstro - ogrske pogodbe. So pa ljudje, tudi med poslanci, ki niti prečitali niso tiskane vladne predloge, pa se iirokouatijo, kakor mladi krokarji. Prežvekujejo prazne fraze, ki jih najdejo v »voj h glr.s lih, ali z:jajo, kakor trdnjavska ruta, kedar njih „vodi»elji** razkladajo izbruhe užuljenn Hvoje domišljavosti m nedosežne nadutosti. Ko pa bi bil baron Bi ck takemu kričavemu „HlrebrrjU“ ponudil ministe*rt>ki sedež, v istem Irenotku bi možic slekel tgrovo kožo ter na vso pretege hvalil novi dogi vor z Ogri. Kdor mirno in trezno presoja d(g. dke v zbornici in za kulisami, mora pritrditi. O t m smo so prepričali, ko je zboroval km* Uka zveza državnih poslancev. Namen zborovanja je bil. da zastopniki kme< k h okrajev jasno in odkrito izrazijo sv(je mi.ui je o pogodbi. Shodu je pred-seilma: poslnneo Fink. navzoči so bili novi poljedelski minister dr. Ebenhccli, češki minister Prašek, več višjih uradnikov iz poljedelskega trgovinskega in li-nančnego ininisterstva ter nad sto poslancev. O novi pogodbi je poročal poslanic Pov Se, ud slovenskega kluba ki je v daljšim govoru stvarno izražal svojo sodbo o pogodbi. OJkntn je priznal, da pogodba ni taka, kakor bi si jo želeli. To pa je tudi naravno, ker Ojjri tudi niso tako nespametni, da bi vedoma delali v stojo Škodo. Obžalovati' moramo posebno, da je v pogodbo sprejeta taksa od sladkorja in da se je naša vlada vezala glede na tobsk in sol, ker bode veaka olajšava odvisna od dovoljenja ogrske vlade. Tudi določba glede žganja nam ne ugaja. Vendar pa moramo priznati, da so nove določbe o železniških tar fib za našo državo velika Jpridobitev, otobito pa za naše kmetijstvo in gozdarstvo. Avstrijska vlada bode mogla uporabljati tariie t korist našega izvoza. Ravnotako so važne dolofbe glede živinskega prometa. Po novem dogovoru morajo prašiči za rejo pretlati štiridesetdnevni kontumac. S tem je mngoče preprečiti uvoz in prašičjo kugo. Upoštevati moramo tudi, da bodo imeli naši državni živtnozdravniki pravic > nadzorovati zdravstvene razmere na Ogrskem. D*'ji se je obvezala ogrska vlada, da v enem letu uveljavi stre g zakon proti ponarejanju vina. O (pravil se je na Odrskem znani mlinarski obrat in ogrska vlada se je obvezala, da strogo omeji borzno igro z žitom na obroke. Konečno hočejo Ogri tndi kvoto zvišati za dva odstotka. Če vse to uvažujemo, moramo reči, da je nova pegodba sprejemljiva. To pa tembolj, ker bi sicer nastale osc-depolne posledice tudi za Avstrijo. Z ozirom na to govornik predlaga resolucijo, da agrarna zveza priporoča novo pogodbo, obenem pu z no odi čnost o zahteva od vlade, da izdatno in vsestransko podpira naše poljedelstvo in živinorejo. Ako se povzdigne in okrepča naše poljedelstvo, potem bodemo čez deset let mog;i Ogrom narekovati pogodbo. M' d živahnim odobravanjem je bila sprejeta la resnlacija. Mul drugimi je govoril za pogodbo tudi novi poljedelski minister dr. Eben-hoth. ki je obljubil naj zdatnejšo podporo. Nujodločne.