65. številka. Trst, v sredo 2}. marca 1900. Tečaj XXV ..Edinost" zhat». enkrat na dan. razuti naleti in praznikov, uii H. uri *većer. Naročnina /iia^a : Zm relo leto........i 4 kron ZA JM>1 leta......... ] i fftn leta........ t» _ ta en nit^e........ 2 kroni NuoOdiiu je j»i*£eva>u nai*r*-j. N* ns-lofl* bre* priložene n«niCnniH -p m>r*VH ne osira. _ Po tolmkarnah v Tr«tu prodajejo po-•u utežne številke po r, «totink f.*> nvč.i; izven Tr-ta pa po 8 stotin k «4 nvr.l Teiel<»u M«. K?<|. Sdin ost Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. Je moji! Oglasi se računalo po vrstah v petitu. Z h večkratno naročilo s primernim popustom. Posiana. osmrtnice in javne zahvale «1« -inači oglasi iul. se računajo po pogrnil i Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, reklamacije iti oglasa *i»re-jema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati looo Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo. in sprejemanje lnserutov v ulici Molili piccolo št v. 3, II. uadstr. Izdajatelj ic dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost44. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Bismarck zmaguje. Bismarckova deviza je bila : sila je nad pravi co. Ko je Nemčija premagala Francoze in je tako došla do hegemonije v Evropi, hilo je hudo za vse male in šibke narode. Deviza Bismarokova je cvela. plavna beseda je pripadala železu in ognju. Iz Berolira ven je vel }»o vsej Evropi veter prave reakcije, one reakcije, ki gazi pravico in ne pozna dru-zega, nego nasilje. Stanje je bilo neznosno. Antiteza Bismarcka v Evropi je bil Anglež < iladstone, branitelj prava, slobode in humanitarnih načel. Veliki starec je v svoj čas veliko prijMKnopel do svobode najprej Italiji, potem < irski, a v svoji lastni domovini je izvel velikanskih reform v liberalnem duhu, in to toliko na političnem in socijalnem, kolikor na gosj>odarskem ffolju. Na žal<»st, da ni mogel uresničiti jednega od najinilejih i dejalo v svoje -tarosti : da irski ni mogel dati svol>ode. Njegovi lastni rojaki so ga zaprečili in pred "d|>orom svoje lastne domovine se je moral umakniti v zatišje, kjer je tudi umrl. Ne smemo pozabiti tople in srčne brzojavke, ki jo je o tej priliki car Nikolaj ruski do|M>slal udovi 'zladstona. Po tej brzojavki kakor da si vladar Rusije prisvaja velika načela angležkega državnika. Ko je ruski car prvikrat izprožil idejo konferencije za občni mir na temeljil prava in pravice, je bilo to kakor odmev one humanitarne brzojavke. Da pa konferencija ni vsj>ela po namenih Nikolaja II., to ni njegova krivda. Ali, kako dela danes Nikolaj II.? Hegemoniji Nemčije v Evropi, j>o porazu Francije v letu 1*70, stopila je nasproti francozka-ruska zveza. Po tej zvezi je bila ustvarjena nova situvacija, a Francozka je bila dovedena v položaj, da vrši svojo staro misijo zaščitnice slabotnih in tlačenih. Zato je }H> Fusko-francozki zveri vsem malim in tlačenim narodom kakor odleglo: vsi so navdušeno pozdravili to zvezo, vsi so se rado-vali. In kako da ne bi se radovali? Ta zveza je bila kakor naperjena proti Bismar-ekovi teoriji in je morala zapreciti vsako nadaljnje zlorabljanje sile, zlasti od strani Nemčije in Angležke. Ali je ta zveza izpolnila nade, ki so se stavile v njo? Naravno je -icer, da se gotove zasnove v veliki politiki in v velikem svetu ne dajo izvesti od jed- nega dne do druzega. Zato se konečni cilj rusko-francozke zveze — naj je že ta ali ta — ni mogel izvršiti z ono lahkoto in ono hitrostjo, kakor so želeli njega privrženci. Pred vsem je trebalo, da si naredi pot. Poleg tega je bilo nekaj, cel<5 mnogo na tem, da zabranjuje razvoj in zlorabo sile. Že obstanek zveze je bil od sebe jamstvo in blagoslov; bil je že sam na sebi neprestani memento za one. ki bi hoteli gaziti pravico. Ves ta čas se francozko-ruski zvezi niti ni {>onudila prilika, da bi eksplicirala kako konkretnejo, po-zitivnejo delavnost. Sloboda Krete, vzlie porazom Grške, je na koncu konca njeno delo. Ali sedaj se jej ponuja prilika, da deluje, da se izkaže: ponuja se prilika v času, ko hoče Evropa storiti jedno od najvećih z I o č i n s t e v proti pravu, j) r o t i p r o s v e t i, proti humani-t e t i. Mi nočemo tu preiskovati, da-li je vojna v južni Afriki dovršena. Je ljudij, ki pričakujejo še le odločilno hitko, ki se nadejajo, de bi se sreča še mogla obrniti na stran junaških Burov. Nikdo ne bi prisrčneje želel tega, nego mi. No, zopet ue vemo, da-li se ne udajemo iluzijam. Za sedaj treba računati z vspehi Angležke, a to je znano, kako hoče le-ta zlorabiti te vspene. Republiki, _ ki sta ustali na obrambo svoje slobode, hočejo uničiti, zbrisati ja z lica zemlje, da bi postali le angležka kolonija, kjer bi bil urojeni element Burov gažen in*tlačen v prilog krvoločnim angležkim kapitalistom. Vsa južna Afrika bo je«'na sama velika angležka kolonija in Anglija izvrši jedno od najznamenitejih toček svojega kolonijalnega programa. Kaj dela f r a 11 c o z k o-r u s k a zveza? Da, tako vprašujejo sedaj prijatelji te zveze, zlasti mi Slovani, ki smo navdušeni toliko za Francijo kolikor za bratski nam narod ruski. Ako ru-sko-fraueozka zveza ne bo posredovala — in naj bo v tej ali oni formi — izneveri se svoji nalogi in nadam, ki so se stavile do nje. Ako i nsko-franeozka zveza dovoli, da Angležka izvrši svoje namene v južni Afriki, kako jamstvo bo še ta zveza civilizovanemu svetu?! Ko sta se ruski in nemški cesarsešla v Darmstadtu, v očigled vojni, je bilo splošno menenje, da je ruski car preko nemškega cesarja sporočil Anglež ki, da ona v izkorišča uju svojih zmag ne sme prekoračati neke meje. Ali se je svet prevaril? Ne, svet se ne more sprijazniti z mislijo, da bi Rusija in Francija gledali s prekrižanimi rokami, kar angležka sila dela v južni Afriki., To ne bi i>ila le zmaga Angležke, ampak bila bi tudi zmaga izvestnega načela, iz vestnega zistema. Bila bi to zmaga onega zistema, proti kateremu seje sklenila r U sk o-f r a n-cozka zveza!! To ne bi bil le poraz Burov. To bi bil poraz prava. To bi bil poraz za vse male in šib-keje narode. To bi bil poraz nad vsemi onimi, ki so tlačeni in ki so z zaupanjem gledali v rusko-francozko zvezo. Nasilje ne bi slavilo svojih orgij samo v južni Afriki, ampak tudi v Evropi. Nikoli ni bilo tako sijajne prilike rusko-francozki zvezi, da se identificira s klicem, s simpatijami, z željami vsega p ros vetij enega sveta! Ali da res zamudi to priliko? Ako Angležka izvrši svoje načrte v južni Afriki, bila bi