LETO XXXV. — Številka 4 Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt 27. januarja 1983 Cena 5.— šil. (7 din) Celovec P. b. b. 1 Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Občni zbor Slov. skupnosti stran 2 Gospodarske novice stran 2 Podelitev Tischierjeve nagrade stran 3 Gimnazijski ples stran 5 Mladina za mladino stran 8 Turnir KDZ—NT stran 8 nsks čestital dv. sv. dr. lf. Inzku V soboto, 22. 1. 1983, je obiskala delegacija predsedstva NSKS (podpredsednik mag. Filip VVarasch, osrednji tajnik Franc VVedenig, člana predsedstva dipl. trg. Janko Urank in Karel Smolle) jubilanta dv. svetnika dr. Valentina Inzka, ki je prav ta dan praznoval svoj 60. rojstni dan in mu v imenu organizacije ponesla iskrene čestitke Narodnega sveta ter mu izročila darilce v obliki umetniške slike z rožanskim motivom. Zastopniki NSKS so se bivšemu dolgoletnemu funkcionarju in predsedniku NSKS zahvalili predvsem za njegovo delo, ki ga je opravil tako znotraj organizacije NSKS kakor tudi v drugih okvirih, posebno še na cerkvenem področju v prid celotne narodne skupnosti in izrazili upanje, da bi lahko še dolgo let v zdravju deloval med koroškimi Slovenci. V soboto zvečer pa je SRD „Kočna“ priredila v Svečah svečanost. Predsednik „Kočne" dr. Janko Zerzer je slavljencu čestital v imenu sveškega društva ter Krščanske kulturne zveze. Konkretni rezultat sestanka s kanclerjem: Po tfire/i mesecih bodo naslednji razgovori N OVODMIKi V vsaki zgodovini so mejniki, ki so s svojo usodnostjo odločili dogajanje in razvoj naslednjega obdobja, bodisi v dobrem, bodisi v slabem. Tak odločilni premik je bil 30. januar 1933, ko je v Nemčiji s sredstvi demokracije prevzel oblast človek, ki je bil v tujini znan bolj kot kričač; doma v Nemčiji so tisti, ki so mu pripomogli na Da ne bo prepozno oblast, bili prepričani, da je Hitler samo orodje v njihovih rokah. Bili pa so v resnici skorajda že klasični primer koristnih idiotov, kajti Hitler se je nekaterih izmed njih, tistih namreč, ki se mu niso hoteli pokoriti, ob prvi priložnosti znebil, Drugi so skupno s svojim fiihrer-jem doživeli vigredi 1945 svoj Somrak bogov. Evropa je bila uničena, svet na robu prepada. 50 let po tem, odkar so v Nemčiji nacisti prevzeli oblast, moremo in moramo ugotoviti, da nacizem, ta gnusni izrodek človeških možganov, ni samo ostal politična domovina nepoboljšljivim včerajšnja-kom, ampak da je celo postal politična domovina zaskrbljivo močnemu številu mlajših ljudi. Nacizem je po zaslugi raznih množičnih občil, gibanj in zasebnikov doživel neke vrste rehabilitacijo, grozote nacističnih krvnikov so v resnici tako strahotne, v taki meri presegajo mogočosti naše predstave, da jih veliko ljudi kratkomalo ne more in noče verjeti. V sedanjih kriznih časih, v strahu pred brezposelnostjo in lakoto, neredi in terorjem se nepoučenemu pokaže Hitler kot tisti bleščeči junak, ki je slabe pojave in njih vzroke odpravil in odstranil. Boj proti nacizmu in njegovemu Preporodu je naš skupni boj za demokracijo in svobodo. Ne sme se omejiti na fraze in resolucije, marveč se mora dokazovati v našem Ustnem ravnanju. Jože VVakounig Po dveh mesecih bodo naslednji med zastopniki NSKS in ZSO in razgovori med koroškimi Slovenci šefom avstrijske zvezne vlade, ki in zveznim kanclerjem Kreiskim — je bil v petek, 21. januarja. Tako to je konkretni rezultat razgovora slovenska delegacija, ki sta jo vo- Kot vsako leto v času obletnice Tischierjeve smrti, je tudi preteklo nedeljo, 23. januarja 1983, položilo predsedstvo NSKS venec na grob dr. Tischlerja v Žrelcu. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svojem nagovoru dejal, da je bil Tischler človek, poln idealizma, ki ni iskal osebnih koristi. Ta idealizem pa na žalost danes v naši skupnosti mnogokrat pogrešamo. Spominske slovesnosti so se udeležili tudi člani Tischierjeve družine. dila dr. Grilc in dipl. inž. VVieser, kot tudi zvezni kancler (poleg njega sta se udeležila razgovora mdr. še državni sekretar Loschnak ter sekcijski vodja dr. Adamovich, šef ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja) sta bila mnenja, da so bili razgovori konstruktivni. Udeleženci sestanka so sklenili, da v interesu stvari o vsebini razgovorov ne bodo podrobneje informirali javnosti. Pač pa je Kreisky po sestanku v intervjuju s televizijo dejal, da bo skušal doseči, da se uredi, kar se na zvezni ravni da urediti. O zadevah, za katere je pristojna Koro- koroškim Slovencem poguma Nepričakovano uspešno je Alternativna lista odrezala pri nedeljskih občinskih volitvah v Gradcu: čeprav' je kandidirala prvič, je na mah dobila 4 mandate (oz. skoraj 11.000 glasov). Malo je manjkalo (namreč 1000 glasov) in graški alternativci bi bili zastopani tudi v mestnem svetu. Na vsak način je bila graška AL edina stranka, ki je prestala volitve kot zmagovalec: ostale stranke v resnici niso napredovale, zgubile so glasove, mandate oz. niso dosegle volilnega cilja. Najbolj po glavi pa jo je dobil župan Gotz s svojo F PO, ki je v Gradcu —- podobno kot na Koroškem — ekstremno nemška. Gotz je zgubil kar 5 mandatov ter mesto župana. Predsednik KEL Karel Smolle je v posebnem telegramu čestital graški AL. Smolle: „Uspeh ALG daje tudi drugim Avstrijcem, predvsem še koroškim Slovencem poguma, da se spla- ča, se zavzemati za cilje, ki so jih etablirane stranke že zdavnaj pozabile." Nadalje je Smolle poudaril, da se bo na Koroškem KEL naprej zavzemala oz. delala v smislu alternativne politike. „Treba bo še bolj kot doslej prikazati vse nedostatke, ki so povezani s t. i. Freunderlvvirt-schaft v večinskih strankah, ter se proti temu boriti", tako Smolle. V tej zvezi je Smolle mdr. omenil funkcionarje večinskih strank, ki neupravičeno prejemajo kar več plač naenkrat, v resnici pa izkoriščajo naše demokratične ureditve. Tudi predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. VVarasch je zavzel stališče k uspehu ALG. VVarasch: Osveščeni volilci pač ne verjamejo več etabliranim večinskim strankam, da se le-te zavzemajo za interese vseh skupin v naši družbi. Tako so etablirane stranke tudi koroške Slovence doslej zlorabljale samo kot vo-lilce. Uspeh ALG gotovo ne bo ostal brez učinka na Koroškem, hkrati pa utrjuje neodvisne slovenske občinske liste v pravilnosti njihove politike." Etablirane stranke FPO, SPČ in OVP so doživele v Gradcu velik poraz in ne vedo, kako in kam. Predvsem OVP in SPO pa skušata dopovedati volilcem, da je ALG „požrla FPO". Kar ne drži: kot smo zvedeli iz Gradca, so bivši Gotzevi volilci v prvi vrsti volili OVP, nadalje SPO ter „Griine Mitte". „Grune Mitte“ je namreč zelo nemškonacionalna, zato pa tudi ALG z njo noče imeti opravka! Kdor torej trdi, da so alternativci zmagali na račun FPO, ta ali ne pozna razmer v Gradcu ali pa skuša zavestno škodovati prepričanim nasprotnikom nemškonacionalnih krogov. ška, se bo v bližnji prihodnosti pogovoril z VVagnerjem. Nadalje je povedal, da pripadajo manjšini posebne pravice oz. da bi se morale manjšine v Avstriji počutiti najmanj tako dobro kot ostali Avstrijci. Glede sosvetov je poudaril, da so bistven pogoj za trajno sodelovanje, vendar pa si lahko predstavlja določene vnaprejšnje rešitve („Vorleistungen“), ki so utemeljene in smiselne. Hkrati si lahko predstavlja gotovo sprembo strukture sosvetov, „ker le-ta nima zaželjenega učinka". Tudi Grilc in VVieser sta zagotovila v intervjuju s televizijo, da Slovenci nočejo prejudicirati naslednjih razgovorov. Dr. Grilc dalje: „Naše stališče, predvsem glede sosvetov, se od izročitve operacijskega koledarja 1979 ni nič spremenilo." Tako kot dr. Grilc, je tudi dipl. inž. VVieser poudaril, da manjšina odklanja sosvete. Če bi v naslednjih mesecih prišlo do konkretnih ureditev nekaterih vprašanj, pa si VVieser lahko predstavlja pogovore o vstopu v ta forum. 11 * naš tednik TEDNIKOV KOMENTAR Piše Heidi Stingler LJoločila državne pogodbe iz leta 1955, posebno še člen 1, pravijo med drugim, da so vsi avstrijski državljani, ne glede na vero, barvo kože, ideologijo itd. pred zakonom enaki. Vendar moram ugotoviti, da to ne drži popolnoma. Pri tem mislim na privilegije, to se pravi posebne pravice, ki jih imajo vedno spet le nekateri — upravičeno ali neupravičeno. strije", da bi spravil iz njih vse sodrge, ki pokažejo talent le pri štetju denarja in v tem, kako se potegujejo za mesta v nadzornih odborih. Mnogokrat pa si želim, da bi nekdo primorat politike, ki sedijo v nadzornih odborih podržavljenih podjetij (katera vzdržuje ljudstvo s svojim denarjem), da bi vrnili ogromne vsote zapravljenega de- Privilegiji in žrtve IVIedtem ko razmišljajo naši politiki, ki se imajo za zastopnike ljudstva, v parlamentu o novih davčnih ukrepih, živijo sami slej ko prej v Indiji Koromandiji. Mislim, da ti „zastopniki“ vsekakor niso zmeraj idealisti, ki skrbijo za našo socialno in gospodarsko dobrobit. Mnogokrat so jim bolj važni mesto v kakšnem nadzornem odboru in razni dohodki kot lastna morala. Nikjer drugje, edino v tej stvari, pa so si rdeče-črno-modri politiki edini, namreč, da ne razodenejo svojih dohodkov in premoženja. Vprašanje, koliko so nam vredni politiki, je zopet zelo pereče in v zvezi s tem bi iz pravega socialnega vidika bilo nujno potrebno, da bi se tudi za njihove dohodke postavila nekje meja. Priborili si niso le raznih plač, ampak tudi mnogo privilegijev, ki jih nekateri izkoriščajo na zelo nesramen način. Cujemo krive prisege politikov in včasih imam vtis, da so ti ljudje zmožni vsake značajne infamije, ki služi izkoriščanju. Včasih bi človek najraje porušil vse „visoke hiše Av- narja. Ravno sedaj, v času gospodarske krize, ko je mnogo govora o novih davčnih ukrepih, velja zopet parola: ljudstvo naj prinese za svoja delovna mesta tudi žrtve. Vse prav in lepo — zavedamo se, da smo prišli zaradi mednarodne krize, predvsem pa tudi zaradi „umetnosti vladanja“ naših politikov, v neprijeten položaj. f\akšne žrtve pa bodo prinesli „naši zastopniki"? Kakšne davke bodo plačevali oni in bodo pripravljeni razkriti svoje premoženje? Kakšne bodo konsekvence? Ali se ti ljudje v parlamentu res le smejijo našim kritikam, kot je to rekel Herbert Fux, zastopnik meščanske stranke v Salzburgu „Burgerliste Salzburg" pretekli torek v Club 2, kjer so politiki diskutirali o privilegijih. \/se to pa je privedlo do nekega nezadovoljstva. Jasen dokaz za to je tudi rezultat