še pa je pobijal pogodbo kočevski poslanec knez Anersperg. Stvarnih razlogov ni navi del, pač pa razne nedokazane pomisleke. Auersperg so jezi. ker ni minister. Človeka se nehote u-r je t i stvar dragih fiktorjev in tu li da navadne človešte slabosti še niso kršenjn krščanstva, to bodo morebiti zamogii rizumeti še celo uredniki lista „Naš g'as“. Olločn) pa obsojamo vsa^o hudobno kršenje krščanstva, in sicer na| co v tem pregreši kdorkoli. »Blagovestnik" ie začel prihajati zopet v naše kraje. Sedaj bomo pa gotovo najboljši ljudje po nanku Antona Krašku. Kako jo pa dobil Krnska naslove posameznikov, nrnn bo morebiti pojasnilo dejstvo, da prihaja »Blagovestnik", (v resnici najbolj zagrizen luteramki »Brez-vestnik") enim, ki imajo tudi umazanega .Primaren“. Kraška! Rjke proč od našega vernega Ijoddvu — pa tudi ^Primorca" vel)a to. Vi pa krščanski kmetje postavite, ako Vam je vaša čast kaj mar da ste verni katoličani, take smradljive liste pred „tna!o in zažgite jih. Pa še pravijo „agrarci“, da se ne gre za verol nNafi glas" se ▼ zadnji številki dela bolj krščanskega, ko smo mi. Če je on res tako krščanski, čemu so potem ustanovili posebno stranko. Sami pravite, da vsem strankam manjka potrebnih delavcev. Kdor stoji na krlčanskem temelju, ta nam je vsak dobrodošel sobojevnik za pravice in blaginjo slovenskega ljudstva. In edino tako se da doseči tadi složno delo, dragače ne. S snovanjem novih strank le begate Ijndstvo in cepite moči. Goriftki Lahi so imeli v nedeljo dopoldne shod v gledišča za laško aai-verzo. Govorilo se je ta v tako ireden-tovskem duhu, da je čudno, da shoda vladni zastopnik ni razpustil. Po shoda je bila demonstracija laških dijakov, ki so kričali: D)li z vlado I Doli z Avstrijo I Med temi so bili pomešani razni magi-stratovci. — S takimi nastopi si Lshi med treznim prebivalstvom ne pridobivajo simpatij za svojo univerzo, akoravno smo mi prvi, ki jim jo privoščimo. „Sočau je poročala, da je bil Anton BreščaK iz B >t obsojen na 3 dni zapora, češ knr je pretepal svoje sta-riše. A ta Breščak ni katoliški mož, kakor ga „Soča" imenuje, ampak naprednjak, ki je pri zadnjih državnozb volitvah volil z naprednjaki in ki tudi „Pri-morci" pridno čita. Razumeš, lažmiva „Sraka ?" Stranko kmečkih oderuhov smo nazvaii libera'ce. Da j h to zelo peče, je dokaz to, ker „Prim. list" še vedno radi tega napalajo in mn «eit»jo laž. Dne 7. nov. smo mm-eč p s li, da je „toakova „Soča" imela brezmejuo predrznost zagovarjati Gilčverla". Liberalci zato kriče, da „P. L." laže, češ ker v torek 5. nov. ni niti besedice pisala o Gil-čvertu. Res ja, da 5. nov. o Gilčverla „Soča“ ni pisala; a pisala pa je torek prej, takoj po obravnavi. Dotična naša notica jn bila namenjena za list že v četrtek 31. oktobra. Ker je enkrat izostale, je priš'& nespremenjena prihodnji četrte« dne 7. t. m. lato notico je v soboto ‘2. t. m. prinesla .Girica"; a njej „S >ča" ne očita, da laže. Torej je notica resnična; le za en teden prepozna je bila. L'beralci ostanejo torej stranka kmečkih oderuhov. »Svoboda* je liberalen list za dijake. T< list priporoča drugi list »Svobodno Misel", ki se norčuje iz Kristusa. Oba la lista liberalci širijo med našo mladino. Dolžnost naša je, da sc tema upremo. .Agrarci" pa še vedno trde, da vere ni treba braniti, češ, ker ni v nevarnosti. Vera reB ni v nevarnosti; a v nevarnosti je naša mladina, da vero izgubi, če tega ne preprečimo. Snujmo kat. izobraževalna društra in širimo dobre 1 ste I — Iz Kopra nam piše rojak : Dragi »Primorski list", sprejmi moj skromni dopis iz tužne I-tre. Vero, cenj. »Prim. L st", da prgrešaš dopisov iz mnogih krajev slovenskega ozemlja, ia tako tndi iz