to zmaga Bismarckove devize v najkrutejši in najbolj barbarski formi. Ali je možno umeti, da bi Rusija in Francija privolili v to ? Dinko P o 1 i t e o. Vprašanje nal vodnih zvez. m. (Ta članek je spisan soaebno na adreso gospodov državnih poslancev.) Vsled teh zvez prične naš izvoz gravitirati na sever in vse naše industrijalne provincije od Alp gori, oziroma od Donavske kotline, pričnejo izvažati izključno preko Severa, sosebno preko Hamburga. Trst ]>ojde zopet za nekaj stopinj nižje, naše pomorsko pristanišče zgubi in žnjim bodo na zgubi vse južne provincije. N e m-čija pa pridobi veČino trgovine v O r i j e n t u. Pomislimo, da je vzlic diferencijalni carini hamburška kava pred nekaj leti celrt v Ljubljani vspešuo tekmovala, ko še ni bilo ugodnih zvez. I*, tega moremo sklepati, da se kaj tacega lahko zgodi tudi z drugim trgovskim blagom, posebno še, a ko bo vsled pritiskanja ladij proti Hamburgu pomorska vožnja v Trst postajala vedno dražja in — bolj redka. V ilustracijo tega naj nam služi, kar se je dogodilo pred par meseci. Neka avstrijska tvrdka je hotela namreč najeti iz Sidneva ladijo, da bi peljala blago v Trst. Ali nobena jadrenica ni hotela sprejeti ponudbe za to luko, in sicer baje zato, ker bi iz Trsta nazaj ne imela tovara. Tako je bila ona tvrdka prisiljena najeti ladijo za Hamburg in preko Nemčije voziti blago, ali pa plačati veliko dražjo vožnjino. Mnogo bi se še dalo povedati o tej stvari, ali to ni naš sjtioter. Saj mi nismo principijelno proti temu, da se čim prej napravijo one vodne zveze, ki se namerjajo in ki so. dale povod tej razpravici; posebno nismo proti temu, da se Visla regulira, kar je res potrebno. Nismo proti temu, da se trgovini ' odprejo nova pota. Ali to moramo zopet ponoviti, kar smo že povdarjali, da treba gledati, da bo naša država tudi kaj imela od teh troškov, ki jih bo morala trpeti, ne pa , da bodo le tujci imeli koristi, ki v imenu svobodne plovbe izkoriščajo naš kapital in naš trud. Kajti naša žrtev ne obstoji samo v tem, da plačamo lepe svote denarja, ampak tudi v tem, da riskiramo propad n a-šegajedinega obmorskega mesta, ki nima prave in dobre zveze z notra-I njimi deželami, in pa vsled tega gmotno škodo bližnjih provincij, ki so vse več ali manje vezane na Trst. Z namerjanimi novimi kanali bo prizadeta veli ka n s k a š k o ti a Trstu in vsem južnim pokrajinam, ki vsled svoje lege gravitujejo v Trst!! ('e pa Trst-stalno pada — pada tudi vrednost ' p r o d u k t © v naših dežela. Će torej že absolutno hočejo imeti te vodne zveze, zahte-vajmo pa tudi mi nekaj, kajti druga zveza Trsta s središčem naše države ni nikaka kon cesija našemu ljudstvu, to je korist države ! Če mi zahtevamo železnico, zahtevamo le korist države, in za-se zahtevamo le, da nas pustijo živeti, da nam ne pogube vse trgovine in nam ne pogube Trsta ! ! Kaj da je Trst za našo državo — to je pač znano. Trst je edini trgovski e m po rij, ki ga ima Avstrija. Dandanes gledajo in prežč vse države, kje bi si pritlobile košček obrežja, da imajo svoboden uhod in izhod v svetovni trgovini, da imajo slobodno voduo pot v ves svet. Zato tudi vse države podpirajo obmorska mesta in skrbe za zveze z notranjimi deželami, kar vidimo ravno v Nemčiji, ki vedno koplje nove kanale in dela nove vodne poti : žile odvodnice obmorskih mest. Le pri nas naj bi bilo edino naše trgovsko mesto ob obali Adrije popolnoma pozabljeno !! T r s t naj bi bil ž r t e v H a m b u r g a ? ! J. IT. Politični pregled. FKST, 21. marca ltfOO Istrska mirovna pogajanja. Delegati italijanske in hrvatsko-sloven-ske stranke obdržavali so danes drugo sejo. Seja je trajala od 10. ure pred-poludne do 1 V., ure popoludue. Izdali niso nikakega službenega priobčenja. Kolikor srao doznali, razpravljalo se je danes o posamičnih točkah, katere so delegati lirvatsko-sl o venske stranke predložili kakor potrebe oziroma popuste. Razgovarjiili so obširno o vsaki posamični točki ter razlagali vsaki svoje nazore. Od strani hrvatsko - slovenskih delegatev pismeno predložene točke sprejeli so delegati italijanske stranke z obljubo, da jih dajo na razgovor v svojem klubu ter da priobče pismen odgovor na pojedine točke kluba hr-vatsko-slovenskih zastopnikov. Na včerajšnji dopolnilni deželno-zborski volitvi, ki se je vršila vsled odpovedi dra. Bartolija za mestno skupino Izola- 12 P O n L I S T K K Moja prijateljica. Piše Kopriva. Začelo se je žalostno življenje. Kadar sem prišla iz šole domov, vselej sem nasla stanovanj«- v neredu, razbite kozarce, zlomljen« . raztrgane podobe po tleli. Brata sta se jokala v svojih kotih, mati pa je vsa zarip-Ijena v obraz z razkuštranimi lasmi glasno zmerjala in klela tprtf očet#i*. Oče je bil redkokdaj doma. V gostilnah je pil okrog in se še le pozno v noči vračal. Večkrat sem se zbudila in ga slišala kako je v sosednji sobi klel, kako ga je mati obsipala s psovkami... jej, jej, jej !... Hilo je grozno ! Vsa tresoča se sem napeto jirtslusaia ua glasovi^" ki so prihajali iz sosednje sobe. Zastrašena in razburjena sem z široko odprtim« očmi bulila v temo. Včasih sem slišala krik, udarce, vzdihovanje, padce, hroj>enje... V sami srajci sem stekla iz |h>-stelje tjekaj, kjer sta se mati in oče z rdečimi jeznimi obrazi vsa divja pretepavala. Vrgla sem se med oba, vlekla, prosila, branila... Oče mi je stopiljčasih s svojimi težkimi čevlji na nogo, da sem imela čisto odrgnjene prste in marsikak težek udarec je zadel mene. A v svoji razburjenosti nisem čutila nič in še le jMizneje so se oglašale tudi bolečine. in vinjeni. V kotu je sedel oče. Pred njim je stala mati in ga za suknjo skušala potegniti s klopi. Oba sta se glasno prepirala. — Pusti me, baba ! — — Ti grdoba pijana, vse požre! Vse požene po goltancu! O, jaz nesrečnica ! Da bi ti vrag zamašil grlo!... — Molči! Za svoje pijem! — — Uši bi te bile že davnaj požrle, da mene nimaš, pijanec gt^jusni ! — — Kdo me je pripravil do tega, ho ! ? Satan črni! Ksantipa^ strupena ! — O, o, o !. .. Možje so se smejali glasno in surovo. — He, to ti je baba! ta zna! — — Ej, Šiška, samo ne daj se, da te bab-nica užene I — .