graških volitev, kjer so dobili alternativci pri prvi kandidaturi kar štiri mandate. Zadnjo soboto je bil na Opčinah pri Trstu četrti občini zbor Slovenske skupnosti, edine slovenske stranke v Italiji. Za novega predsednika so izvolili R. Dolharja, politični tajnik pa je postal dosedanji predsednik Andrej Bratuž. Dosedanjega tajnika Drago Štoko (bil je to 15 let) so potrdili za 1. kandidata SSK na naslednjih deželnih volitvah, ki bodo junija 1983. Dosedanja predsednik in politični tajnik deželnega vodstva Andrej Bratuž in Drago Štoka sta v svojih uvodnih poročilih v razpravo omenila tako nekatera organizacijska in idejna vprašanja o delovanju slovenske skupnosti, kot njen odnos do drugih političnih sil v deželi. Ugotovila sta, da je skupnost tudi v zapletenih družbenopolitičnih razmerah našla svoje mesto. S tem, da se je vključila v deželno večino, je uspela povečati svoj vpliv na odločitve, ki se nanašajo na slovensko narodnostno skupnost. Dejavna je tudi v krajevnih upravah na Goriškem, medtem ko se v tržaški krajevni upravi ni vključila predvsem zaradi zapostavljanja vprašanja Slovencev. S predložitvijo lastnega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev v parlamentu prek poslanca ju-žnotirolske ljudske stranke za Tri-dent Sergia Fontanaria se je pridružila tistim strankam, ki aktivno delajo za sprejetje zaščitnega zakona. Njen predstavnik je aktiven v enotni delegaciji Slovencev na političnih srečanjih v Rimu in drugod, čeprav je mnogokrat težavno doseči enotne poglede na probleme. Zadnji čas pa je skupnost prav zaradi svojih stališč do tržaških krajevnih uprav trčila na težave v odnosih do socialistične stranke. Slovenska skupnost se bo še naprej povezovala z drugimi narodnostnimi in jezikovnimi skupinami v državi, s katerimi jo družijo sorodni pogledi na zaščito manjšin. Trajna sestavina njene politike ostane tudi sodelovanje z matično Slovenijo. Na deželnem kongresu je član predsedstva RK SZDL Slovenije Danilo Turk opredelil zanimanje Slovenije za vprašanja narodnostne skupnosti in za sodelovanje s slovensko skupnostjo kot organizacijo, ki združuje Slovence v Italiji. Ob tem je poudaril, da je treba trenutne omejitve na meji ocenjevati izključno kot posledico gospodarskih težav Jugoslavije. Novemu predsedniku in deželnemu tajniku SSK iskreno čestitamo ob izvolitvi, deželnemu svetovalcu Dragu Štoki pa želimo veliko uspeha na naslednjih deželnih volitvah. Šmarjeta v Rožu Prejšnji teden so na mladinskem sestanku šmarješke Katoliške mla--dine priredili pogovor o narodnostnem vprašanju na Koroškem. Tema se je glasila „Enojezičnost — dvojezičnost — večjezičnost", sodeloval pa je pri diskusiji tudi dr. Tone Schellander, ki je trenutno nastavljen pri Katoliški mladini v Celovcu kot civilni uslužbenec. Se-(Nadaljevanje na 4. strani) NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kulmesch in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023. O O Politika" F PO .. . Karikatura: „Die VVochenpresse" _________________________________________________Pustolovščina v Grassau-u Gorenje, celuloza, restriktivni ukrepi, IM P Metal,... • Gorenje — Korting Kot sta prejšnji teden poročala ljubljansko „Delo“ in dunajska „Die Presse", bo firma Gorenje iz Velenja konec marca 1983 likvidirala svojo firmo Gorenje-Korting v Grassau-u v Nemčiji. Proizvodnjo barvnih televizorjev bodo iz Grassau-a prenesli v Velenje. Prizadetih je okoli 700 delavcev firme, ki bodo odpuščeni. Nakup Kortin-ga je po oceni Gorenja bil ponesrečen in je prinesel do konca 1982 Gorenju preko milijarde šilingov izgub. Likvidacija firme pa bo prinesla še nadaljnje izgube. Izgube Gorenje samo ne bo moglo kriti in računajo s pomočjo vseslovenske javnosti, sicer bi morala firma Gorenje na kolena ... Skoraj vse obveznosti Kortinga so zasigurane preko bančnih garancij Ljubljanske banke in te garancije bodo seveda uporabljali. Kakor vemo, je nameravalo Go- renje ustanoviti že prej postojanko v Pliberku. Lahko ocenimo, da bi jim ta ne prišla tako draga kakor pustolovščina v Grassau-u. Izgube v Grassau-u gotovo presegajo ali bodo presegle vse subvencije ali podpore, ki so jih koroški Slovenci skupaj kdaj dobili ali jih morda bodo dobili... Ta primer kaže, da tudi mešana podjetja ne predstavljajo ^100% sigurnosti delovnih mest, ampak da se morajo tudi podrejati ekonomskim zakonitostim. Firma Gorenje-Korting sicer ne bo šla v konkurz, ampak jo bodo likvidirali tako, da bodo upnikom firme polagoma plačali terjatve stoodstotno. • Hallein — Beljak_____________ Padec cene celuloze na svetovnem tržišču od 9000 šil. na 6000 šil. za tono povzroča industriji celuloze precejšnje težave. Tako je morala tovarna celuloze v Beljaku (Hallein Papier, prej Borregaard) zaenkrat do 15. 2. 83 zapreti vrata in poslati delavce na dopust ali v brezposelnost. Prizadetih je okoli 300 delavcev. Vsi čakajo, da se bo cena celuloze spet dvignila. • Slovenija — Koroška Restriktivni ukrepi Jugoslovanske vlade na maloobmejnem področju šele v letošnjem letu krepko režejo. Tako v obmejnih krajih v januarju skoraj ni opaziti več Jugoslovanov. Tudi smučarjev onstran meje skoraj ni. Lani so prebivalci v maloobmejnem pasu novembra in decembra lahko še šestkrat prestopili mejo k nam, letos pa seveda skozi vse leto samo šestkrat. Če pomislimo, da so ali bodo v Pliberku odprli kar tri nove velike supermarkete (poleg že obstoječih), kupcev onstran meje pa ni, potem so slabi finančni rezultati ali odpustitve delavcev samo še vprašanje časa. Nastradajo pri teh ukrepih pač vedno prebivalci ob meji. Pri tem se moramo vprašati, zakaj Jugoslavija oz. Slovenija ob vsej dobri volji vedno najprej udari po „ svoj ih otrokih", če že smemo tako reči ob vseh dobrih odnosih med našimi narodnimi organizacijami in slovensko oz. jugoslovansko vlado. IVIedtem ko trgovine v Celovcu občutijo restriktivne ukrepe le z nazadovanjem prometa za kakih 1—3%, morajo naši ljudje ob meji gledati v oči kar več kot 50-odstotnemu nazadovanju prometa. Po podatkih jugoslovanske vlade je novembra 1981 prestopilo avstrijsko-jugoslovansko mejo 1,5 milijonov potnikov, novembra 1982 pa samo še 400 tisoč, to je za 70% manj. Naše narodne organizacije in gospodarski odbori bodo morali tu nekaj podvzeti, drugače ljudje ne bodo verjeli več lepim besedam. • Zimski turizem_______________ Tega bo to sezono na južnem Koroškem precej manj. Izostal bo skoraj v celoti jugoslovanski gost. Tudi na dnevno smučanje zaradi depozita ne bo gostov. V Bad Kleinkirchheimu pravijo, da izpad Jugoslovanov ne bo tako velik, ker bodo tja vseeno prišli taki, ki imajo malo več denarja. Na južnem Koroškem je pa za take kvaliteta seveda preslaba. Ne moremo se meriti s severno Koroško. Da bi gostje iz Jugoslavije prihajali tudi k nam, bi bilo potrebno malo dobre volje s strani Slovenije. Pred tremi leti smo pri nas zelo lepo organizirali obiske Slovencev na smučanje. Prišli so preko delovnih kolektivov ali organizirano preko turističnih agencij. Nato je prišla kar prva zapreka. Za smučanje pri nas so zahtevali v Sloveniji vplačilo pri turističnih agencijah samo v devizah. To nam je odvzelo že kar polovico gostov. Nato so prišle omejitve iznosa dinarjev. Le kako naj se Jugoslovan pri nas smuča, ki zasluži pri svojem podjetju samo dinarje, te pa ne sme prinesti ob smučanju k nam. Ker je pošten, ne menja na črno — kar je protizakonito — in tako ga pač ni več. Letos pa je prišel še depozit in tako je pri nas vsega konec. Otroci pač molčijo, vse požrejo in ničesar ne rečejo. Spet smo jo dobili pošteno po glavi. m Št. Jakob — IMP Metal Ker program te tvrdke ni uspel — nastalo je nekaj milijonov izgub — se iščejo novi programi in novi partnerji. Šentjakobška občina pa bi nujno potrebovala nekaj zasigu-ranih delovnih mest. • Maloobmejni promet Prebivalci obmejnega področja so upali, da bo Jugoslavija z začetkom leta 1983 izvzela glede restrikcij in depozitov vsaj maloobmejni promet. Vse to se ni zgodilo. Tudi carinski ukrepi naj bi se prilagodili meddržavnim dogovorom. Ker je kurz dinarja že 4 dinarje za 1 šiling, bi morali zaradi tega dinarsko vrednost napram prej vsaj podvojiti: 1500 dinarjev pomeni samo še 375 šil., to pa je premalo za maloobmejno menjavo. Vrednost brezcarinskega uvoza naj bi se dvignila na vsaj 3000 dinarjev. Prehod meje bi moral biti možen vsakokrat — brez depozitov. naš tednik! Dva vzroka sta bila odločilna za soglasen sklep odbora Krščanske kulturne zveze, da so letos podelili Tischlerjevo nagrado šolskim sestram koroške province: osemstolet-nica rojstva sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja in duhovnega očeta vseh frančiškanskih redov in 75-letni jubilej delovanja šolskih sester v Št. Petru pri St. Jakobu v Rožu. Predsednik KKZ Lovro Kašelj in predsednik N S KS dr. Matevž Grilc sta v ponedeljek, 24. januarja 1983 izročila IV. Tischlerjevo nagrado sestri Regini Tolmajer (za koroško provinco šolskih sester) za dolgoletno delo na področju verske in kulturne vzgoje naše mladine. izraz prisrčne HVALEŽNOSTI Navzoče je pozdravil podpredsednik KKZ dr. Janko Zerzer, med njimi tudi številne častne goste — šolske sestre provinciata na Koroškem s sestro Regino na čelu, celovškega škofa dr. Egona Kapella-rija, škofijskega kanclerja Mihija Krištofa, konzula Alfonza Naberž-nika, predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, dvornega svetnika Valentina Inzka, bivšega in sedanjega ravnatelja Slovenske gimnazije dr. Pavleta Zablatnika oz. dr. Regi-nalda Vospernika. Poseben pozdrav pa je veljal vsem članom Ti-schlerjeve družine. Dr. Zerzer je v svojem pozdravnem govoru dejal, da se na ta način vsako leto spominjamo rajnega dr. Joška Ti-schlerja, očeta Slovenske gimnazije in je prikazal tudi Tischlerjevo delovanje na tihem, ki nam je manj znano. Namreč, da je podpiral od svojega denarja revne dijake in jim tako omogočal študij, da je poučeval otroke v svojem prostem času, da je hodil poučevat v Št. Jakob, ne da bi za vse to zahteval plače. Dekliški zbor strokovne šole za ženske poklice v Št. Jakobu pod vodstvom Jožeta Ropitza je olepšal spored z ubranim petjem. Predsednik KKZ Lovro Kašelj pa je v Lovro Kašelj in Matevž Grilc sta izročila sr. Regini 4. Tischlerjevo nagrado. svojem nagovoru prikazal zgodovino in razvoj koroške province šolskih sester in je govoril o pomenu njihovega delovanja na verskem in