Kopra dobiš malo ali nič dopisov. Zato me veže nekaka sveta dolžnost kot vojaka naročnika, poročati kaj v »Prim. L at". Na straži sem, zvezde migljajo z mrzlega jesenskega neba, ko prihrumi tolpa italijanskih pobalinov proti meni. Na ves gl«B kriče: .Doli s farji ! D >1 i s S ovene!" itd. Res, žalostno! P. glejte, take sadove prinaša libaraliznm lokaj v Istri na slovenski obali. Fantje, sinovi slovenske matere, pa tako divjajo. Vzrok temu je slaba vzgojs. Spomnil sem se one pesmi: Buči morje adrijansko, bilo nekdaj si slovarsko. In zak učalo je morje pred menoj pra* negočno in solza mi je kanila na oči. — Najbolj me je razveselilo lepo sl.ivenvk . ptlske razmere v mestu Gorici ter se ljudsko šolstvo na deželi tako preuredi, da bo res odgovarjalo svojemu namena, ki ga ima, vzgajati kmečke otroke, s tem da jih navaja k ljubezni do poljedelstva. — „Slovenski klub* pa prosijo, da dela pri vladi na to, da se bo vlada za te opravičene zahteve slovenskih kmetov res zavzela in jih čim preje ugodno vršila. — Resolucije so bile z velikim navdušenjem sprejete. Govornik je še poživljal navzoče, ki jih je bilo do 200, k pristopu v „Kmečko zvezo11. poverjenike so bili izvoljeni sledeči možje: podžupan g. Makuc, g. Prinčič in g, A. Blažič. Za tem je bilo lepo zborovanje po nagovoru predsednika g. Makuca zaključeno. g Iz Solkana. — Preč. monsgnr. Ivan E. Kolavčič je praznoval minulo nedeljo 26 letnico svojega službovanja v Solkana. Pri slovesni sv. maši je pridigal č. g. dr. Srebrnič — solkanski rojak — ko je jedrnat h besedah opisal župnikovo delovanje v vinogradu Gospodovem v teku 25 let. — Starešinstvo je prišlo osebno častitat svojemu dušne mu pastirju, ki je že dolgo vrsto let tudi starešina, pri tej priliki nam je g. župan izročil v imenu županstvo krasno pisano voščilo. — Solkanske krščanske matere so [mu podarile v spomin srebrn križ in krasen okvir, v katerem so bile pod tiskanim voščilom podpisane vse darovalke. — Tudi dekleta niso zaostala; nabrale so mu dragocen šopek, ki so mn ga izročila štiri dekleta, pri izročitvi mu je vsaka deklamovala kratko vošč lo. — Preč. g. župnik je bil do solz ginjen pri tem prizoru ; te darove hoče hraniti v ljub spomin na Bvoje drage farane. — Pri slavnostnem obedu, ki so se ga udeležili vsi starešini v kolikor niso bili zadržani in vsi cerkveni pevci, je bil odposlan kat. shodu na Dunaj brzojaven pozdrav. — Prepričani smo, da vsak dobromisieči občan pripoznava delo in požrtvovalnost, posebno pa gorečnost za blagor duš in ljubezen do bolnikov, a katerimi lastnostmi se je slavljenec Tedno odlikoval v Solkanu v teku te dolge dobe. Bog naj mu povrne, kar je storil v teh ozirih za blagor občine ; povrne naj mu tudi vbo, kar še ima Solkan njegovim molitvam zahvaliti ; kajti v tej dobi je napredoval tako kakor maloka-tera občina na Goriškem in dobil vse drugačno lice, kakor je imel pred 25 Uti. Bog ga ohrani še mnogo tet v čast sv. cerkvi. g Požar. — V četrtek ob 11. uri predp. je začelo goreti v Dol. Vrtojbi posestvo g. Maksa Arčon. K sreči so pritekli domačini sosedje gasit, katerim se je kmala posrečilo omejiti ogenj, da se ni razširil tudi na bližoja stanovanja. Zgorel je senik (štala), kjer je bilo tudi ih kaj sena. S toda se ceni približno na 500—600 K. Kako je nastal požar, ni znano. G. Arčon je zavarovan. g