— Korajžo! Lopni, če ni drugače! Hej, moja stara doma! Jaz bi ji že pokazal! — Tako je donelo od vseh strani in oče in mati sta se penila jeze, pretila si s pestmi, zmerjala, vpila... Nad vsem se je širila gosta, dušeča plast tobačnega dima; kisli, gujusni duh popitega vina, jedil, žganja, izpuhtevanje nečistih, potečih trupel je plaval v grdem, smrdečem, gnjj usnem zraku. Tresla sem se gnjusa nad vsem tem, dih mi je zastajal, grozna razburjenost me je navdala. (Pride še.) Oče je vedno trdil, da si hoče poiskati kako službo, a nikdar ni prišlo do tega. Zdaj je bil zlo voljen, zdaj bolan, večinoma pa opit. — Nekoč, neke sobote, ob desetih zvečer še očeta ni bilo domov. Mati se je kregala, da za pije vse, pogoltne in |w>žre, in da potem lahko vsi poginemo, če nas je volja, da bi bilo najbolje, da se prej ko prej »stegnemo kakor inulie^ rttf. ^ - : ■ Naposled se je mati oblekla in odšla po očeta. Dolgo, dolgo je ni bilo. Brata sta začela jokati, meni je bilo tesno in mučno. Noč je bila, sami smo bili, a očeta in matere od nikoder. Počakala sem še nekoliko, potem pa vzela svoj slamnik, oblekla svoj plašček, naročila še bratoma, naj bosta mirna in od/šla iskat »>četa. Vežna vrata so bila navadno vso noč odprta, zato sem lahko prišla venkaj. Ulice so bile že prazne in tihe. Plinove luči so nemirno gorele v svetilkah, na nebu so^ lesketale zvezde. Vedela sem, v katero krčmo je oče navadno zahajal. Ze X) ceste sem slišala debeli, opiti glas očeta in visoki, vikajoči ton matere. Tesno mi je postalo, vendar sem srčno stopila v vežo, tamkaj še nekoliko postala in naposled pogumno odprla vrata pivnice. Krog miz je sedelo mmtgo molkih. Vsi so bili glasni Milje-Liuzet. je bil izvoljen kandidat italijan- j skega političnega društva za Istro, dr. Mihael 1> e p a n g h e r. I>e-ta je dobil K Jo glasov, vrli hrvatski rodoljub Fran Flego pa f>0 glasov. Izid te volitve ima več vrednosti, nego I bi mislil kdo- Seveda to za onega, ki zna misliti in ki se tudi resno hoče učiti iz dogodkov. Treba le pomisliti, da na jedni — na italijanski strani — je bil oficijelno proglašen kandidat gosjx»dovalne stranke, oziroma nje političnega društva, za katerega je delal j ves ap-irat; na drugi strani pa kandidat, ki ! niti proglašen ni bil in za katerega ni bilo ni besedice agitacije v javnih listih ! In vendar je Hrvat dosegel skor«. polovico števila nasprotnikovih glasov! ! Na dlani je, da so to -ami zavedni odločni naši glasovi. Kje pa so drugi, ki bi gotovo glasovali proti italijanskemu intrasigentstvu, ako bi n. pr. le vlada hotela. Na zahtevamo, Bog ne daj, da bi vlada ; se svojimi organi pritiskala na kogar si bodi, da bi kršila in krčila svobodo volitve. Tega ne maramo in tudi ni treba. Mi smo marveč uverjeni, da bi po Istri marsikdo, ki sedaj |w»lušno in pokorno oddaja svoj glas za italijansko stranko, ker se l>oji nasilja in terorizma, glasoval proti terorizmu in nasilju ter za koocilacijo, ako bi le vedel, da moč oligarhije nima opore v vladnem z i s t e m u, oziroma da bi m o-ir e 1 pričakovati z a s 1 o m b e p r e d terorizmom. Mi smo jtovdarjali to zlasti zato, ker se vladni krogi, ako so v zadregi, kaj radi izgovarjajo, da ni mogoče in da se ne da nič storiti. Prazni izgovori! Nam vsaj nikdo| n«4 more p-vanju. Isto željo je v imenu Nemcev izrazil dr. Pergelt. Minister-predsednik je rekel, da je pripravljen, da se takoj izrazi o območju ol>čevanja oblasti med seboj, o obmejevanju na jx»dlagi narodnosti in o jezikovni usposobljenosti uradnikov. Tu so pretrgali razpravo. Prihodnja seja bo jutri. Tako se glasi uradna brzojavka. Druga [»oročila trde. da so bili členi konference ne-1 prijetno i/.nenadj<*ni, ker gosp. Korber ni tako ' točno označil stališča vlade, kakor so pri-i čakovali, in je marveč ]>odal le nekolikoj zgodovine jezikovnega vprašanja, torej stvari, ki so že v obče znane. Pred vsem so členi i konference pričakovali, da gosj»od Korber I natančno označi način, kako vlada misli rešiti I jezikovno vprašanje. Pač pa je vlada že minolo nedeljo pred-, ložila oddelku spravne konference za Češko načrt za razdeljenje dežele po okrajih —! sodnih in političkih — ter okrožjih s posebnim ozirom na narodnostne razmere, tako, da bodo okraji kolikor možno jednotno narodni. Ta uredba, kako-* jo misli vlada, Im> zahtevala, da se osnuje nekaj novih sodnih in političnih okrajev, deloma čeških, deloma nemških. Iz Srbije. Iz Belegagrada |H>ročajo v > Information«, da je prišlo radi vprašanja pomiloščenja obsojenih radikalcev do neljubih prizorov med kraljema Milanom in Aleksandrom. Ta |»oslednji je hotel nekatere radikalce pomilostiti. Temu pa se je uprl Milan najodločneje in je rekel — sklicevale 1 se na svojo oblast kakor oče — da nikdar j ne dopusti sinu tega koraka. In kralj Aleksan-der se je moral udati. A to še ni bilo zado-j sti Milanu — tej poosebljeni maščevalnosti i j — ampak je jel zasledovati, kdo da je njegovemu sinu udahnil to misel ? In aašel je »krivca« v dvornem maršalu polkovniku Rašiču. Tega poslednjega so seveda takoj odpravili z dvora. A še ni bilo zadosti, kajti | Milan je naložil še strožje naredl>e tudi proti ! nesrečnim žrtvam, ki morajo nositi težke verige na — golih nogah in trpeti glad. Danes dobivajo le nekaj vode in neužitnega kruha, jutri le malo prikube brez kruha in enkrat v tednu ee morajo popolnoma postiti. Oprav-I Ijati morajo najponiževalneja dela in ne smejo ni besedice spregovoriti med sel>oj. Ni čuda, da te nesrečne žrtve obupujejo in bolehajo. Ako pojde tako dalje, v dobrem letu sploh ne bodo potrebovali več kraljeve milosti, ker bo vse pri kraju!! In vse to se dogaja pred očmi prosvet-ljene Evrope ! Genij človeštva zakrij si obraz in — jokaj ! Tržaške vesti. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel svojo sejo v petek zvečer ob 7. in jK>l uri. Z ozirom na resnost in pomembnost sedanjih časov prosimo odbornike in njih namestnike, de se udeleže te seje. Shodi prihodnje nedelje. Za prihodnjo nedeljo sklicuje politično društvo »Edinost« tri shode: v Skednju v prostorih g. Sancin-Ćemot: v Rocolu v prostorih g. Prašelna; in v Kolonji >pri Matevžu«. Začetek shodom bo ob 4. uri popo-ludne. Volilni sdodi po okoliei. (Dalje.) Na Opčinah se je bilo zbralo precejšnje število volilcev. Videli smo mej njimi tudi nekaj pripadnikov nasprotne stranke, ki pa niso črti ni li niti besedice. Po (kratkem a jedrnatem nagovoru predsednika g. prof. Mandiea je p. dr. Sla vi k v daljšem govoru slikal važnost političnih volitev sploh in posebej še volitev v mestni in deželni zbor tržaški. Dokazoval je, da od Italijanov ne moremo pričakovati ničesar dobrega in da zahtevajo naša čast, naš ugled in naša korist, da volimo samo poslance iz naše srede, može naše krvi naše narodnosti ! Ako se udarno našim na-j sprotnikom tako na milost in nemilost, smo povsem zgubljeni ter si svojo