kulturnem področju med koroškimi Slovenci. Lovro Kašelj se je ob tej slovesnosti spomnil tudi dveh oseb, ki sta povzročili in realizirali prihod šolskih sester med koroško slovensko mladino. Bila sta to župnika Franc Treiber, ki je deloval v Št. Rupertu, in Matej Ražun, katerega daljevanju vzgoje in izobraževanju slovenske mladine v pravem verskem in narodnem duhu. Sedaj so se posvetile šolske sestre predšolskim otrokom in šolanju naših deklet v gospodinjstvu, šivanju in splošni izobrazbi. Toda hitierjan-ska vlada je uničila tudi to vzgojno in izobraževalno dejavnost in je pregnala šolske sestre iz obeh zavodov. Po možnosti pa so skušale ohraniti tudi v pregnanstvu vez s svojimi gojenkami. Ko so se šolske sestre lahko zopet vrnile v izpraznjene in spremenjene hiše v Št. Rupert in v Št. Peter, so takoj znova začele z vztrajnostjo in nezlomljivo življenjsko voljo, zaupajoč v božjo pomoč, z delom. Znova so postavile na noge dvojno gospodinjsko šolo, šivalnico in -otroški vrtec. Pri reševanju številnih težav in ovir, zlasti vprašanja lastništva, jim je bil v največjo oporo ve- Sestra Regina: »Skoraj smo prišle ir zadrego« Naš tednik: Sestra Regina, kaj pravite k temu, da se je odbor KKZ odločil, da podeli tokrat Tischlerjevo nagrado šolskim sestram? Ali je bilo to za vas presenečenje in kaj vam pomeni to priznanje? Sestra Regina: Absolutno nisem računala s tem, da bi prišlo nekomu na misel, podeliti Tischlerjevo nagrado šolskim sestram. Za nas je bilo to veliko presenečenje, ker nismo vajene kaj takega. Nismo si je nikoli pričakovale, ker je nam priznanje zadovoljstvo staršev, gojenk in naroda. Dejstvo pa je, da smo se tega priznanja zelo razveselile. Naš tednik: Kaj pravijo k temu ostale sestre? Sestra Regina: Tudi zanje je bilo to presenečenje, ker nismo mislile, da bi sploh lahko prišlo nekomu na misel podeliti Tischlerjevo nagrado šolskim sestram. Bilo pa je za nas vse moralno priznanje, katerega smo vse zelo vesele. Slišale smo to- liko zahvale in priznanja, da smo skoraj prišle v zadrego. Naš tednik: Katerih dogodkov ste se v teku časa, ko ste šolska sestra, najbolj razveselili? Sestra Regina: Razveseljivi so vedno bili novi dosežki, kot je to ustanovitev triletne strokovne šole v Št. Jakobu, izgraditev doma oskrbe v Pliberku in drugo. Naš tednik: Kaj so bližnji cilji? Sestra Regina: Verjetno bomo morale povečati otroški vrtec v Št. Jakobu, ker se kaže vedno večje zanimanje staršev, ki želijo dati svoje otroke v naš vrtec. Naš tednik: Sestra Regina, kaj si želite za bodoče? Sestra Regina: Želim si mnogo mladih sodelavk, to se pravi, mladih idealistov, ki bi bili pripravljeni to nadaljevati, kar je zastavljeno. Naš tednik: Hvala lepa za pogovor. Heidi Stingler Zbor gospodinjske šole v Št. Jakobu, ki ga vodi prof. Ropitz. iniciativa je rodila sadove v Št. Petru pri Št. Jakobu. V življenjepisu župnika Franca Treiberja beremo tole: Ko je prišel leta 1894 kot župnik v Št. Rupert, ga je tam čakala kot važna naloga gradnja nove šole. Do tedaj je bila namreč cela fara všoldna v čisto nemške mestne šole v Velikovcu. Tako slovenski otroci iz okolice niso imeli nobenega pouka v materinščini, tudi v verouku ne. Temu nenaravnemu stanju je hotelo Slovensko šolsko društvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani odpomoči s tem, da je sklenilo v Št. Rupertu zidati zasebno narodno šolo za slovenske otroke, ki jo naj bi vodile šolske sestre iz Maribora ... Matej Ražun je hotel dati svoji šentjakobski župniji šolo, ki bi vzgajala mladino v katoliškem duhu in je ne bi odtujčevala narodu. Zato je poskrbel šentjakobskim otrokom, ki naj bi obiskovali njegovo šolo, šolske sestre iz Maribora kot učiteljice. To s tolikim idealizmom začeto in uspešno izgrajeno slovensko šolstvo so dogodki po 1. svetovni vojni na mah uničili in šola je izgubila svoj prvoten namen. Ostala pa je potreba po na- liki prijatelj obeh njihovih zavodov dr. Joško Tischler. Z dosego statusa lastne province s sedežem v Celovcu leta 1955 so šolske sestre razširile svoj delokrog na dve enoletni in eno triletno strokovno šolo za ženske poklice in otroški vrtec. Šolske sestre uživajo slej ko prej polno zaupanje naših staršev, ki se dobro zavedajo, da so njihove hčere z bivanjem pri šolskih sestrah na varnem in v dobrih rokah. Znano nam je, da so ocene nadzorstva nad temi šolami s pravico javnosti vseskoz pozitivne in celo pohvalne. Narod pa dokazuje svojo zadovoljnost ob vsakoletnih zaključnih kulturnih prireditvah in razstavah z množičnim obiskom. Predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj pa je končno imenoval še tehtno utemeljitev za Tischlerjevo nagrado šolskim sestram, in sicer za nov začetek intenzivnih prizadevanj slovenskih škofij za beatifikacijo lavantinskega škofa Antona Martina Slomška, ki je šolske sestre iz Gradca naselil v Mariboru, kjer so leta 1869 dobile svojo materno hišo. Slomšek je znal ceniti kvalitete teh nesebičnih žena ter spoznal v njih zanesljive posredovalke zdrave in „zveličavne narodne omike". Poleg tega je Lovro Kašelj izrazil upanje, da bo s podelitvijo Tischlerjeve nagrade vsaj simbolično poravnan majhen kos dolga, ki ga imamo koroški Slovenci do naših dobrotnic, ki so se odpovedale prijetnostim osebnega udobja in toploti lastne družinske sreče, da morejo biti proste za službo bližnjemu in take, ki jih sv. pismo blagruje kot žene, ki niso rodile, pa so matere mnogih otrok. Naj smatrajo to skromno priznanje kot izraz globokega spoštovanja in prisrčne hvaležnosti za ves njih trud pri posredovanju umske in srčne omike naši mladini. Sestra Regina pa se je v imenu celotne sestrinske skupnosti zahvalila vsem pobudnikom tako v KKZ kot v NSKS, za priznanje, ki so ga s podelitvijo Tischlerjeve nagrade izrekli šolskim sestram. Pripravila Heidi Stingler Škof Kapellari čestita sestram. rr n |naš tedniki ŠT. ILJ Igra „HURA SONCU IN DEŽJU“ Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju Kraj: farna dvorana v Št. liju Čas: nedelja, 30. 1., ob 10. uri Gostuje ODER MLADJE iz Celovca KOT M ARA VAS Igra „HURA SONCU IN DEŽJU" Prireditelj: farna mladina Kotmara vas Kraj: farna dvorana v Kotmari vasi Čas: nedelja, 30. 1., ob 19. uri Gostuje ODER MLADJE iz Celovca VELIKA PLANINA V KAMNIŠKIH ALPAH Smučarski teden Prireditelj: SRD „Edinost“ v Pliberku Kraj: Velika planina v Kamniških Alpah Čas: od nedelje, 13. februarja 1983, do sobote, 19. februarja 1983 Cena: 1300,— šil. Prijavijo se lahko mladinci in mladinke od 10. do 17. leta, na naslov: Jožko Hudi: Nonča vas 81, 9150 Pliberk. ČEPIČE-GLOBASNICA Skioptično predavanje o „AMACO-NAS IN DISNEYLAND“ Prireditelj: SPD „Edinost“ v Štebnu Kraj: gostilna Juena v Čepicah Čas: petek, 28. 1., ob 20. uri Predava Vinko Zaletel ŽELEZNA KAPLA Predvajanje dia-pozitivov pod naslovom ..VOTLINE IN JAME DOMAČIH GORA" Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Čas: petek, 28. 1., ob 20. uri Slike, ki jih je posnel ob svojem hobiju, bo predvajal Oto Jamelnik, Bela, Celovec. SVEČE Pustni ples pod geslom „PUST S KOČNO" Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah Čas: sobota, 29. 1., ob 20. uri Za ples igra pop-ansambel JADA-GANI in domača vižarja Tonč in Lojz SELE Igra ..MLADOST PRED SODIŠČEM" Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 30. 1., ob 14. uri Gostuje igralska skupina SPD „Zar-ja“ iz Železne Kaple Režija: Poldej Zunder ŠMARJETA V ROŽU Lutkovna igra ..ZAJČEK DIDLDAJČEK" Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu Kraj: farna dvorana v Šmarjeti v Rožu Čas: sobota,. 29. 1., ob 15. uri Gostuje lutkovna skupina „Lutke mladje" K DZ iz Celovca SLOVENJI PLAJBERK Lutkovna igra „ZAJČEK DIDLDAJČEK" Prireditelj: Katoliška prosveta v Slovenjem Plajberku Kraj: gostilna Folta v Slovenjem Plajberku Čas: nedelja, 30. 1., ob 9. uri Gostuje lutkovna skupina „Lutke mladje" KDZ iz Celovca CELOVEC Skioptično predavanje: KULTURNA KRONIKA 1982 Prireditelj: SKD Celovec Kraj: Slomškov dom v Celovcu Čas: torek, 1. februarja, ob 19.30 uri Predava duhovni svetnik VINKO ZALETEL PLIBERK Dokumentarni film SEPTEMBERVVEIZEN (Peter Krieg) Prireditelj: KM Pliberk Kraj: farna dvorana v Pliberku Čas: sreda, 2. 2., ob 19.30 uri Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu OBJAVA Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu vpisovanje v 1. razred 3-letne STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v Metno GOSPODINJSKO ŠOLO OD 14. DO 28. FEBRUARJA 1983. Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1983. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53 - 343. Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine. Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo 8. julija 1983 na šoli. Za obisk Metne gospodinjske šole ta test ni potreben. Vodstvo šole Št. Jakob v Rožu Dekla smrt se je v naši fari v komaj začetem letu oglasila sila pogosto. Tako je preminul kar v začetku meseca že upokojeni gozdni delavec Matevž Hafner iz S rej. Star komaj 51 let se je po dolgem trpljenju prerano poslovil od svoje družine. Pogrešali pa ga bodo tudi sovaščani, saj je šel sosedom ra-devolje na roko. Dan po prazniku sv. Treh kraljev smo ga položili k zadnjemu počitku. Pretekli petek pa smo ob sila lepi udeležbi pospremili na farno pokopališče Čudnovo mater Jožefo. Sledila je svojemu možu, ki smo se od njega poslovili ob prav tako lepem zimskem dnevu pred tremi leti in sinu Stanku, ki je šel od nas šele preteklo pozno poletje. S Čudnovo mamo je odšla od nas ena najbolj zvestih farank. Preživela je vse svoje življenje v naši sredi. Rodila se je pred dobrimi 76 leti na Bistrici. Prav tako je sklenila življenjsko zvezo v cerkvi pri Sv. Jakobu. Bila je dobra in skrbna mati, ki se je razdala in svoje otroke, sinova Stanka in Hanzija ter hčer Pepco, vzgajala v slovenskem duhu ter jih zvesto vodila v farno cerkev. Po vojni se je preselila na žago in stala svojemu možu ob strani, ko je prevzel žago od strica, in prav tako zadnja leta v starosti in ob smrti. Vse do zadnjih dni je zvesto prebirala tudi naše slovenske liste Nedeljo, Tednik in Mohorjeve knjige. Napor vseh let in skrbi so ji zrahljali zdravje in smrt sina Stanka jo je prizadela, da se ni več prav opomogla. Možganska kap ji je 18. januarja dokončala zemeljsko bivanje. Naj ji bo domača zemlja lahka. Sv. mesto Prejšnji teden smo položili na žvabeškem pokopališču Antona Jevšnika, Škofovega