Nesreč«. — V ponedeljek popoldne ho je vozil skozi Solkan veleposestnik iz Daskelj s svojo soprogo. Pri lem se mu je splašil konj, voz se je prevrnil in g. lv/tnčič je padel s svojo soprogo n« tla. On jo poškodovan na rami; gospa pa si je zlomila lovo roko. K Iz Čepovami nam pišo č. g župnik J. Rijec, da on ni dopisnik dopisov iz Lokovea, kakor ga sumniči „Pri-morec-1, kar radi potrjujemo. G. žapnik še pristavlja, da je on nasproten temu, da so občinske razprtijo objavljajo po časnikih. „D)bro reči se same izvejo, če je kaj slabega, boljšo, da 'nikdo ne ve“. G. župnik tudi obžaluje, da se sicer dobri njegovi sosedje, Lokovčani, prepirajo po listih. — Iz navedenega se razvidi, kako blage namene ima g. župnik ter da mu hudo krivico delajo oni, ki menijo, da koga napada v listih. g Čuden slučaj. — V Solkanu je neki K. v gostilni „Pri Droču“ silno zabavljal tez katoliško vero in Boga. Pričajoči gosti so ga opominjali ter vprašali: Ako bi prišel v nesrečo, če bi si zlomil roko ali nogo, ali bi poklical kačo ali Boga na pomoč*. A on se moško odreže; da ne potrebuje ne hudiča ne Boga. Kmalu na lo gre domov, ta pa pade tako nesrečno, da si zlomi nogo. Vbogi revež tedaj zdihuje večkrat zaporedoma : „Bog pomagaj mi!“. Pač čuden slučaj. Prepeljali so ga nato v Gorico v bolnišnico, kjer ima sedaj čas premišljevati o tem čudnem slučaja. Bog daj, da bi mu bila ta nesreča v srečo, a tadi drugim v svarilen zgled. g Farška bisaga. — Pred časom je rajni šempaski župan pl. Monari volil oseškemu g. vikarju Franketu 100 K. Liberalci so grozno kričali radi tega o „firški bisagi11. A gospod vikar je tistih 100 K daroval „Šolskemn Doma* v Gorici ter priloži še svojih 100 K zraven na račan ustanovnine. Glejte, taka je „farška bisaga". g Predavanje v Solkanu. — Prihodnjo nedeljo ob 3h popoldne predava v solkanskem izobr. društvu g. dr. Capuder o ustavi ali konstituciji. Iz ajdovskega okraja1. a Prodija vina. — Se le letos so spoznali vinogradniki, da za kupčijo je treba napruv.ti belo vino, ki se ne kuha na tropinah. Ker je vina mnogo, prihajajo tudi kupci, ki pa kupujejo le mehka bela vina. a Izginil. — V Bitnjah je odšel kar brez slovesa od družine nek gospodar A. M. v Ameriko. Pri odhodu je dal pooblastilo svojemu prijatelju. V tem slučaju je najbolj žalostno tu, da je njegovo premoženje zadolženo in ker se s*edaj oglasijo upniki, je nevarnost, da pojde vse na dražbo. Ako bi bil ostal doma, in začel delati ter varčevati, bi si bil rešil lahko vsaj en del premoženja, zlasti ker imenovani je bil izvrsten mesar. Tako pojde s premoženji, kjer ni delavnosti in varčnosti. a Vipavska železnica. — Bralo se je že, kako se potniki pritožujejo, ker ta železnici nima nobene zveze z bo-binsko proti Jesenicam Radi tega bi bilo treba, da se zganejo občine ter prosijo, da se tndi v tem vgidi občinstvu, posebno zvečer, ko odide vipavski vlak samo 11 minut pred bohinsKim in tako morajo čakati potniki do prih. dne, če se hočejo odpeijati proti Ajdovščini. Ali bi ne kazalo, da bi vipavski vlaki vozili samo do Prvačine in se napravila mesto postajo mala postajanka v Sl. Petru na bob. železnici? a Nova „kmečka“ stranka. — Brali smo dve številki glasila te stranke „Naš glas“; a ne moremo raznmeii, čemu se je rodila ta strankii. Nam se zdi, da se prav malo ali nič ne