pogubo tudi zaslužimo. Poživljal je volilce, naj dne 8. aprila vsi oddajo svoj glas slovenskemu kandidatu in naj s tem dokažejo, da so zares vredni boljše usode. Volilec g. Ferdinand Ferluga je na to predlagal za kandidata g. Ivana Goritlpa, od katerega smemo pričakovati, da hoče in zna varovati naše interese. Volilci so z glasnim odobravanjem sprejeli to kandidaturo. Ko sta še gg. dr. Abram in dr. Slavik priporočala g. Goriupa kakor moža zmožnega, zaslužnega in vnetega za čast in napredek slovenske okolice, je bil isti soglasno proglašen kandidatom. Na to je g. Mandić zaključil zborovanje pozvavši še enkrat volilce z navdušenimi besedami, naj storijo svojo dolžnost. (Pride še.) Slovenščina in tržaško deželno sodišče. Pišejo nam: Kako daleč smo še z slovenskim uradovanjem na tuk. c. kr. deželnem sodišču, je razvidno iz sledečega : Tajniku nekega tržaškega slovenskega j društva so poslali poziv na isto sodišče v — | italijanskem jeziku!! Zraven imena | dotičnika je bilo tudi ime društva, kateremu tajnikuje, kar svedoči, da so na sodišču dobro vedeli, s kom imajo posla. In vzlic temu so (»oslali laško povabilo! Sodni sluga je izjavil, da on ne vrne vabila, in da naj je povabljenec sam vrne, kamor hoče. Povabilo i je romalo na predsedništvo c. kr. sodišča, katero prosimo sedaj, oziroma zahtevamo od njega, da za bodoče prepreči tako zapostavljanje našega jezika. Gospod preiskovalni sodnik Poliak je na zaslišanju rad ustregel, zahtevi zaslišanca — ki je bil potem poklican s slovenskim pozivom — in ga je zaslišal v slovenskem jeziku, ali zapisnik je napravil italijanski !! Dotičnemu našemu gospodu zamerimo, i da je podpisal ta zapisnik, da-si nam je zatrdil, da je g. Poliak prijazna oseba in da so šele uči našega jezika. Ako je res tako, radi priznavamo in pohvalimo dobro voljo tega gospoda, ali ne moremo si kaj, da ne bi konstatirali na sploh, da v gospodje pač v škripeih, kadar treba sestavljati slovenske zapisnike, a niso bili v škripcih, kadar so kakor . K 18 st., Sorli 2 K, Počkaj l K 20 st., Gajeta 1 K, Zupan 1 K, Požar 1 K, Cok Josipina 1 K. ! Najpridnejša je bila g. Ivanka Doles. Dal Bog, da bi našle še mnogo posnemalcev in po-snemalk. Spominjajte se vedno prekoristne šolske družbe sv. Cirila in Metoda ! Zasedanje tuk. porotnega sodišča se otvori dne 26. t. m. ob i*, uri zjutraj z razpravo preti Rozi Cernaus zaradi detomora. Dne 27. t. m. bo nadaljevanje razprave proti Ivanu Ukmarju radi uboja; ta razprava je bila v minoli sesiji odložena. Dne 28. t. m. pridejo na vrsto Ivan Jazbec in dr. radi tatvine kave na škodo tvrdke Pa risi. Iz-pred naših sodišč*. Včeraj sta bila na tuk. deželnem sodišču obsojena : 34-letni Albert Zerma iz Kandije zaradi poneverjenja v 15 mesecev težke ječe in v izgon, a 4<>-letni že večkrat kaznovani Fran Mozetič iz Trsta radi tatvine v 6 mesecev težke ječe. Poskusen samomor. 21-letna šivilja Amalija Bandel iz ulice Solitario št. 27. se je včeraj skušala zastrupiti s kreolinom. Vendar je zdravniška pomoč prispela še o pravem času, da so ji rešili življenje. Vzrok poskušenemu samomoru je baje žalost na zgubi drage osebe. Javila zalivala. Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda se zahvaljuje najsrčneje g. Reichmanov, da je drage volje spremljala petje na glasov i rj u; tako tudi g. Vogriča in velecenjene gg. diletante, da so tako izborno zabavali občinstvo. Posebno priznanje in hvalo pa izrekamo g. vrtnariei Grmek, ki je s svojimi ljubkimi gojenčki kar očarala občinstvo. Konečno srčna hvala vsem, ki so prišli in pripomogli bodisi k moralnemu ali materijalnemu vspehu. ODBOR. .i Posvetovanje. Podpisani vabi vse člene »Delalskega podpornega društva«, da se udeleže posvetovanja glede sestave novega od-1 bora, katero posvetovanje bo pri h. nedeljo dne 25. t. m. ob 10. uri dopoludne v dru- j štvenih prostorih. A n t o n 0 e v n a, načelnik. Vesti iz ostale Primorske. X Odmevi s plesa c L e g e» v Poreču! Iz Istre nam pišejo: Za grdobije, ki so se godile na plesu «Lege« v Poreču - - o katerem dogodku ste poročali Vi opetovano; in menda .prvi — se je dne 16. t. m. naj okrožnem sodišču v Rovinju krojila pravica, j Ćetorieo legaških junakov je zalotila roka, j pravice: trije so dobili po trinajst mesecev ječe, jednemu pa so sodniki z ozirom na njegovo mladost prisodili le šest mesecev. S tem j je zadoščeno tj§. kaz. zakona, vprašanje pa je, da-li je zadoščeno s tem tudi javni vesti, užaljeni ravno zbok razmer, ki omogočujejo take dogodke?! Ne, ne! Za sodnike in za državnega pravdnika je stvar zaključena, za državnika in za vse one, ki sledijo dogodkom in ki se zanimajo zanje, torej- za politike, za može javnosti pa stvar ni in ne sme biti zaključena. Saj dogodek na plesu «Lege» v Poreču nikakor ni slučaj bolezni za-se, slučaj, ki je odpravljen po razsodbi sodnikov; o ne, ampak to je le jeden izmed tolikih pojavov jedne splošne bolezni, ki razjeda v vseh udih javnega in političnega življenja in} ki traja nezmanjšano dalje in bo trajalo tako dalje, dokler uprava države ne prične z iste- i matično in energično zdraviti njo, to splošno bolezen, in ne neha rabiti palijativnih sredstev le za posamične slučaje, ki so le simptomi splošne bolezni. Gospod urednik, saj mi ne zamerite, ako od takih resnih stvari malce £ poskoči m na Vašega — >Piccola>. Ta pa zna! Vsako toliko daje čitateljem po eno žličko resnice. Resnica je razdejana na toliko in toliko kosov, da je ne more spoznati oko »Piccolovih» čitateljev. Tako je delal tudi v tem slučaju. Vi ste že povdarili piccolovsko «furbarijo», ki je — prav kakor Ribničan, ki je iskal konja — g°ri označene dogodke iskal v Gorici, da-si je dobro vedel, da so se vršili v Poreču in je mogel zatrditi svojim potrpež-i ljivim čitateljem, da ni nič res. Sedaj, po obsodbi, je sicer priznal, da se je nekaj godilo in da se je godilo v Poreču, ali pol resnice — jako važno polovico resnice — je še potajil, namreč to, tla se je dogodek vršil j na plesu ^Lege« ! Tiste cL,ege«, ki se usi-ljuje, da bi nam vzgajala našo mladino: Tiste ! djege», ki zapeljuje zaslepljene stariše, tla bi :jej zaupali svoje otročiče, za katere so od-i govorni pred narodom, svojo vestjo in Bogom! j «Piccolo» torej ni hotel povedati, da so si ona četorica na plesu «Ivege> stekli kazen, ampak je govoril le o » lin balio popolare». Ali ni — furbo? ! Pa kako lepo je prikril resnico, da so grdobe cesarjevo podobo nesli ! na ali pred neki kraj, katerega se ne imenuje ! rado v dostojni