posestnika s Sv. mesta, k zadnjemu počitku. Umrl je v 83. letu starosti. Rajni je bil v času, ko so Hitler in njegovi domači „služabniki“ vladali tudi na Koroškem, pregnan ter izseljen. Po vrnitvi iz tujine pravzaprav na svojem domu ni več mogel preboleti ran, ki mu jih je povzročilo pregnanstvo. Ni šel med ljudi in je veljal celo za čudaka. Zadnja leta ga je oskrbovala sosedna Lesjakova družina, kjer je tudi umrl. Pogrebne obrede sta opravila suški župnik Matej Igerc ter žvabe-ški Šimej VVutte, cerkveni pevci pa so se od rajnega Škofovega posestnika poslovili z žalostinkami. Prizadetim sorodnikom velja naše iskreno sožalje. V ponedeljek, 24. januarja 1983, je papež Janez Pavel II. imenoval za prelata dr. Janka Hornbocka iz Podgorij, ki je zastopnik slovenskogovorečih vernikov pri škofu. Dr. Janko Horn-bock, ki je star 72 let, ima velike zasluge predvsem za celovško Mohorjevo družbo. Med ljudstvom je zelo priljubljen in je bil dolga leta dekan dekanije Rožek. Za prelata je bil imenovan tudi Johan Zimolin, doma iz Šmartna pri Dholici. Trenutno že nekaj let vodi škofijski finančni oddelek. Poznamo ga kot velikega prijatelja koroških Slovencev; pogostokrat obiskuje tudi naše prireditve. Včeraj sta dr. Hornbock in J. Zimolin prejela od škofa dr. Ka-pellarija visoko imenovanje. Dr. Hornbocku in J. Zimolinu iskreno čestitamo! Velikovec Na „Dan knjige", v nedeljo, 23. januarja, je vabilo Prosvetno društvo Velikovec v Gospodinjsko šolo v Št. Rupertu. Tam je bila pripravljena razstava knjig Mohorjeve knjigarne in potujoče knjižnice SPZ. Na prireditvi ob 14. uri so nam bralci posredovali v odlomkih dela nekaterih slovenskih pisateljev in pesnikov. Pri tem sta nas prijetno presenetili Krista Kopeinig iz Št. Petra in Magda Kunčič iz Vate vasi, ki sta brali dela pisateljev. Le-te nam je uvodoma posrečeno predstavil g. Miha Vrbinc. Za glasbeni okvir in vmesne vložke je poskrbela instrumentalna skupina domačega društva, pri kateri smo zaznamovali lep napredek. Po branju smo se pogovarjali z dr. Zablatnikom o starih šegah in navadah, zlasti o tistih, ki so se ohranile v velikovški okolici. Zvedeli smo za izvor in pomen teh šeg in se še pogovarjali o coprncah in drugih ljudskih verovanjih, ki so se stoletja ohranila kot narodno izročilo. Kar na kraju samem so nam nato predvajali pevci iz Želinj novoletno koledovanje, ki izvira tudi iz davnih časov in se je do danes ohranilo v naši okolici... Mnenje vseh navzočih je bilo, da je bila prireditev skrbno pripravljena, kar je zasluga predvsem podjetne tajnice društva Zalke Kuch-ling. Vsekakor bi zaslužila večjo ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU Lutkovna igra „ZAJČEK DIDLDAJČEK" Prireditelj: otroški vrtec v Št. Petru pri Št. Jakobu Kraj: otroški vrtec v Št. Petru pri Št. Jakobu Čas: četrtek, 3. 2. 1983, ob 14.30 uri Gostuje lutkovna skupina „Lutke mladje" KDZ iz Celovca ROŽEK PUST NA KOSI Prireditelj: KD „ Peter Markovič" v Rožeku Kraj: pri Kosi na Ravnah Čas: sobota, 29. 1., ob 20. uri Za dobro voljo in plesne melodije bodo skrbeli priljubljeni „Obirski fantje" (Artačev trio) BLATO DIA-PREDAVANJE O ZEMELJSKIH ŽARKIH Prireditelj: KDZ Blato Kraj: Klub KDZ Blato Čas: sobota, 29. 1., ob 20. uri Predaval bo poklicni bajavec (Wun-schelrutenganger) iz Borovelj. Po predavanju bo diskusija, kjer boste lahko zvedeli več o uporabi nihala (Pendel) in bajala (VVunschelrute) ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Lutkovna igra „ZAJČEK DIDLDAJČEK" Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci Kraj: gostilna Meislitzer v Št. Lenartu pri sedmih studencih Čas: nedelja, 30. 1., ob 14.30 uri Gostuje lutkovna skupina „Lutke mladje" KDZ iz Celovca BILČOVS PUSTNI PLES Prireditelj: Katoliška mladina Roža Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Čas: nedelja, 6. 2., ob 19. uri Igra pop-skupina JADAGANI. Na sporedu bodo tudi skupinski plesi in skeči. Prisrčno vabljena tudi mladina iz Podjune in Žile. POSPEŠEVALNE NAGRADE ZA LETO 1983 Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost je razpisalo POSPEŠEVALNE NAGRADE ZA LETO 1983. Nagrade se podelijo za umetnost (arhitektura), glasbo (komorna glasba, kompozicija za glasbila in pesmi), literaturo (proza, ne pa roman), film in fotografijo (vsebina mora biti umetniška). Zadnji termin za sodelovanje je 31. marec 1983. Razpis se naroči pod naslovom: Bundesmi-nisterium fur Unterricht und Kunst/Zvezno ministrstvo za pouk r in umetnost, Minoritenplatz 5, 1014 Wien/Dunaj. Že s samim sodelovanjem bi slovenski umetniki dokumentirali svojo kulturo. ŠT. PRIMOŽ 11. PLES DANICE Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Vidu Kraj: kulturni dom Danica v Št. Primožu Čas: sobota, 29. 1., ob 19.30 uri Za ples igra PLANINSKI SEKSTET. Na programu bo vrsta presenečenj. ŽVABEK Igra NEOPRAVIČENA URA Prireditelj: KPD „Drava" v Žvabeku Kraj: farna dvorana v Žvabeku Čas: sobota, 29. 1., ob 19.30 uri Gostuje igralska skupina KPD iz Šmihela. Režija: Micka Demšar VOGRČE Igra NEOPRAVIČENA URA Prireditelj: farna mladina v Vogrčah Kraj: farna dvorana v Vogrčah Čas: nedelja, 30. 1., ob 19.30 uri Gostuje igralska skupina KPD iz Šmihela Šimanovi mami v Večni vasi pri Globasnici čestitamo k 92. rojstnemu dnevu. Neža Andervvald v Blačah na Zilji je praznovala 87. rojstni dan. Čestitamo! Iskreno čestitamo Neži Pip na Ziljski Bistrici k njeni 80-letnici. Marija Skok v Senčnem kraju pri Pliberku je praznovala 80. rojstni dan. Čestitamo! Franc Osojnik v Lepeni pri Železni Kapli je praznoval svoj 77. rojstni dan. Čestitamo! Mariji Kos v Borovjah pri Pliberku čestitamo k 60-letnici. Svojo 65-letnico je praznovala te dni Mici Jerolič, p. d. Frjan-činja na Polani pri Bistrici v Rožu. Čestitamo! Prodajam po ugodni ceni motorno kosilnico („ROTAX“) s prikolico. Tel.: 04274/340598 pozornost ne samo domačega prebivalstva, temveč tudi predstavnikov naših kulturnih organizacij. Šmarjeta v Rožu (Nadaljevanje z 2. strani) Stanka se je udeležilo 25 domačih mladincev, ki pri diskusiji niso molčali, temveč odkrito povedali svoje mnenje, predvsem o vprašanju vrednosti slovenskega jezika, slovenščine v cerkvi, člena 7 ipd. Opaziti je bilo, da obstaja velik informacijski deficit glede bistvenih odprtih vprašanj, ki so povezana s sožitjem med koroškimi Slovenci in večinskim narodom: eden je celo trdil, da po členu 7 ADR ni treba kmetom plačevati davkov... Kljub temu: mladinski večer je bil uspešen, predvsem pa potreben. Saj je uspelo, da se je le razčistilo to ali ono vprašanje. Morda so šmarješki mladinci tudi zares spoznali, da se začne pot v širši svet pri domačem sosedu. Vsekakor so sklenili, še v vigredi prirediti podoben sestanek. V oceni 48. številke mladja si postavila nekaj vprašanj oz. trditev, katerim bi rad odgovoril. Prva gre na kulturno-politično širino revije. Zakaj nujno in skoraj izključno iščemo stike s komunističnimi avtorji, se sprašuješ. Mladje ne išče nujno in izključno stikov s komunističnimi avtorji. Sama priznaš, da je Kainov opus „precejšen“ in njegove misli o tveganosti pisanja zgodb so res tehtne, kaj Draga Heidi! praviš? Mar ga ne bi smeli objaviti, samo ker je komunist? V šestih številkah, ki jih je izdal pomlajeni odbor, je bilo 12 gostov, med njimi so bili, kaj pa jaz vem, morda trije socialisti in dva komunista. Več ne bi povedal o tej zadevi, kvečjemu, da nobenega sodelavca ne sprašujemo, V kateri stranki da je, zanima nas le kakovost in zanimivost njegovega prispevka. Predstavljaj si npr., da odlomka „ Mutastih bratov'“ ne bi objavili z „argumentom“, da je tudi Matjaž Kmecl komunist?! Saj to je smešno. Drugo vprašanje se tiče Florjana Li-puša, zakaj da od črne številke naprej ni več prisoten v mladju. Špasna, rekel bi celo cinična zaskrbljenost, veš, draga Heidi, ko ti še nisi pisala za NT, se je naš ali vaš ali tvoj viktrinerinški Ust zelo neokusno zaletaval v Florjana Li-puša, zdaj pa taka dobrohotnost, Lipuš gor, Lipuš dol, Lipuš tu in tam in kjer povsod ga ni, vsebinskega pa nič — zanimivo je predvsem, kaj Lipuš piše, ne kje se pojavlja, saj ni potujoči klovn, vi pri Tedniku pa menda niste cirkusni direktorji, bolj se motim? Delal je na svojem novem romanu, v literarnih revijah medtem ni objavljal, če sem prav informiran. Vrata mladja so mu na stežaj odprta, to ve on, to vemo mi in tudi ti bi si lahko kaj podobnega“ predstavljala. Kar doslej ni bito, lahko še pride, potrpi malo. Januš, Kokot, Polanšek sodelujejo, mladih in najmlajših avtorjev je precej, dovolj jih nikoli ne more biti (Krevc, Hafner, Nedved, Močilnik, tudi jaz s svojimi 25 leti pravzaprav še nisem starosta, Čertov, Haderlap — vsi smo mladi), torej ni razloga za hudo govorico. V oceni se pač ne more kar tako kaj napisati, brez pretehtanja pro in kontra. Vzemi ocene Ferkovega roma-na, ki te tako motijo, da imenuješ našo Pepco distancirano „gospo Čertov Čertovka je hotela zbrati listo vseh kri-Hk, pa ji je Janko F. najprej z molkom odgovoril na tozadevno prošnjo, po zaključku redakcije pa še s protestom, zdaj pa je, kakor je v 48. številki, kaj češ. Nočem biti predolg, veseli me, da si Se sploh lotila ocene mladja (to v Vest- Kostanje V nedeljo smo na Kostanjah občudovali smučarje. V slalomu so se pomerili tisti atleti na „dilcah“, ki niso sodelovali pri ELAN-cupu na Dobraču, kjer so nastopili pravzaprav najboljši koroški smučarji (23. 1. 1983). Na Kostanjah je bil najboljši dneva Bilčovšan Joži Partl, ki vozi za Športno društvo Št. Janž. Drugo mesto pa je zasedel Janko Ottovvitz iz Podgorij, medtem ko je Selan Pepi Čertov postal tretji. Pri dekletih je najbolje odrezala Martina Ottovvitz. Vsem, ki so sodelovali pri tekmovanju, velja naše iskreno priznanje, zmagovalcem pa iskreno čestitamo in jim želimo, da bi bili tudi v bodoče tako uspešni. * * niku je bil prepis vsebinskega kazala), čeprav pomeni ocenjevati nekaj drugega, kot prevajati ali povzemati nemške povzetke, že veš, na kaj merim, če pa ti bodo v bodoče še katera vprašanja nejasna, se lahko mirne duše obrneš name ali na kakega drugega urednika, urednico, saj sedi menda vedno kdo izmed nas pri Kosti, pa se bomo po-marnvali. Lep pozdrav Jani Osvvald, Dunaj P.S.: Očitek v zvezi z Adamom najbrž velja. * Veseli me, da čujem reakcije na svojo recenzijo Mladja štev. 48. Pisca Janija Osvvalda najbolj moti, ker sem pisala, da uredništvo Mladja išče stike s komunističnimi avtorji. Nikoli nisem trdila, da je to narobe ali pa, da takih del ne bi smeli objavljati. Premišljala sem le o oznaki ..nestrankarska slovenska revija" in sem mnenja, da tudi ideološki nazori piscev določajo politično linijo revije. Začudeno pa sem brala, da je to „huda govorica", če se mi zdi, da naj išče Mladje še več stikov z mladimi pisatelji. Da pa sodelavko Mladja imenujem v zvezi s Ferkovim romanom, kakor praviš, ..distancirano" gospo Čertov, ima tudi svoj razlog. Saj imenuje tudi ona Janka Ferka zelo distancirano, če ne zaničljivo, ..nadučitelja". Izbire objavljenih kritik Ferkovega romana „Smrt, črni cikel" pa zares ne morem zagovarjati, ker je ta zares subjektivna. Kljub vsemu — hvala lepa! H. Stingler Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu OBJAVA Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1- Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1983/84 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 14. do 28. 