razločuje od liberalne. Na želodca so ji p> sebjo naše „Kmeeke zveze11 in naši pridni delovalci na tem polju. K-tr pa ima vsaka dobra stvar svoje nasprotnike; so gotovo iiaše kmečke zveze dobre in koristne, zato oklenimo se jih. S nešno se na'/i zdi, da vabijo celo naše duhovnike n > svojo stran s tem da jih napadnjc. S^l h mi vemo, da v sedanjih činih ste p.» -Beni svetu dve stranki, ena krščanska in druga protikrščanska. za so boini držali vedno one stranke, ki sloni ua «rščan-bIvu, in ta je nasa slovenska ljudska stranka. Kmetovalci. a V Rilieuberku »o z namero g'."de no*** prepotrebne župne cerkve za velik korak naprej. Žuenik je oznanil, da je načri za novo cerkev že dovršen in da si ga lahko vsak ogleda. Klor j videl načrt je priznal, da je glede prostora, kakor tudi po umetniških predpisih res dovršen. Ako se načrt vresniči bo cerkev ronranskem slogu res naj-krasnejša csle škofije. LjudUvo je vneto za zidanje nove cerkve. Stroškovnik kaže, da bo stala 53 000 II. Stroškovnik je preračunjen po cenah, katere je nastavil mojster, ki je pripravljen prevzeti vse delo. a V Skriljah bo v petek pokopali 64letno udovo Jožefo Valič. Sla je v Lokavec po drva. Na poli je je prišlo slabo, našli so jo mrtvo na cesti. Ker je komisija potrdila, da ni ne hudodelstva, ne nalezljive bolezni, se ljudem zdi čudno, zakaj jo niso nesli domov, ampak v mrtvašnico. a V Vrtovinu so neki ljudje, ki znajo mazati hiše in čast bližnjeg«. Od umazane »Soče* se učijo mazati in svojo umazanost nosijo v „Sočo“. Umazati so hoteli poštenega moža, ki se ne mara več pečati z njihovim smrdljivim liberal-stvom. Zanesli so v „Soči“ obrekovanje, da je klerikalec udaril svojega očeta, ter iz tega hinavsko izvajajo, da klerikalci ne spoštujejo 4. b. zapovedi. Imena niso navedli, pač pa med seboj stikajo glave, ter kažejo na moža. Umazati ne morejo poštenega moža, ki jih je zapastil odkar je spoznal njih hinavščino, umazali so se le saine sebe. Prvič ni res, da je sin adaril očeta, dragič ni res, da možje krščanske stranke ne spolnajejo 4. b. zapovedi. Ako so med njimi tudi taki ki ao bili prej v čem slabi, bo bili zato slabi, ker so se nalezli hudobije od liberalcev. Pač pa bo vrlovinski liberalci znani daleč na okoli kot ljudje, katerim se vsak poštenjak najrajši nm&kne. Kdor se združi z liberalci zgabi še tiste dobre lastnosti, katere je prej imel. Iz cerkljanskega okraja. c Cerkljanske novice. — Pri občinskih volitvah dne 12. 13. in 14. t. m. so bili izvoljeni v vseh treh razredih kandidatje naše stranke. Liberalci se niso udeležili volitve ; predobro jim je še v spominu 14. maj — Predavanja v slov. kat. lzobraževalnemdra-štva. — Dne 10. I. m. je predaval č. g. kaplan Kos: „V čegavih rokah je kapital?-1 Gospod govornik je jako poljudno izobrazložil, škodljiv upljiv židovskega kapitalizma z vsemi statističnimi podatki. Ovrgel je trditve socialistov demokratov in liberalcev, ki vedno vpijejo o cerkvenih bogatstvih in verskem zaloga ter dokazal neresnične podtikljaje verskih nasprotnikov. Prihodnje predavanje bode v nedeljo dne 24. t. m. — Nagle amrti vsled žganja je umrl neki tukajšnji mladenič. Gospodinja mu je dala za večerjo „gerušau, ki se ga je napil tako, da je postal popolnoma nezavesten. Ne sli bo ga v mrzlo „štaln“ in ga zavalili kar pri vratih na tla. Z.utraj pa so ga dobili mrtvega. Zadnje čase je tudi drn-gim prišlo slabo po nekem „gerušuM, ki se prddaja v neki tukajšnji prodajalni. Naj bi v to poklicane oblasti tudi nekoliko povohale v to pogubouosno tekočino; gotovo je, da je to „žganje* najnižje in naislabšo vrste pijača, sestavljena iz špirita, vode in kake pokvarjene esenca Boj „nerušn!