družbi! ! Menil je namreč : cnell attiguo stanzino^, v sosednjo — sobico ! Kdor zna, pa zna ! i i - « Vesti iz Kranjske. * L j u b l j a n s k i brivci so sklenili ustanoviti prenočišče za potujoče pomočnike In zadružno skladišče ter da naj bi se povišale cene pri obrtu brivcev, ki naj bi stopile v veljavo s 1. aprilom t. 1. * Razširjenje ljubljanskega k o 1 o d v o r a n a j u ž. želez n i c i, je očita in jako občutna potreba in so se o tem že vršili dogovori na merodajnih krajih. Kakor se čuje, je sedaj južna železnica vendar pripravljena, razširiti kolodvor proti Resljevi I cesti. S tem pa niso povsem zadovoljni na : ljubljanskem magistratu, ker bi radi smer na Resljevi cesti ohranili za bodoče eventualno razširjenje mesta in zahtevajo, da bi se ~ko-i lodvor razširil proti Dunajski cesti. A ker bi to neprimerno več stalo, bi južna železnica o sedanjih razmerah pač ne mogla ugoditi želji magistrata in tako bi se rešitev tega vele-važnega in potrebnega vprašanja, lahko zopet zavlekla za več let. Ker je pa potreba razširjenja kolodvora obče in jako intenzivno občutna, upati je, da se tudi občinski svet izreče za prvotni projekt, to je za razširjenje proti Resljevi cesti. Južna železnica bi v tem slučaju baje takoj začela s stavbo. cSlov. Narod«. * J a k o b Ruda. drama v treh dejanjih, spisal Ivan Cankar. Iz Ljubljane nam pišejo : Sinoči, dne 1 *5_ t. m. vprizorili so v deželnem gledališču ljubljanskem prvič izvirno, ! tridejansko dramo, Jakob Ruda. Mladi, nade-. polni pisatelj je stopil pred širše, rekel bi, J razvajeno glediško občinstvo. Reči pa se mora, da je stopil prednje z lepim vspehom ! Snov, razvoj in sploh vse v tej novi drami je naravnost duhovito. Morda bi bilo umestno, ko bi se bil gospod pisatelj udeležil skušenj osebno, ker bi "bil gotovo spremenil ali opustil nekatere nedostatke, ki se pa s to prav vidijo na odru. S svojo dramo je gospod pisatelj raz podil vse one čudne predsodke, ki jih ima mnogo izmed naše inteligence napram slovenskim zlasti mladim piscem. Žal, da je tako! Vse tuje je dobro; kar je lastnega, domačega, pa ne najde milosti pri njih. Dalje pa moramo povedati, da naše občinstvo nima pravega veselja do drame same. Njemu prijajo bolj veseloigre, operete in opere, nego pa žaloigre in drame. Kaj se hoče — narobe svet! Žalosten pojav je, da se v stolici slovenski prvič igra domača drama pred slabo ali vsaj srednje obiskanim glediščem. Kar se uprizoritve same tiče, moramo vse hvalno omenjati. V naslovni vlogi je gostoval g. Ignacij Borštnik iz Zagreba, umetnik od temena do tal. Tudi drugi igralci in igralke zaslužijo posebno pohvalo. Upajmo, da skoro zopet vidimo to izborno dramo — morda z nekaterimi izpremembami — na našem odru ! * K 1> u r o m je odšel tetini luiron l!ail-lon iz Kokrioe na Kranjskem. To je pa že res pravo prijateljstvo, ki se v nesreči kaže najl>olj močno. * Drugič v preiskavo pride posestnik iz Rateč. France Frančič, ki je l>il obdolžen, činski svet v Karlovcu namerava ustanoviti mestno elektrarno. Minoli j teden sta prišla v Ljubljano karloviški župan \ r b a n i č in tamošnji mestni višji inžener 1 Kaplar, da si ogledata in proučita ljub-' Ijansko elektrarno. Poleg mestne elektrarne ogledala sta si imenovana gospoda tudi ljub-' ljanski mestni vodovod, klavnico, rešilno postajo v »Mestnem domu in druge naprave. Spremljevali so ju Hribar, visi inžener Žužek in drugi mestni inženerji. * »Slovansko planinsko društvo« je in.elo nedavni« svoj redui občni zbor. I'ruštvo ima sedaj 115(> udov in je torej njih število od leta 1898. naraslo za 230. Umrla sta v minolem letu dva uda in sicer notar Stanko Pirnat in predsednik trgovinske /.borniee v Ljubljani g. Ivan Perdan. j Odlw»r društva je imel 21 sej in je rešil <>07 vlog. Priredil je več izletov in sedem dru-; št v en i h večerov na katerih so predavali : gca. Borštnar in gg.: župan Hribar (2krat), potem prof. Laharnar, prof. Orožen, prof. Pe-rušek in kontro or Trsten jak. Poleg tega je bilo še več druzih prijateljskih sestankov udov. Vsi društveni večeri so bili kar najbolje obiskani. Društvo a mate ur-fotografov je priredilo razstavo fotografij. Tudi ta klub je bil izredno marljiv v delovanju. Društvo je na novo markiralo več poti ter postavilo mnogo kažipotov in napisov. Obisk društvenih koč je vedno mnogoštevil-nejši. Sosebno so o tem zastopani češki turisti. Društveni organ »Planinski vestnik« prinaša vesti o društvenem delevanju ter druge j>oučne in zabavne spise in razprave, ki so turistično-zanimive. Na znanstvenem polju je l»osebno velikega jKunena moteorologična opazovalnica na Triglavu, ki je bila v minolem letu spopolnjena z novimi aparati. Podružnic ima društvo sedem, ki so vse izredno marljive. Osrednji odlw»r je stal v korespondenci v. znanstvenimi listi, nabiril je statistične poti atke, ter je prepuščal svoje koče brezplačno na «lnžtw» vsem onim. ki so prišli v Alpe v svrho znanstvenih preiskovanj. Na občnem zboru se je izrekla hvala raznim korporncijam, kakor tudi zasebnikom, ki so delovali v pro-speh društva ter se je o tem sosebno imenovalo : kranj.-ki deželni t »ti bor, ljubljanski magistrat, razne hranilnice in posojilnice, in dalje gg.: župnika Aljaža, profesorja dr. F r i sch a u fa, nad učitelja Kocbeka in druge. Vrlemu slovenskemu planinskemu društvu želeti moramo najlepše bodočnosti in smo tudi prepričani, tla j«» doseže. * Vojaški nabori na Kranjskem. Z včerajšnjim dnem so se pričeli na Kranjskem letošnji vojaški nabori in sicer se je vršil včeraj in danes nabor na Vrhniki, dne 2H., 24., 26. in 27. marca se bo vršil v j Ljubljani za sodni okraj ljubljanske okolice, dne 28. in 29. marca pa za mesto Ljubljana, j Za dojKilnitveni okraj jiešpolka št. 97 pa se bodo vršili nabori : dne 24., 25. in 2<». aprila v Postojni, dne 2*. in ;>0. aprila v Vipavi, tlne 2. in »J. maja v Ilirski Bistrici, dne 5. maja v Ložu, dne 7. maja v Cerknici, tlne j 9. maja v l^ogatcu in dne 11. in 12. majav Idriji. * Za podržavljenje pošte v Kranju, na kateri je izredno veliko prometa, je vložila občina kranjska vnovič prošnjo na trgovinsko ministerstvo. * Blizu en meter snega je padlo; dne 1t. m. v Ratečah na (Gorenjskem. I^e- j žalo je še od preje mnogo starega snega in ta i nameček bržkone ni posebno razveselil tamošnjih prebivalcev. * Mesto v Ameriko v zapor. Vi-ljelni Jakša. 