2. 1983, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1982/83 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZliG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3- Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1983. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 6. julija 1983. 4- Konec maja 1983 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5- Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. 6- Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.- Janežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt/Celovec. RAVNATELJ: dr. Reginald Vospernik I. r. Letošnji gimnazijski ples je bil zares velik uspeh. Nabito polna dvorana Delavske zbornice, starši dijakov, predvsem maturantov, ki so izžarevali ponos na svoje otroke-dijake, profesorji, ki so izhajali brez učbenikov, petič, enic,... — skratka: vzdušje je bilo prijetno, domače in vsak, ki se je udeležil gimnazijskega plesa, je bil mnenja: lepo je bilo, škoda, da je čas tako hitro potekel. Na vsak način lahko mirne duše trdimo, da je postal gimnazijski ples osrednji slovenski ples. Zaslužil bi si Dom glasbe, kjer bi udeleženci plesali v vseh prostorih. Ravnatelj dr. Vospernik in zastopnik maturantov F. J. Smrtnik sta lahko pozdravila mdr. dvor. svet. Inzka, inšp. Vouka, dipl. trg. Uranka, župana Guggenbergerja, dr. Grilca, avstrijskega konzula v Ljubljani Sterna, generalnega konzula SFRJ Križišnika in konzula Naberžnika in bivšega ravnatelja SG dvor. svet. Zablatnika. Opazili smo, ... da predsednik NSKS dr. Grilc na Dunaju ni pustil samo Kreiskega, temveč tudi zastopnike ZSO. Grilc je prišel na gimnazijski ples že ob osmih, predsednik ZSO VVieser pa šele ob desetih, ... da si je fotograf NT Marjan Fera za boljši pristop k dekletom na plesu pobarval lase v modni barvi „metalise“, ... da posluh Slovencev že močno peša. Dosti jih je bilo, ki so menili, da je bil „Figaro“ originalen; v resnici je pel v „play-backu", ... da avstrijska policija postaja iz dneva v dan prijaznejša. Medtem, ko so dijake v preteklosti varovali na kolodvoru, je zdaj eden od varuhov povabil organizatorje kolodvorske akcije na „ohtlč“ vina, ... da se je ravnatelj Vospernik ob zvokih Slakov končno le naučil plesati, ... da so slovenski možje že precej pod copato. Zdaj je že tako daleč, da pri rock’n rollu dekleta mečejo fante. Emancipacija počasi gre že predaleč, ... da so Slovenci najboljši plesalci od tu pa do Texasa. Gimnazijski ples jim ni bil dosti, naslednji dan je bil tudi ples SAK v Bilčovsu dobro obiskan. Kdaj ti ljudje le spijo? ... ... da se dijaki še nikoli niso naučili toliko, kot pa dan po plesu v šoli, ... da je gimnazijski ples tako privlačen, da so nekateri dunajski študentje zaradi njega preložili izpite, ... da imajo Slovenci kljub višjim cenam in grozečim novim davkom še dosti denarja, da podprejo maturante. Maturantje se vsem prisrčno zahvaljujejo! ... ... da je hišnik Delavske zbornice zgubil liter sekta. Z organizatorji se je šel stavit, da dvorana ne bo polna, ko so le-ti želeli še nekaj miz, ... da so maturantje zaslužili toliko, da so si lahko privoščili, se zjutraj pripeljati v šolo s taksiji-mercedesi. Ravnatelj je mislil, da pride na obisk kakšen državni predsednik in je bil od same nervoze ves bled, ... da nismo bili dosti pozorni in smo preveč plesali, tako da nismo opazili ničesar več. Športno društvo Pliberk prireja v soboto, dne 29. 1. 1983, ob 13.30 uri 2. veleslalom na LIBIČU pri Pliberku. Prijave: pri TOPSPORTU (možno tudi v soboto dopoldan) ali pa do 12.30 ure na LIBIČU (pri startu). Tekmovalce čakajo lepe nagrade! Slavje zmagovalcev bo ob 18. uri pri ŽIPLNU (gostilna Edel-bauer) v Nonči vasi. POPRAVEK V članku „Djekše: Anton Wa-rasch — 60-letnik“ v zadnji številki Našega tednika je prišlo do sila neprijetne pomote, oz. zamenjave. Pisali smo, da je mati slavljenca umrla leta 1960. V resnici je tega leta umrla mati njegovega bratranca mag. Filipa VVarascha (Ana VVarasch). Mati Antona VVarascha — Magdalena VVarasch torej živi in bo kmalu praznovala 72. rojstni dan in ji že vnaprej želimo vse najboljše ter dolgo življenje. Slavljenca in mater prosimo, da nam oprostita. V zadnji številki Našega tednika se nam je zgodila pri članku „Še več takih oddaj" na peti strani napaka. Pozabili smo omeniti dva pisatelja. Pri Prun-čevi oddaji sta sodelovala tudi Valentin Polanšek in Milka Hartmanova. Oba pisatelja prosimo, da nam to napako ne zamerita. Uredništvo NT 11* naš tednik] Tomaž Partl, po domače Uštin na Mačah »Videl sem veliko sveta« »Pueb, ti boš imel veliko sreče v življenju in veliko boš po svetu rajžal«, to mu je že kot otroku prerokovala neka stara ženica. Taje nekega dne prišla k Uštinu in pobarala njegovo mater, če imajo res desetnika — desetega otroka-fanta — pri hiši. Mati je pokazala nanj. A vse lepo po vrsti. Rodil se je 22. 12. 1905 pri Uštinu na Mačah kot deseti od dvanajstih otrok. Partlov rod že 350 let gospodari na tej kmetiji. Vse pa kaže, da mu je vandra-nje položeno že v zibel, kajti danes so Partli raztreseni po Rožu in Podjuni. Predniki sedanjega predsednika Zveze slovenskih izseljencev, Jožeta Partla, Črnka na Bistrici pri Pliberku, izvirajo od tu in tudi znana mesarija v Dobrli vasi nosi to ime. Ljudsko šolo je obiskoval v Svečah. Ta vas je dala našemu narodu vrsto političnih in kulturnih stebrov. Na šolo se Uštin rad spominja, posebno pa mu je ostal v spominu tedanji vaški učitelj, ki je svoje šolarčke večkrat „zmeril“ s pasom. Po ljudski šoli je Tomaž šel v Celovec na meščansko šolo, ki pa jo je moral zaradi tedanjih predplebiscitnih razmer končati v Borovljah. Iz teh časov ve povedati, da je tako imenovana volksvvehr bolj kradla kot pa „branila“ domovino. Bil je priča, kako so jugoslovanski vojaki zavzeli Celovec. „Dopoldan so prijezdili v mesto in na Novem trgu postavili svoje puške v piramide. Popoldan okoli štirih pa so se Celovčanke že sukale okoli njih," opisuje prav nič dramatično tedanje dogodke. Kot eden redkih kmečkih sinov je Tomaž šel v uk — izučil se je v Celovcu za mehanika in strojnika. Razen njega nobeden od njegovih sošolcev iz obrtne šole ni dobil dela. On ga je dobil pri Alpine v Zeltvvegu, a tudi tam je po enem letu zavladala brezposelnost. To je bilo leta 1926: Od tam je šel za dve leti — do 1928 — v Ljubljano. Na zimo tega leta se je vrnil domov in vigredi 1929 dejal mami: „Mama, jaz bom šel v Avstralijo." Mama je zajokala in mu rekla: „Če boš že šel, potem pojdi rajši v Kanado, ki je bliže." Ubogal jo je. Hitro in brez težav je dobil na Dunaju vizo in se aprila 1929 v Bremnu vkrcal na ladjo „Koln“. Na pomolu je neka kapela zaigrala še „Nach der Hei-mat mocht ich vvieder" in nato je orehova lupina (15.000 BRT) odrinila proti novemu kontinentu. Vožnja je bila huda — valovi kot Karavanke visoki in 32 ledenih gora — to je bila kulisa potovanja. Vožnja je stala 1500 šilingov in je trajala 14 dni. Delavec je takrat zaslužil doma 100 šilingov na mesec. ' Še aprila je prispel v Ouebec, nihče ga ni pričakoval. Toliko denarja je še imel, da si je kupil vozovnico do 5000 kilometrov oddaljenega Saskatoona (glavno mesto province Saskačevan). Pa že vmes je izstopil v mestecu Langenbourg, ki so ga v prejšnjem stoletju zgradili ba- Tomaž Partl, pd. Uštin, z ženo pred svojo domačo hišo. varski priseljenci. Takoj je našel delo v mehanični delavnici. Na teden je zaslužil 20 dolarjev, tedaj 560 šilingov. Za to vsoto je v domovini moral delavec garati skoraj pol leta. Po enem letu je šel na farmo in ni zaslužil nič manj. Toliko kilometrov od doma je srečal Dominika Raca, Uklnovega Mindlna iz Sveč, ki je že pred njim odšel s trebuhom za kruhom v svet. Skupno jima je bilo bolje. Mindlna je hudo morilo domotožje. Zime v osrčju Kanade so bile izredno mrzle — skoraj dnevno je živo srebro padlo 40° pod ničlo in še več in zato je šel Mindl jeseni 1930 proti vzhodu, proti Ontariu, kjer so bile temperature bolj znosne. Mindl je umrl v Kanadi. „Mene pa domotožje nič ni morilo. Z doma sem odšel z namenom, da se nikoli več ne bom vrnil, česar pa staršem nisem povedal," je dejal Tomaž. Obrnil se je proti zahodu Kanade. Gospodarska kriza je hudo prizadela tudi kanadske farmarje in Tomaž je našel delo v 1000 kilometrov oddaljenem Edmontonu v Alberti. Delal je v nekem nebotičniku. V začetku leta 1933 je dobil od doma pismo, da je oče težko zbolel, kmalu zatem pa žalostno vest, da je umrl. Desetnika in svetovnega popotnika Tomaža je postavil za dediča. Šele ko mu je mati pisala, da bo vse pustila, če ne pride domov, se je vrnil. Za vsak primer pa je že kupil povratno karto. Seveda na vrnitev v Kanado ni bilo več misliti, ker je kmetija potrebovala gospodarja. Politični položaj v Evropi se je zmeraj bolj zaostroval in leta 1938 je nacistična Nemčija zbrisala Avstrijo z zemljevida. Nikoli ne bo pozabil dneva, ko je Hitler prišel v Celovec. „Fuhrer befiehl, wir folgen dir", se je drla stotisočglava, sfanatizirana množica, ki je prišla tistega dne v zmajevo mesto. ..Nekateri so poljubovali celo tla, kamor je Hitler stopil," ve povedati Uštin. Ker je bil sam na kmetiji, mu ni bilo treba obleči uniforme. Pa tudi doma niso bile mačje solze. Neštetokrat je gestapo prav pri Uštinu čakal v zasedi na partizane. Hvala Bogu so ti prišli druge barti k hiši. Nekega dne je prišel s svojimi možmi tudi Marko Primožič, ki je po materini strani izhajal iz znane Kobentarjeve družine v Št. Jakobu. Marko je bil pred vojno jugoslovanski oficir in se je po ■ nacističnem napadu na Jugoslavijo priključil partizanom. O njem piše v svoji knjigi „Čez drn in strn“ tudi dr. Aleš Bebler. Gestapo in partizani so prihajali k Uštinu, bal se je pa Uštin samo nacističnih uniform in do- mačih izdajalcev. Tik pred koncem vojne, ko je nacistični vojaški mašineriji že krvavo primanjkovalo vojakov, je le-ta izdala zakon, da morajo vsi, ki so rojeni po 1. 