* — Policijska ura in nočni nemiri. — V četrtek dne 14. t. m. na zadnji dan občinskih volitev, smo imeli zopet priliko opazovati poturovele f ntine, ki se stresali svojo jezico nad mirnimi Ijndmi. Znani Brelihov Avguštin ml. je istega dne zvečer podrl na tla nekega našega volivca ter začel udrihati po njem. Na to pa je z nožičem v roki žugal po trgu „da mora enega klerikalca zaklati11. Mir so napravili orožniki, ki so napadovalca in razgrajače aretirali. Ali je čitalnica kaj zelo ponosna na take člane? Iz tolminskega okraja. t Odbor „Kinečke zveze* za tolminski okaaj je imel sejo v nedeljo pri Sv. Luciji. Zi prediednika .Zveze11 je izvoljen g. Manfreda, posestnik v Koz-mericah. Predavanje pri Sv. Luciji. — Dne 24. t. ra. ob 4h popoldne priredi „SI 'V. izobraževalno društvo .Soča* pri Sv. Luciji javno predavanje v salonu gosp. Vuge. Predavanje bo o Simona Gregorčiču. Iz kobariškega okraja. Iz komunskega okraja. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šol, Doma"! kd Iiogat pastr. — Najbogaltjši inf ž kobariškemu okraja je pasel letos krave na krnskih planinah. kd rNiiš glas“ smo poslali nazaj. Skoda za papir in črnilo. — Franko in „Moderjan“ nam ne bosla p hala kaše. kd Preinovanjc živine izvrševala jn komisija obstoječa iz 8 članov. A roben domačin ni imel čai*li biti v njo lozvan. Pač pa so bili v njej gospodje, ii nikakor tja ne spadajo. kd V Stareinselu so popravili vo- dovod v splošno zadovoljnost. kd Vojaki pravijo, da pride pri- hodnje leto še več vojakov v naš okraj kot dosedaj in da bodo sami skrbeli za iiiefo in krnh. vŠ,jak“ je zopet silno nevaren da 7cpet zatnje hlrogo Ideree. Čas je, da se v dejanja koj izkaže; san,e besede ne izdajo ničesar. Furlanom denar ; nam pa menijo, da zndostnje uže oklavtna pisava. — Ne in ne! kd Liberalci In prisega. Is Krna: Eden naših liberalcev je dejal, da je prisrga lahka reč; naredi dajo on lahko za 2 krajcarja. To so liberalci. & kr Umrl je v soboto v Medani posestnik Ant. Jarič. Mož, spoštovan in ljubljen od nas sovaščanov, bil je zvest, pošten kristijan, zvest svoji domovini. Z nekim nenavadnem čntom, odkritrsrčnim sožaljem, spremili smo ga v pondeljek k zadnjemu počitku. Svetila mu večna loč, in lahka mu zemljica. kr Pelagra v Brdili. — V ponedeljek je bila sejH komisije za pelagrozne V Kožbani. Me.dani in Miljani so je kou-statovalo iOO elnčajev te bolezni. Loterijske številke. IG. novembru. Dunaj....................H 6f> Grad« n.................21 20 Sl 47 (>G 35 9 17 Podpisani naznanjam, da sem sc preselil v via Čampo Santo (Pokopališka cesta) št. 25. v Gorici. ŠTEFAN KRALJ, zastopnik ,.Vzajemne zavarovalnice" za Goriiko. ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦< ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Dofor Pnti? ČBD,iai’shl niois,Er rCiCi UUlIl, v Girici, Baštelj, 32 Naznanjam slavnemu občinstvu in ccnj. pfj. odjemalcem, da sem odprl podružnico v (nnponki ulici št. 1, \in-a\is „IHontn“, v kateri osebno poslujem. Sprejemam vsakovrstna naročila za izdelovanje novih čevljev in poprave starih. V zalogi sc dobi vsakovrstne čevlje. Izvršena dela pošiljam v mestu na dom, na deželo po pošti franko. (lene zmerne. Konkurenca izključena. Se toplo priporočam udani Peter Cotič ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ■J mm <35 <3t> m !Otvoritev velike nove trgovine! Otvorila se je velikanska manufakturi™ in modna trgovina PRI ZLATI ZVEZDI korso G. Verdi 32 — GORICA. kk V Priporočam velečaslili duhovščini in slavnemu občinstvu svojo zelo bogato novo zalogo vsakovrstnega volnenega in manufak-turnega lilaga po najnovejši modi in zagotavljam ločno in najsolidnejšo postrežbo. — Ob enem si dovoljujem opozorili na veliko izvanredno božično prodajo najlepših novosti, katera sc začne že prihodni leden. — Izbern zares nedosegljiva! Cene stalne brez konkurence!! Priporočani se najvljudneje za blagohotno naklonjenost, z odličnim spoštovanjem ANTON BOHINSKI, nova trgovina „Pri zlati zvezdi44. Delavnica cerhenih posod in cerhvenega orodja Fr. Man Gorica, Magistratna ulica šteu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k' enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franko. Otvoritev nove krojačnice! Podpisani vljudno naznjam spoštovanemu občinstvu, da sem otvo-ril v ulici Vetturini št. 9, (v hiši „Narodne Tiskarne*1) v Gorici krojaško delavnico. Zagotavljajoč točno in pošteno postrežbo se uaj-uludneje priporočam posebno prečastiti duhovščini v mestu in na deželi za obilna naročila in bilježim z odličnim spošlovaojem udani Josip Smet, Ste v. 8180 Restavracija,,Central" 7/5 Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo ..CČTICRflL" Corso G. Verdi št. 32, v hiši „Cent. posojilnice" v kateri bode točil pristna bela in črna vina. kakor tudi dobro pivoizslavnoznanih Dreherjevih in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen jedilni salon, kakor tudi veiiko dvorano za veselice, plese in raznovrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno in po zimi zakurjeno. Za nmogobrojen obisk se priporoča Pavel Honsch, restavrater. Nezaslišano po ceni! == 600 komadov le za 1Z5 fl. = Eno krasno garant, dobro idočo precizijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravatno i*sIo s ponarejenim briljantom; 1 prstan v ognju poglajen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame: 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski liftp. 1 krasno garnituro, trombe /a man m* te, j ovratnike iu naprsnike par. 3'’,0 double zlato; 6 komadov finih platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v iep: 1 krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo. 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje iu Se 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le 1*85 fl. Po povzetju pošilja trgovina II. SPIMiAKN, Krakau *t. 206 Če se naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. I'ri več ko 2 paketih, dodam Se vsakemu en tak nožiček. Ce vam ne ugaja, vam vrnem denar. Naznanja se, da Razglas. Centralna posojilnica v Boriti j se je Ul PRESELILA na tekališče J. Verdija št. 32. ^ javna dražba zastavil III. četrtleta, t. j. mesecev julija, avpsta in septembra 1906, začne v pondeljek, Z. decembra 1907, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V Gorici. 7. not«ml ra 1907.