20-letni čevljar z Vinivska v črnomaljskem okraju, je hotel v Ameriko, a njegovemu {»otovanju je storil konec policaj na ljubljanskem kolodvoru, ker se mu je zdel premlad za tako dolgo potovanje, sosebno pa, ker še ni bil vojak. * Izvoz oziroma uvoz prašičev e vlada za novomeški okraj zopet dovolila. Bilje že skrajen čas. ker je bilo v Ljubljani vedno bolj občutno |K>manjkanje prešičev. * Z g o r e l je v Petrini poldrugo leto stari sinček okrož. stražmojstra g. Pickerta. Otrok je bil sam v sobi in se mu je vnela obleka. * Zaveza slovenskih učite 1 j-s k i h društev. Ministerstvo za notranje stvari je odobrilo predrugačena pravila »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, ki se bo odslej imenovala »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev». Vesti iz Štajerske. — »Nemški dom« v Celju. Kdo bi bil mislil! Celjski »Nemci« so se naenkrat spomnili, da je njih nemštvotako »švoh«, da bi je vsaki slovenski veterček mogel odnesti, ako mu ne postavijo lastnega doma! Da, »Nemci c v Celju hočejo imeti svoj »Nemški dom«, za katerega so baje že nabrali ;J20.000 kron. No, slovenskemu »Narodnemu domu« se vsekako ne treba bati te celjskonemškutarske konkurence z »Nemškim domom«, v katerega naj se le naselijo oni celjski gospodje, ki tvorijo elito celjskega nemštva in po ulicah — pljuvajo na slovenske tiame. Vsak jh» svoje! — Ustrelil se je v Mariboru 20-letni natakar Miha liauer. Vzrok je menda ljubezenska afera. — Demonstracije na graškem vseučilišču proti prof. Frisehaufu so ponehale. Burši so se kouečno naveličali in rektorat je razglasil, tla se bo strogo postopalo proti onim, ki bi take demonstracije vprizarjali. No, ta pesek pač nikomur ne bo škodil, a razmere na graškem vseučilišču so — interesantne. polnoštevilno. Radi demonstracij je uloženih 23 kazenskih ovadb. DUHOVCOV 20. (K. B.> Na 16 rovih delajo polnoštevilno, na ostalih z dvema tretjinama delavcev. Vsled brezuspešnega izida stavke sta morala dva voditelja z bežati. 200-letnica akademije. BEROLIN 21. (K. B.) Slavje 200-let-nice akademije se je včeraj zaključilo s sijajno pojedino, katere so se udeležili zastopniki oblasti, kakor tudi mnogoštevilni učenjaki iz Nemčije in inozemstva, skupaj kakih 300 oseb. Kuga. SIDNEY 20. (K. B.) Tukaj sta dve osebi na novo zboleli za kugo. KALKUTA 20. (K. B.) Kuga se močno razširja. V Bengalenu je bilo zadnji teden 4725 slučajev kuge, in sicer mej temi 2044 v Patna in 744 v Kalkuti. Dhamaf paša se noče vrniti. PHILLIPPOPEL 21. {K. B.) Po poročilih iz Carigrada so izpodletele tudi zadnje počkušnje, da bi Dhamat Mahmond pašo in njegovega sina pregovorili k vrnitvi. Rusija ne nastopi proti Angliji. PARIZ 21. (K. B.) «Matin» izjavlja, da je vest, ki jo je prinesel «Berliner Loeal-Anzeiger^, da Rusija v sporazumu z Francijo in Nemčijo pripravlja proti Angliji naperjeno noto, neutemeljena, s pripombo, tla sta Francoska in Nemčija s svojima izjavama najnt>-vejšega datuma dovolj označili svoje sta-| lisce. Dosrodki v Skopi ju. CARIGRAD 21. (K. B.) V krogih turške porte izjavljajo, tla vali iz Skoplja, I Hatie paša, ki je bil poklican sem, da po-roča o stanju, ni odstavljen otl službe in se morda zopet povrne na svoje mesto. Iz an&rležkega parlamenta. LONDON 20. (K. B.) V včerajšnji seji spodnje zbornice so sprejeli po večurni debati v drugem čitanju finančni zakon s 182 glasovi proti 30, in zakon o cenzu za Veliko Britanijo v tretjem čitanju. Vojna v južni Afriki. Ciuverner Milner. CAPSTADT 20. (K. B.) Guverner Milner je odpotoval včeraj v spremstvu svojega vojaškega in zasebnega tajnika. Proti proklamacija predsednika Steijna. LONDON 21. (K. B.) Maršal Roberts poroča iz Bloemfonteina včerajšnjega tlne: Lord Kitchener je zasedel Priesko. Trans-vaalski Buri so ušli čez reko. 33 Burov je bilo ujetih in priplenjenih je bilo 200 pušk s pripravo, zalogo, kakor tudi razstrelivo. Predsednik Steijn je izdal proti proklamacijo, glasom katere bo vsaki Bur, ki se noče boriti proti Angležem, kakor izdajalec ustreljen. Na meji dežele Basulto pričenjajo Buri ustajo. Trgovina in promet. Pripravljavna dela za bodočo carinsko tarifo v Avstriji so se že pričela na Dunaju. Prva poizvedovanja se tičejo izdelkov papirja in snovi, iz katerih se izdeluje papir. V ta namen so bili pozvani na posvetovanja zastopniki tovarn papirja najrazličnejih vrst. Zlasti so morali le-ti povedati svoje menenje, kako bo formulirati novo tarifo v obrambo interesov industrijalcev in trgovcev te stroke, kateri interesi se mnogokrat kri ža jo. Za odpravo klavzule v pogodbi z Italijo. Posl. Viljelm Pfeifer in tovariši so stavili v zbornici poslancev ta - le predlog za odpravo klavzule o carini na vino v novi pogodbi, ki se ima skleniti z italijansko kraljevino, in za zvišanje uvozne carine na italijansko vino: Pod točko 5, III. zaključnega zapisnika k trgovinski pogodbi s kraljevino Italijo od dne 6. decembra 1891 se nahaja takozvana italijanska klavzula o carini na vino, glasom katere se carina na italijansko vino, uvoženo v Avstro-ogersko, lahko zniža od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. Dovolitev te znižane carine je takoj, ko je stopila v veljavo, vzbudila v vrstah naših producentov resno vznemirjenje ter je tekom osmih let, kar obstoji, znatno oškodovala naše dežele. Kajti pričakovanje naše vlade, ki je je gojila ti posvetovanju glede trgovinske pogodbe od dne 6. decembra 1891, da se namreč Italija ne bo posluževala carinskih olajšav, dovoljenih ji z novo pogodbo, kakor ni uporabljala znižane carinske tarife, dovoljene ji s j»ogodbo od dne 7. decembra 1887, — se Razne vesti. Nečloveška obrt. V mestu Cherson na Rtiskem so zalotili neko žensko imenom Marija Laruchin, ki je v zvezi s svojo hčerjo pomorila neverjetno mnogo malih nesrečnih otrok. Mej istimi je bilo seveda največ nezakonskih otrok. Zlobnica je vršila to nezaslišani) krvavo tlelo, kakor nekako obrt. Pod njeno streho so našli kakih 20 otroških trupel. Pokazalo se je, da so uboge male žrtve umirale vsled lakote ali pa nasilne smrti. Koliko stanejo Angleže ogerski konji? Poprek velja 1 konj 800 kron, a nakupili so 3000 konj. Vkrcali so konje na Reki v veliko angležko ladijo, ki je v to svrho morala spremeniti svoje notranje prostore v velik hlev. Z Reke so prepeljali konje v Durban. Vožnja traja 35 do 40 dni. Da so ti ogerski konji jako «slani», razvidi se iz sledečega: 3000 konj pt> 800 K velja 2,400.000 K, troški za transport, nadzorovanje i a oskrbovanje za vsakega konja do Reke 100 K, torej 300.000 K. Prenaredba parnika v hlev 240.000 K. Troški za prepeljatev na morju za vsakega konja 6 K na dan: za 35 dni torej z.i 3000 konj 610.001» K. Plača in oskrba spremljevalcev konj do Durbana in nazaj 17.8SO K ter pristranske pristojbine 1,200.000 K. 3000 ogerski h konj velja torej angležko drža vi» v Durbanu 4,777.H80 K ali vsaki konj nad H>00 K. žali bog ni uresničilo. Nasprotno se je Italija znatno posluževala te klavzule, kakor to dovolj jasno izhaja iz statističnih izkazov o naši zunanji trgovini. U vožena količina iralijanskaga vina za znižano carino v znesku 3 gld. 20 novč. je znašala : leta 1892 (od 27. avg. do 31. dec.) 473.415 m. st. „ 1893 ......... 