1. 1906, pod orožje. „Lej-te, kaj ima desetnik za ’no srečo, rodil sem se konec petega leta." In ni mu bilo treba v vojsko, pač pa je moral v landva-ho. Iz tega časa se spominja dogodka, ki ga je doživel v Celovcu na vojaški upravi. Tja je moral na preiskavo. Ko je stal pred naborno komisijo, je videl, da je čez njegov akt z velikimi črkami napisano „Nationalslowene“. To je bila več ali manj smrtna obsodba. Major, ki je predsedoval tej komisiji — šele pozneje je Uštin zvedel, da je bil proti nacistom — je takoj pogledal, kaj ima Uštin na grbi. Seveda ni imel nobenih kazni in major je ukazal: „Takoj to zbrišite, saj to je pošten človek!" „NikoIi nisem zatajil svojega naroda in svoje besede. Ko so šteli leta 1938 prebivalstvo, mi je števni komisar prigovarjal, da namesto slovenščine vpišem vsaj vindiš. To sem ostro odklonil!" Ko sem ga pobaral, kdaj se je sploh imel čas poročiti, ko pa je toliko rajžal po svetu, je hudomušno odgovoril: „To pa mojo ženo pobarajte." Kot sedemletni otrok je prišla njegova žena s svojo materjo, deklo, k Uštinu. Neki očanec iz Sveč mu je zategadelj dejal, da je svojo ženo „kar na odru dobil". Poročila sta se na Veliko noč leta 1949, troje otrok — hčerko in dva sina — imata. Drugi sin Jože je po svojem očetu očitno podedoval popotno torbo. Trenutno je učitelj v Latinski Ameriki. Še mnogo zanimivih stvari ve povedati Uštin, ki pa jih je nemogoče opisati v tako kratkem članku. Domačinom je že veliko pripovedoval o svojih doživetjih in vedno znova mu radi prisluhnejo. „Bil sem pač desetnik in sem prav zato imel veliko sreče," je nasmejan povedal, ko sva se poslavljala. Pripravil Franc VVakounig 12. Spoznavam kristjane, 'ki ne znajo več razlikovati med tem, kar je silnej-še od njih, in tem, kar je pomembnejše od njih. Že čutim, da zgodovina grozi človeku huje od onostranstva. Kdaj bomo znova spoznali, da ne težimo po sreči, temveč po odrešenju? . . .“ Zagrabil je za pero, ga pomočil in zadnji stavek debelo podčrtal. Nato je z energično pisavo zapisal: „To noč hoče stopiti smrt med nas, da zadosti varljivi pravici. Priklical jo je moj sobrat, ki je živega človeka prodal za mrtvo idejo, izvršili pa jo bodo tuji krvniki. Italijanski okupator je obsodil prvega mojega župljana na smrt, ker je pomagal braniti pravice svojega naroda. Mladi in zgledni Tone Turk bo daroval svoje življenje za nas. Pretresen nad dogodki te noči žalujem za njim in ga v imenu vseh rojakov izročam slavnemu spominu. Z njimi vred zdaj še silneje sovražim zlo in še zvesteje ljubim dobro. Naj Tonetova smrt posveti temelje našega novega življenja. Nekaj mi pravi, da se tudi moje življenje nagiba h kraju. Vendar me ni strah, kajti okrog sebe čutim silo naroda, ki se je začel prebujati in si odpirati vrata v boljšo prihodnost. Mnogih stvari nisem poznal, morda mi je bila zakrita celo najvažnejša resnica mojega ljudstva. Toda zdaj vem, da se mora marsikaj dopolniti, da pridemo Slovenci do svoje podobe. Vse to se bo do kraja razodelo tistim, ki pridejo za nami. Pomirjen bom umrl. Ljubim prihodnost, kajti še neizpolnjene stvari so prav tako del božje volje kakor tiste, ki so se že uresničile. Zato me nocoj napolnjuje čista ljubezen do navzočega. Zato mi je bolj ko kdaj prej tuj Nietzsche, ki nam svetuje ljubezen do najbolj oddaljenega, odsvetuje pa ljubezen do bližnjega. Moja ljubezen do prihodnosti in preteklosti je zvesta sedanjosti. V najtežjih trenutkih mojega življenja me napolnjuje sveti Janez, ki pravi: Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje." Zaprl je kroniko, privil svetilko in znova odšel k oknu. Nebo je bilo še vedno temno, vendar je kmalu prepoznal obrise hriba in vasi. Zaslišal je stražarjeve korake pred šolo in sovo v bližnjem gozdu, v društvenem domu pa je nekdo zaloputnil z vrati. Nato je nastala tišina, ki ji je napeto prisluhnil. Zdelo se mu je, da je zaslišal neskončno tihe šume. Nekaj se dogaja, si je dejal, prihajajo, ne morejo drugače. Nato se je znova zazrl v vas in se nenadoma zdrznil. Zaneslo ga je k mizi. Znova je sedel in začel pisati pismo z velikimi in odločnimi črkami: „. . . Ko čakam na smrt svojega vernika, ki ga je kaplan Žgur izdal okupatorju, in gledam na temno vas pod seboj, odkrivam skrito resničnost svojih ljudi, ki grehi o njej ne govore in ki v negibnih časih brez moči životari na dnu bitij. Zdaj se je njihova ju- naška dobrota prebudila. Zdaj vem, da sem predolgo imel opravka z mirnimi in ubogljivimi ljudmi. Njih na videz urejeno bivanje je tudi mene odvračalo od pravega odrešenja. Živel sem življenje bledega pravičnika, ki le izpolnjuje božje zapovedi in niti v najmanjši stvari ne premakne meja božjega kraljestva. Zato me je v tej noči prešinila najhujša bolečina. Doživel sem praznoto svoje duhovniške brezhibnosti, smešno moč svoje pravilnosti. Kar sem že nekaj časa nejasno slutil, to vem nocoj gotovo: vse je prazno razen silovitega preraščanja samega sebe. Nocoj kričim pred vami kakor glas vpijočega v puščavi. Nikoli me niste poslušali, prisluhnite mi vsaj nocoj: strašna je naša krivda in v svoji smrtni grozi ji ne vidim rešitve. Tema prihaja nad nas, da nas do kraja oslepi. Strašni molk žrtev pred krvniki nas bo storil neme. Pogoltnili nas bodo pohlep, strah, sila in sovraštvo, ker smo bili le uradniki, dostojanstveniki in oblastniki. V dno duše smo razočarali Boga in človeka, zato se bosta maščevala nad nami. Do brezumja smo povečali udobni mir hierarhične Cerkve ter tesnobo tistih kristjanov v njej, ki živijo razpeti med živo krščansko zvestobo in neizbežnimi zahtevami zgodovinskega sveta. Pove- dati vam moram, da sem doslej skušal srce in pamet deliti z enimi in drugimi. Zdaj pa je zame nastopila velika in neodložljiva zapoved. V tej uri sem stopil v človeško in krščansko podzemlje, kjer se združujejo ljudje pripravljene volje. Šele nocoj sem se ovedel preoblikovalne moči zgodovinske teme, ki je prišla nad Slovence. V srcu mi je zazvenela neznana struna, prebudila se mi je neskončno tiha želja, da bi se predal smrtni noči in ji izročil svoje najdražje. V čistem evangeljskem smislu me je zamamilo prastaro vabilo: izgubi se, da se najdeš ..." Zasopel se je, kakor da bi se bil v nekaj minutah povzpel na strm vrh. Vstal je in začutil veličasten razgled. Čez njegovo izmučeno zavest je padla blažilna senca nečesa varnega in silnega. Ni mogel več razlikovati med pozivom in odločitvijo, le to je vedel, da se mora brez obotavljanja odzvati in uresničiti. Ko je svetilko znova privil, jo je prijel kakor monštranco. Brleča luč mu je postala draga kakor vse, kar je skrito v človeku. Obraz je pokril z rokami in začutil nepremagljivo potrebo po prijatelju. Poslednja leta je bil neizrečno sam. Bil je vesel in družaben, kadar so ga obiskali sosednji tovariši. Bil je znan po duhovitosti, toda prijatelja ni imel 27. januarja 1983 11' naš tednik radio-tv/7 Radio Ljubljana Čez tri gore, čez tri dole Danes vam bomo predstavili spored ljudskih pesmi, ki jih je glasbeno oblikoval in priredil skladatelj Jakob Jež. Njegova tovrstna dela so izredno zanimiva, izdelana do drobnih detajlov. Opozorimo naj še na Ježevo nagnjenje k igrivosti in na veliko skrb, da bi mladi izvajalci spoznali slovensko glasbeno produkcijo. Prekomponirane ljudske napeve Moj očka, Nmau čez izaro, Po jezeru, Igraj kolce, Ena ptička in Na vrtu mi javor zeleni, boste slišali v izvedbi otroških, mladinskih in dekliških zborov. (Torek, 1. program, ob 14.30) Slovenska zemlja v pesmi in besedi Tam pod Rogatcem, v dolini Podvolovjeka, so se pri Riharjevih zbrali vsi domači, pa tete, strici, bratranci, sestrične pa še nekateri sosedje, da bi ob pesmi in pogovoru preživeli prijetno nedeljsko popoldne. Nekatere stare domače pesmi in pripovedi smo posneli tudi na magnetofonski trak. (Torek, 1. program, ob 20. uri) m F IAJDIO CELOVEC C! - iLOVENSKE ODDAJE Petek, 28. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Za konec tedna — Spominjamo se: 100-letnica M. Gasparija. Sobota, 29. januarja: 09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 30. januarja: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 31. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Oj, Triglav, kako si krasan ... (ob Namizni tenis Zadnjo soboto se je SŠK Obir odzval povabilu Save Kranj in se udeležil prijateljske tekme v namiznem tenisu. Sava Kranj igra v Slovenski ligi in zaseda prvo mesto. V napetih tekmah je Sava zmagala z 9:7. Po tekmi smo bili povabljeni še na kosilo in se menili o drugih možnostih sodelovanja — predvsem glede šaha in smučarskih skokov. V imenu SŠK Obir se je dr. Brumnik zahvalil za povabilo in Kranjčane povabil na povratno tekmo. Bilčovs Minulo soboto je SAK priredil pri Miklavžu svoj tradicionalni pustni ples. Tiste, ki so prišli na to veselico, je pozdravil predsednik Valter Gutovnik. Na žalost se je zbralo bolj malo ljudi, ker verjetno še niso vsi prebavili gimnazijskega plesa. Z veliko truda pa so organizatorji vendarle dosegli, da je ples uspel. Za odlično akustično ozadje so poskrbeli „Fantje iz Podjune". V času, ko godba ni igrala, pa je v dvorani zadonela prelepa domača pesem. Staro in mlado se je prijetno zabavalo. Posebno veselje pa se je nasmehnilo tistim, ki so dobili kako presenečenje v srečelovu. Plesa se je udeležil tudi glavni urednik NT in član predsedstva NSKS Jože VVakounig. Tomo Ogris 90. obletnici ustanovitve slov. planinske organizacije). 16.00—16.15 L. Mohar: Iz zgodovine mesta Velikovec. — (Slov. šolska oddaja za šolarje od 5.-8. šolske stopnje). Torek, 1. februarja: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladina poje — Otroci, poslušajte! Sreda, 2. februarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premislek. Četrtek, 3. februarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri. med njimi, izgubil ga je pred mnogimi leti. Še iz gimnazijskih let "ju je družila najtesnejša vez, v bogoslovju sta se povezala z vezjo, ki jo je cepil neposredni vpliv Janeza Evangelista. Prva kaplanska leta sta si vneto dopisovala, potem so ju dokončno razdelili- Amona so poslali za vikarja na revno kočevsko župnijo, v revščino in samoto, njegovega prijatelja pa v bogato kmečko ravnino. Takrat so se začeli njuni stiki rahljati, prijatelj se mu je začel vedno bolj oddaljevati, dokler ni popolnoma utihnil. Amon je stanoval v skromnem župnišču, kjer si je sam kuhal. Imel je le kozo, akvarij in nekaj zabojev knjig. Zaprl se Je vase in začel prebirati zgodovinske knjige, ki so ga že iz gimnazije zanimale. Priobčil je vrsto člankov in zbral precej arhivskega gradiva. Ko je zbolel, je dobil sedanjo dolenjsko fa-r°- Ko je prvič obiskal svojega novega dekana, je pri njem po mnogih letih srečal svojega nekdanjega prijatelja in Se ga prestrašil. Bogata fara ga je zmaličila, telo se mu je zalilo, duh pa je pokazal znake surove samoljubno-s,i. V bogati sredini se je spremenil v gospodarja obširnega župnijskega posestva, v političnega oblastnika in va-ruha religije. 0 njem so krožili žalostni glasovi, postal je spletkar, izkoriščevalec, računar in brezobziren se- bičnež. Pri priči se je sprl z njim in se vrnil v svojo samoto. Naenkrat je vedel, da ni več sam. V somraku sobe je začutil nenavadno prostornost. Iz tišine je prihajala samozavestna gotovost. Čista budnost mu je pričarala farno vas in vsa ostala naselja, ljudje so zaživeli pred njim in ga obdali s čarobnim krogom. Postal je nepočakan, spomnil se je kaplana in njegove usode. Neizmerna moč je začela utripati v njem. Kakor mesečnik je odšel na hodnik in se ustavil pred kaplanovimi vrati. Tišina je zazvenela kristalno. Obšlo ga je ganotje, da mu je zagomazelo v zavesti: kako ničeva je bojazen in kako strašna je ljubezen, kadar pride njena ura. Žgur je našel v svoji sobi duh privite petrolejke, pomešan z vonjem po toaletnem milu in rahlo dišavo iz omare za perilo. Petrolejko je znova odvil, da se je prostor dvignil iz polmraka in ga za trenutek sprostil. Zmeden in zbit je sedel na stol ob mizi ter se naslonil z glavo nanjo. V senceh mu je udarjala izmučena kri, oči so se mu žalostno svetile kakor takrat, ko je kot otrok videl umirati svojega brata. (Dalje prihodnjič) 1 AVSTRIJAI PETEK, 28. januarja 1983: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 A la carte — 11.30 Avstrija II — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Halo Spencer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zadeva za dva — 21.20 Večer v modri dvorani — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila. SOBOTA, 29. .januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Šport — 12.35 Poročila — 15.15 Trije Codoni — 17.00 Jolly box — 17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki —< 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.05 Šport — 22.30 Klimbim — 23.15 Poročila. NEDELJA, 30. januarja: 11.00 Ura tiska — 12.00 Naša šola — 14.40 Tvoje, moje, naše — 16.30 Ena, dva ali tri — 17.15 Muminsovi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Gospa z zlatim Ca-dillacom — 21.50 Šport — 22.10 Kurt Tucholsky — 22.35 Poročila. PONEDELJEK, 31. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV — 15.15 Trije Codoni — 12.15 Čudeži sveta — 12.45 Lepra — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Fauna Cana-diensis — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.50 Profesionalci — 22.40 Poročila. TOREK, 1. februarja: 9.00 Poročila — 9.30 Šolska oddaja — 11.15 Antarktis — 11.30 Šport ob ponedeljkih — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dik Turpin — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stalingrad — 21.00 Zdravnik iz Stalingrada — 22.45 Poročila. SREDA, 2. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska oddaja — 10.35 Gospa z zlatim Cadillacom — 12.10 Oče in sin — 12.15 Stalingrad — 13.00 Poročila — 17.00 Lutke — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hočete plesati z mano? — 21.40 Šport— 23.20 Poročila. ČETRTEK, 3. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Hočete plesati z mano? — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Minikinsevi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prekleli otokov — 21.10 Prisma — 21.55 Večerni šport — 23.15 Poročila. PETEK, 28. januarja: 17.30 Naša šola — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Alma Mater v Ameriki — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Vikingi — 0.10 Poročila. SOBOTA, 29. januarja: 16.00 Politika ob petkih — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Rumplhanni — 22.00 Vpra- šanja kristjana — 22.05 Tanki mož — 23.50 Sto mojstrovin —. 0.00 Poročila. NEDELJA, 30. januarja: 9.25 Šport — 17.00 Lion Feuchtvvanger — 17.45 Velika deseterica — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Opper-manovi — 22.10 Sto mojstrovin — 22.20 Uporniki iz Lian Shan Poa — 23.05 Eine kleine Nachtmusik — 0.00 Poročila. PONEDELJEK, 31. januarja: 18.00 Perspektive — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Opperma-novi — 22.25 Poročila — 22.55 Vaja orkestra — 0.05 Poročila. TOREK, 1. februarja: 17.45 Šolska oddaja — 18.00 Orientacija — 18.30 Lou Grant —- 19.30 Čas v sliki — 20.15 O lutkah in ljudeh — 21.03 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.45 Club 2. SREDA, 2. februarja: 16.45 Iz parlamenta — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kulturni žurnal — 21.05 Glasbena scena — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 23.50 Poročila. ČETRTEK, 3. februarja: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska oddaja — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Glasbeni večer — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. PETEK, 28. januarja: 9.00 Zimski spored za dijake — 10.05 Zimski spored za dijake — 13.30 Zimski spored za dijake — 17.20 Poročila — 17.25 Radenci 83 — 17.55 Arabe-la — 18.25 Obzornik — 18.40 Pred izbiro poklica — 19.10 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Naši olimpijci — 20.40 Zrcalo tedna — 21.00 Človek v divjini — 22.40 Poročila. SOBOTA, 29. januarja: 8.05 Poročila — 8.10 Zverinice iz Rezije — 8.30 Ciciban, dober dan — 8.45 Mali odred — 9.15 Arabela — 9.50 Veleslalom za moške — 11.20 Vesolje — 12.20 Muzeji Makedonije — 12.50 Veleslalom za moške — 16.05 Poročila — 16.10 Boj za vodo — 16.55 Košarka — 18.30 Sebastijanova babica — 18.45 Muppet show — 19.10 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Naše 21. srečanje — 21.30 In-siang — 23.05 Poročila. NEDELJA, 30. januarja: 8.20 Poročila — 8.25 Živ žav —- 9.25 Slalom za ženske, 1. tek — 10.20 Kranjska gora: Slalom za moške, 1. tek — 11.55 Slalom za ženske, 2. tek — 13.00 Kranjska gora: Slalom za moške, 2. tek — 14.00 625 — 14.35 Poročila — 14.40 Ali se med seboj dovolj poznamo — 15.25 Prisluhnimo tišini — 15.55 Topovi za Cordobo — 17.40 Naš kraj: Podbrdo — 17.55 Športna poročila — 18.10 Zvezde sovjetskega cirkusa — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Vera in eržika — 21.05 Športni pregled — 21.35 Živeti z naravo — 22.20 Poročila. PONEDELJEK, 31. januarja: 9.00 Zimski spored za dijake — 10.05 Zimski spored za dijake — 17.20 Poročila — 17.25 Mali odred — 17.55 Človekovo telo — 18.25 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Plaža — 21.20 Spoznano neznano — 22.15 Poročila. TOREK, 1. februarja: 9.00 Zimski spored za dijake — 10.05 Zimski spored za dijake — 17.35 Poročila — 17.40 Zverinice iz Rezije — 18.00 Praznični dnevi slovenske folklore — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Pisani svet — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Sinovi in ljubimci — 20.55 Aktualno — 21.55 Poročila. SREDA, 2. februarja: 9.00 Zimski spored za dijake — 10.05 Zimski spored za dijake — 17.35 Poročila —- 17.40 Ciciban, dober dan — 17.55 Makedonija, zapoj — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Mostovi — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Agonija — 21.10 Kulturne diagonale — 21.50 Poročila. ČETRTEK, 3. februarja: 9.00 Zimski spored za dijake — 10.05 Zimski spored za dijake — 17.20 Poročila — 17.25 Vesolje — 18.25 Podravski obzornik —■ 18.40 Čas, ki živi — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.00 Zvoki godal — 21.35 V znamenju. PETEK, 4. februarja: 9.00 Zimski spored za dijake — 10.05 Zimski spored za dijake — 17.10 Poročila — 17.15 Jazz na ekranu — 17.55 Arabela — 18.25 Obzornik — 18.40 Družbena samozaščita — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Naši olimpijci — 20.40 Zrcalo tedna — 21.00 Viva Las Vegas — 22.25 Poročila. PETEK, 28. januarja: 17.25 TVD — 17.45 Palčki nimajo pojma — 18.15 Hočemo vedeti — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Preludij za jutri — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Človek in čas — 21.50 Nočni kino: skrivnost Ober-walda. SOBOTA, 29. januarja: 17.00 Otroška predstava — 18.00 Pesem — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 TV kaseta — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton — 20.40 Športna sobota — 22.00 Povsem osebno. NEDELJA, 30. januarja: 15.15 Hunter — 17.00 Nedeljsko popoldne — 18.55 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Dnevi jazza 82 — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Cigani. PONEDELJEK, 31. januarja: 17.25 TVD — 17.45 Zorn in Puk — 18.00 Igračkanje — 18.15 Potopisi — kažipoti — 18.45 Glasbena oddaja — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — '20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Bolnišnica na koncu mesta — 22.00 En avtor, en film. TOREK, 1. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Čas knjige — 18.45 Telestart 81 — 19.30 TVD — 20.00 Primoštenski akvareli — 20.35 Spomeniki revolucije — 21.25 Zagrebška panorama. SREDA, 2. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Gusarji kapitana Kuka — 18.15 Medsebojni odnosi — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda — 22.15 TVD. ČETRTEK, 3. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Učitelj — 18.15 Prehrana v naravi — 18.45 Mali — veliki svet — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 20.55 Zagrebška panorama — 21.10 Ali se med seboj dovolj poznamo — 21.55 EP v umetnostnem drsanju. PETEK, 4. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Zabavni kolaž — 18.15 Zdravstveno izobraževanje — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Naši baletni umetniki — 20.40 Zagrebška panorama — 20.55 Naših tisoč obrazov — 21.45 Nočni kino: gospodične iz Wilka. rrn Inaš tednik! evropskem prvenstvu v Istanbulu | Andreja Uranka, sina dipl. trgovca Janka Uranka in dijaka Slovenske gimnazije so odpoklicali v avstrijsko nacionalno moštvo za vaterpoliste. 16-letni Andrej igra za moštvo SVWO Celovec. Z devetimi leti je Andrej začel s plavanjem. Ker mu plavanje ni prineslo pričakovanega uspeha, je pristopil k vaterpolistom. Tam je sprva igral v moštvu šolarjev, nato pa v moštvu mladincev, s katerim je v lanski sezoni postal avstrijski prvak. Avstrijsko nacionalno moštvo sestavlja 20 igralcev. Od teh se bo peljalo 11 igralcev k igram za evropsko prvenstvo v Istanbul. Ker je Andrej pokazal odlično znanje z žogo in ker ima dobro kondicijo, ga je trener avstrijskega nacionalnega moštva Hubinger sprejel v Andrej Uran k nacionalno moštvo. Sedaj pa Andrej čaka na „vozovnico“ v Istanbul. Trikrat tedensko hodi na trening v celovško kopališče. Trenirajo plavanje (vsakokrat po tri kilometre) in tehniko z žogo. Trener celovškega mladinskega moštva Karl-Heinz Burger je z Andrejem zelo zadovoljen. Burger je Andreju zaupal s tem, da ga je že pogostokrat postavil v prvo moštvo. Tako je Andrej Urank postal eden najboljših igralcev celovškega moštva. Največji uspeh za Andreja je bil, ko je v lanski sezoni dal 32 golov in s tem bil najuspešnejši strelec golov v svoji skupini. Njegov naj- Naš športni reporter piše F. Jožef Smrtnik Vsako leto si je smučarska zveza (FIS) zmislila nekaj novega. S temi spremembami hoče doseči, da bi postal svetovni pokal čim bolj zanimiv. Spreminjajo točkovanje, n. pr., da vsak le štirikrat točkuje v eni disciplini in, da so dali prvim 15 točk. Letos pa so uvedli celo novo disciplino, ki so jo močno kritizirali: kljub temu so jo vključili v program svetovnega pokala. valcem kar pet sekund in je v cilju dejal: „ Nikoli več superveleslalom". Na zmagovalnem podestu pa je stal nam še neznani južni Tirolec Mihael Maier. Ali bo smučarski zvezi (FIS) uspelo, s temi spremembami tekmovanja za svetovni pokal popestriti? Po moje je smučarska zveza na napačni poti. Kajti prav je, da se tudi manj znanim smučarjem posreči priti na zrna- Super-veleslalom: zares super? Imenuje se RS 1 ali superveleslalom, ki se izvaja le v enem spustu in je mešanica med veleslalomom in smukom. Novinarji in drugi funkcionarji so nestrpno čakali na prvi super-veleslalom. Na startu pa sta manjkala najboljša smučarja sveta Stenmark in Mahre. Zmagal je špecialist v smuku Švicar Peter Muller pred tremi rojaki. Nekateri so se zelo razburjali, ker da je to le „ženski smuk". Drugi pa so superveleslalom zopet hvalili, predvsem zmagovalci — Švicarji, ki so se tudi kot edini na to panogo intenzivno pripravili. Drugi takšen veleslalom je pa bil v Madonni in na startu je tudi bil švedski „smučarski kralj" Ingemar Stenmark. Vprašanje je bilo, ali bo tudi tam pokazal svoj talent. A prišlo je drugače. Stenmark je zaostal za zmago- govalni podest, a kaj pomaga, če so te zmage le muhe enodnevnice. Takšni zmagovalci gredo hitro v pozabo. Svetovni pokal naredijo popularnega le tisti, ki v eni ali več sezonah večkrat zmagajo in so pravi akrobati na „dilcah“. Ti privabijo na tekme geledalce in jih znajo navdušiti, tako da je ob smučinah podobno vzdušje kot v stadionu. To sta, in upam, da še bosta, pokazala dva, ki ju nikoli ne bomo več pozabili — Ingemar Stenmark in Franz Klam-mer, ki že navdušujeta in zmagujeta deset let in ju povsod, kamor prideta, sprejmejo z navdušenjem. Pa še to: predvsem Stenmarku je bila s spremembami, ki jih je izvedla smučarska zveza, onemogočena že nekajkrat zmaga svetovnega pokala. večji cilj pa je sodelovanje pri igrah za evropsko prvenstvo. Andrejeva iskrena želja je, da bi v bodočnosti čim več ljudi obiskovalo igre v celovškem kopališču. Posebno bi se pa veselil, če bi prišlo k igram čim več slovenskih navijačev. Želimo mu mnogo uspeha, tako doma kot tudi v Istanbulu. Tomo Ogris mladina za mladino St. Janž smučarskih prireditev, kjer bi morali nastopiti smučarji ŠD Št. Janž. Je • - " *• 4*~'* * * 'skih tel . nika Užnik, Klavdija Lausegger, Tomaž Moschitz in Albert Ouant-schnig) imelo možnost, da so se v okviru ASKO udeležili važnega tre- Zadnji teden pa bi morali sbdeloi ti pri tekmovanju v Zell/See. Vendar: tekmovanja ni bilo, ker imajo preveč snega. Kakšna ironija ... Toda sedaj so se le začela vrstiti nekatera tekmovanja tudi P,i nas na Koroškem. Prejšnji petek je bil v Reichenfelsu začetek koroškega prvenstva za šolarje. Za nas razveseljivo, da je Brita Kropiunik zasedla pri šolarkah tl 5. mesto, Klavdija Lausegger pa pri šolarkah I 9. me-sto. V soboto je bil na Golici veleslalom. Selanka Marion Hribernik (UNION Celovec) je pri šolarkah I posta- vard Oraže (DSG Sele) je zasedel 27. mesto, Albin Oraže 31. mesto. Šolarji II fantje: Tomaž Moschitz je zasedel kljub večji napaki 22. mesto (izmed 55 tekmovalcev). Če te napake ne bi napravil, bi po vsej verjetnosti prišel med prve deset. V nedeljo so se pomerili v slalomu. Škoda, da je Dominika Užnik (Šolarke II) napravila večjo napako: kljub temu je zasedla odlično 9. mesto (izmed 56 tekmovalk). Deseta je bila Brita Kropivnik. Šolarji I: Edvard Oraže (DSG Sele) — 12. mesto. Pišeta Kristijana Grilc in Rudi Vouk Znano je, da se avstrijski mogotci že dalj časa prepirajo o novih davkih, ker pač naša draga domovina zopet enkrat potrebuje denarja. Verjameva, da ga res potrebuje, vse manj pa verjameva, da ga potrebuje takoj — vsaj slovenskega ne, kar prepričljivo dokazuje tale primer: Zadnja številka glasila KDZ „Problemi“ je izšla pred petimi leti. Da bi jo nekoliko lažje finansirali, so v to številko sprejeli tudi nekaj inseratov, za katere je seveda treba plačati davke. Kako in kje, tega seveda niso vedeli (kateri dijak to že ve, ko pa šolska izobrazba nudi vse drugo, samo takšnih življenjsko-potrebnih stvari ne!), vendar je Bodo nas kaznovali? kaj kmalu prispelo pisemce deželnega urada za dajatve (Lan-desdienstabgabenstelle), kjer so točno pisali, kaj je treba in poslali formularje za vplačilo. Kot se spodobi za prave Avstrijce, je bila KDZ takoj pripravljena plačati zahtevanih 663,17 šil. Kot pa se tudi spodobi za prave Slovence, so KDZ-jevci zavrnili nemške formularje in vsa ostala nemška pisma in predlagali, da jim vse to pristavijo v slovenščini. To se (seveda) ni zgodilo, KDZ pa je v enakomernih presledkih prejela pozive ter grož- nje za finančno kazen. Tudi te je zavrnila, ker so bile pisane v nemščini. Letos smo se pa že prvič razveselili: v vsej ponižnosti davčnih uradnikov so nam poslali vabilo na zagovor v slovenščini. Smo se pa prav pošteno zmotili, kajti prišli smo iz dežja pod kap. Na uradu za deželne dajatve so predsedniku KDZ vljudno sporočili, da ima čas do 20. 1. 1983, da odloči, če je KDZ le pripravljena sprejeti nemške formularje. V primeru, da to nismo, nam grozi kazenski postopek. K temu velja še pripomniti, da je teh bilo v isti zadevi že več in da je KDZ plačala že večjo vsoto kazni, kot znaša celoten davek. Naša odločitev je bila seveda jasna. Če bomo popustili na enem koncu, bomo morali popustiti povsod. Vrhu tega pa je pri deželni vladi nastavljen tolmač, ki je pristojen za pisanja v slovenščini, se pa očitno brani dela. Tole ravnanje lahko označimo kot diskriminacijo. S pomočjo finančnih kazni skušajo izriniti slovenščino pri uradih. Zdaj pa vprašamo, kdo (razen organizacij seveda) si lahko privošči plačati poleg davkov še kazni, samo da bi si priboril pravico do uporabe svojega materinega jezika? Zdi se, da so vsi zakoni v zaščito manjšin, vključno določila mednarodnega prava, avstrijskim (predvsem koroškim) oblastem slej ko prej deveta briga. O demokracija, kje si ostala... II. ljudskega teka za ROŽANSKI POKAL 1983, ki bi moral biti v nedeljo, 30. 1. 1983, v Bilčovsu, ZARADI POMANJKANJA SNEGA NE BO!!! Za novi termin boste pravočasno zvedeli! Od sobote, 22. 1. 1983, do nedelje, 23. 1. 1983, je v dvorani v Vetrinju igralo osem moštev iz Koroške in Slovenije za zmago nogometnega pokala KDZ-NT 1983. Pokal, ki ga je daroval Naš tednik, so zmagali igralci iz Celja. Prvi dan so igrala moštva v dveh skupinah. V prvi skupini je presenetilo moštvo „FC Blažej Podjuna", ki je osvojilo v svoji skupini prvo mesto. V drugi skupim pa so se borili Klima Celje, Št. Jakob in KDZ Blato za prvo mesto. Med temi tremi moštvi, ki so po mnenju gledalcev igrala najboljše, je odločala razlika golov: zmagali so Celjani in Šentjakobčani. Drugi dan so bile finalne tekme. V dokaj napetih in deloma tehnično tudi zelo dobrih igrah, sta se končno kvalificirali za finale moštvi „Klima Celje" in „FC Blažej Podjuna". Gosti iz Slovenije so to tekmo brez večjih naporov zmagali in si s tem osvojili pokal KDZ/NT 1983. V majhnem finalu so morali pustiti Šentjakobčani v streljanju penalov prednost moštvu iz Dvora, katero je izvrstno vodil igralec Šmihela, Kristijan Lo-pinsky. KDZ Blato, ki je imelo v svojih vrstah nekaj odličnih igralcev, se je moralo zadovoljiti s petim mestom. REZULTATI (prvi dan): Dob — Klima Celje 1:9; Dvor — Žvabek 5 :1; Št. Jakob — KDZ Blato 2:6; HSV — Blažej Podjuna 0 : 5; KDZ Blato — Klima Celje 1 :4; Dvor — HSV 2 : 2; Št. Jakob — Dob 9:0; Žvabek — Blažej Podjuna 1 : 3; Klima Celje — Št. Jakob 2 :4; Žvabek — HSV 5:5; Dob — KDZ Blato 2:7; Blažej Podjuna — Dvor 3 : 2. Uvrstitev (po prvem dnevu): 1. skupina 1. Blažej Podjuna 2. Dvor 3. HSV 4. Žvabek 2. skupina 1. Klima Celje 2. Št. Jakob 3. KDZ Blato 4. SC Dob Drugi dan: Blažej Podjuna — Št. Jakob 2 :2; Klima Celje — Dvor 3 : 2; KDZ Blato — Žvabek 12 : 3; HSV — Dob 3 : 3. Finalne tekme: Za 7. in 8. mesto: HSV — Žvabek 7 : 2 Za 5. in 6. mesto: KDZ Blato — Dob 2 : 1 Za 3. in 4. mesto: Dvor — Št. Jakob 3 : 3 Za 1. in 2. mesto: Klima Celje — Blažej Podjuna 6 :1 Končna uvrstitev: 1. Klima Celje 2. FC Blažej Podjuna 3. Dvor 4. Št. Jakob 5. KDZ Blato 6. SC Dob 7. HSV 8. Žvabek Po turnirju je žirija izvolila Šentjakobčana Rainharda Kollerja, ki je član avstrijske reprezentance juniorjev, za najboljšega igralca. Najboljši golman je postal Guido Garbus (Blažej Podjuna). Krono najboljšega strelca je osvojil igralce KDZ Blata Mirko VVieser, ki je zadel desetkrat v mrežo. Silvo Kumer