1.185.794 „ „ „ 1894 ......... 884.001 „ „ „ 1895 ........ 774.904 „ „ „ 1896 ......... 845.601 „ „ „ 1897 ......... 1.398.431 „ „ „ 1898 ......... 1.505.203 „ „ Skupaj 7.067.409 m. st. ki pomenjajo trgovinsko vrednost 70.000.000 gld. — Teh 70.000.000 gld. je odšlo iz naše monarhije na Italijansko. Ako |K>mislimo, da so stroški obdelovanja vinogradov na Italijanskem nasproti tukajšnjim visokim stroškom pridelovanja skoro niČevi, da na Italijanskem trtne in' grozdne bolezni ne razsajajo tako kakor pri uas, da torej tudi stroški preprečevanja in zdravljenja istih niso tako visoki, je pač jasno, da ob carinski olajšavi italijanskemu vinu naša vina ne morejo tekmovati z istim ter tla italijansko bolj in bolj izpodriva naša vina. Avstrijsko vinarstvo treba torej varovati proti tej konkurenci s tem, da se dosedanja uvozna carina na italijanska vina primerno zviša; ker ostane trgovinska pogodba z Italijo v veljavi tlo 31. decembra 1903 ter se mora vršiti pogajanje, predno poteče ta doba, predlagamo : Visoka zbornica naj sklene : »Vlada se poživlja, dao sklepanju nove trgovinske pogodbe z Italijo odpravi takozvano klavzulo o carini na vino ter da primerno zviša carino na italijansko vino, uvoženo v našo monarhijo.« Na Dunaju, dne 9. marca 1900. Pfeifer, Pogačnik, Povše, dr. Krek, Zičkar, dr. Žitnik, tir. Gregorec, Borčić, Zorč, dr. Stojan, Karatnicki, Spincniki, Spinčie, tir. Bulat, Šupu k, Vukovič, Kušar, tlr^ Laginja, dr. Klaić, tir. Trumbić, dr. Gregorčič, Kin-spieler, Biankini, dr. Ferjančič, Vencajz, Ochrvmowicz, Baruinski. Kabel med Carigradom in Nemčijo. Od nemške strani so nedavno temu povabili turško vlado, naj določi mesto za postajo kabelna (podvodnega brzojava) Carigrad-Constanza, ker bo kabel skoro dovršen od strani vzhodno-e v ropske družbe. Turška vlada sicer še ni odgovorila, vendar pa ni misliti, da bi delala težave polaganju kabelna. Trgovinske vesti. Budimpešta 21. Pšenica za oktober K 7.70 do 7.71. Pšenica za april K. 7.4b do 7"47 Rž za oktober Iv. 6*54 do 6*55. Kž za april lv. 6*30 tlo 6*31 Koruza za juli K. —.— tlo —.— Koruza za ovrnil se je iz Opatije in je zopet prevzel vodstvo deželne vlade. ftospodska zbornica. DlTXAJ 30. (K. B.) Gospodska zbornica je imela danes sejo, v kateri je odobrila več predlog, sprejetih v zbornici poslancev, mej drugim zakon o podporah bednemu prebivalstvu in zakon o podaljšanju ustavljenja |>ostopnega zvišanja davka od stanarine in 5°/0 davka od čistih dohodkov za Trst in o k o l 1 c o. Zakon o statistiki delavcev izročijo posebnemu odseku, katerega izvolijo v prihodnji seji. Potem so zaključili sejo. Stavke. OUSTI 20. (K. B.) Stavko je smatrati končano. Na vseh rudnikih delajo malone Zaloga in torama IC pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minzi t Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Kopt izbor t tapeta rijab. zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko Tsakemn na zahtevo. Cene brez konkurence. Predaeti stariju se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. Poslano. <) priložnosti zadnjih »Iržavnozborskih volitev na (ioriškein je ^""p. Anton ('erne mlajši iz Tomaja razžalil učiteljski stan z besedami : »učiteljska hanfla«. Nekateri učitelji sežanskega <»kr;ij:i s<» zat«» proti njemu uložili tožho r.nli l-azžaljenja časti, a na obravnavi je gosp. Cerite obžaloval svoje nepremišljene l»ese«le iti se zavezal v sodnem zapisniku od raarm t. L, da tekom 3 dni da v listu »Kdinost« objaviti izjavo v tem zmislu. Nadalje se je v istem zapisniku gos p. Anton (Vrne j »odvrgel pogoju, da imajo obtožitelji pravieo na njegove stroške objaviti omenjeno izjavo, ak<* ne In* obtoženec storil tega v gori-določenem roku. Ker gosp. Anton Čeme ml. v rcsniei ni držal svoje besede in izpolnil prevzete dolžnosti, objavljajo obtožitelji jm> omenjenem sodnem zapisniku sestavljeno Mala oznanila. t« rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava -M* nvč. Zalosa likerjev t sod čili in buteljkah. Perhauc Jakob ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčmo. PJmJU |van ulica Media št. 3., toči črna I II III IvCsll jn ^jjj vjna jn pjvo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Lozić Jurij IZJAVO. ,,Podpisani Anton Černe ml. obžalujem, da sem dne 29. januvarja 1900 v naglici izgovoril v restavrantu Mahor-čič v Sežani besede „učiteljska banda" in izjavljam, da nisem imel namena s tem 2a- Rehar Peter liti učiteljski stan". Androna S. Lorenzo fza magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenr.h. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Pn^AAnlll Pron imagostilnovulicilreneo rUlUUIIIK rldll 5t 2,toči istrsko, dal- matiusko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. ulica Riborgo št. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Srebrno uro je zgubil dne 7. marca t. 1. neki ubog delavec iz Istre na poti od Ricmanj do domobranske vojašnice (Rocol). Posten najditelj se pozivlje, da jo prinese proti primerni nagradi upravi našega lista. Tržaška posojilnica In hranilnic lezistrovana za draga z omejenim poroštvom, ulica S. Fr&ncesco St. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojil:* dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,®/., na menjico po 60o na zastave po S1/,0^. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—1 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. Napadani učitelji. Pekarne in sladeiearne. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod iz T rsta : 6.20 pdp. omn. Npbrežina, t ervinjan. Benetke 8.— „ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko H.2:> „ n Nabrežina, Videm. Benetke. Rim 9 .— _ omn. Nabrežina. Videm. Benetke. Verona 9.55 _ pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop omn. Kormin. zveza Cervinjan, Benetke 4.35 „ „ Nabrežina, Videm. Benetke, Rim 0.30 n Benetke (via Cervinjan in via Videm) Rim (via Bixij) naravnost. 6.25 _ pošt. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zvč. brzo vi. Kormin 815 „ „ Dunaj, zveza s Pest m. Reko 8.45 „ meš. Nabrežina. Videm. Benetke 9.45 do Miirzuschlaga 6.10 „ (samo ob sredah) ekspres v Ostende Dohod v T r's't: 6.56 pdp. me*. i- Miirzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 „ „ iz Italije, Kormina, Nabrežine 8.45 „ brz o vi. iz Kormina 9.28 „ - Dunaj, zveza s Peš to, Mnihim 10.25 „ pošt. Dunaj, zveza z Reko 10.40 _ brzo vi. iz Italije preko ,Kormina 11.20 „ omn. iz Benetk (via ( ervignjan) 5.35 pop. pošt. Dunaj, zveza z (Gorico 7.45 zvč. omn. iz Italije preko Kormina «.30 - brzovl. iz Italije preko Konnina 9.— ., - Dunaj, zveza z Reko 11.35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp. (samo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od Sv. Andreja 6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj. Dunaj 4.50 pop. Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj. Dunaj 7.45 _ brzovl. Pulj, Divača. Beljak. Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp. Divača 9.35 ., Pulj, Rovinj 11.15 _ Hq*elje, Ljubljana, Dunaj 6.1"» zvč. Pulj. Rovinj, Dunaj, Ljubljana 9.50 , brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj 9.25 n Hrpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.! Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenj. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. « c. li p. avstr. MMu zavoda za trsov i no in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2V;0 30-dnevni odkaz 2»/ »/ ... oso 3-mesečni * 2l/4% n ° 4 o tj. .. 2ll»T na pisina, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okroini oddel. v vredn. papirjih 2°,n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Peš to, Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablouz. Gradec, Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. P r e d n j m i. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Kavarne. Antun ^nrli priporoča svoji kavarni rmillUH II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Zaloga (los: hi sodarski mojster. A hram Fran TJlica s* Fmncesco žt-2 OH! ■ ■ Clll Trgovec z dogami in sodarski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Trsrovci. Fran Hitty Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Ogrije in drva. Muho |nQin v ul,ei T°rr° stev- IVI UI Id JUOl|J priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! !! Nezaslišano!! 191 predmetov za samo 2. gld. IO kr. 1 krasna pozlačena ura, jameena tri let:«. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etni za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnili gumbov v/, double-zlatu I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz »louble-zlata I. vrste. 1 par uhanov i/, double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna opryva. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 7'1 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih pradmetov za gospodinje. Imenovanih 1^1 krasnih predmetov razpošilja samo za 2 g;old. 10 kr. (ura sama stane •toliko) švicarska izvozna tvrdka H. SCHEUER. Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku S d ni j. Iluatrovani ceniki zastonj in franko. Prva slovenska izdelovalnica mrežic za plinovo luč (Auer) Javljam slavil, občinstvu, da sem od-prl svojo izdelovalnico in prodajalnieo nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu Piazza Negozianti in Via deil5 Arsenale Uvažujć geslo: Svoji k svojim« se priporočam za obilne naročbe. Dragotin Vitez SEMENA z nasadov cvetic, travnikov itd. tvrdke Wolfner & Weisz na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence. Zaloga v i rstu : Roberto Bambule cvetličar v Via delle Torri (Palača Diana). K N Mlin na par Valentin Skočir kjer melje vsakovrstne tursčene m<>ke Trgovcem pošilja na doni točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. ima v ulici Giulia Št. 309 mlin na par, Poditčevanje jezikov. Ilirno If otinlfQ v uliei Valilirivo št. 17 JUV Ud l\dlllllvct J nadg podučuje doma ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah. Civiini in vojaški krojač. fe vsakemu koj mumiji?! i C. Ir. priviligirani kroji krojiti Kartin Poveraj v Gorici na Travniku št. t I. n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežiikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po najnovejši m adi. SI Dr. Rosa Balsam ----|J Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več kakor iiO let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krep in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli e.mbalaže nosijo /.raven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Leiarna B. Fraper-ja c. in ir. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu' si Praga, Malastran, ojrel Spomerjeve itiicc. Vsakdanje |»oštn«> raz|>ošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: Luciaui, E. Leiteiihurar. P. Prendini. S. Serravall«, A. Suttina. C. Zaneti i, A. Prasmarer. Spedicijska poslovnica Ga&par Hvalič v Gorici v ulici Morelli št- 1*2- se toplo priporoča Sloveneem v mestu in na de/.eli /a prevažanje vsakovrstnega blatna in )K>hištva v vse kraje. Nov zaprt voz za prevažavje. Dostavljenjt* nepoškodovanega bla^a se zagotavlja- iMKAMimr^^ Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zalora pohištva za jedilnice, »palnire in spre-jemniee. iimnif in pere^nie. ogledal in železnih blagajn, po eenali. da »e u< bali koukureuce. Voseone svece. I IfAnOO svečar v Gorici ulica Sv. Antona r^ št. 7 izdeluje s veće iz pristnega j eebeluega voska. Za pristnost jamci s k. Za 1 obilne naroebe se priporoča prećastiti duhovščini, cerkvenim onkrbništvom ter slavnema občinstvu. Voščilo (biks) in usnje. Glavno zalogo vošćila [biksa] družbe _ sv. Cirila in Metoda in tvomiško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh po-j trebšein za čevljarje ima Ivan Drufovka v Go-j r i c i na Travniku štev. 5. Podružniea v Sežani in ' Komnu. Naročbe se točno izvršb. Pohištvo i n inčtilji. Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev. okviijev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecari]ami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anion Brešrak, gorica, Gosposke ulice štv. 14. Pr»>daja proti primerni varščini tudi na obroke. tg/, m Narodna jed postati morajo testenine Iz Prve kranjske tovarno testenin žnidcrsič & Valenčič v II. Bistrici po njih izliornera okusu, obilni redilnosti, nizki ceni in jednostnvnetn pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajalnieali jestvin.