Amerik Anski Slovenec
	List za slovenski narod	v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	•		 - i .
33 številka	«Joliet,	Fllinois, 17. julij» 1908 1 ~		J^etuilí XVII
OBE STRANKI STA PRIPRAVLJENI.
Tudi demokratska konvencija v Den-veru se zaključila v splošno zadovoljnost.
WM. J. BRYAN IN J. W. KERN.
Sedaj se “vojska” lahko začne in se bo menda kmalu.
je semkaj dospelo kacih 25 članov demokratskega narodnega odbora in začeli so se takoj posvetovati z Bryan-om iri Kernom zaradi volitve odboro-vega predsedstva, kar se izroči posebnemu pododseku v izvršitev. Odbor je sklenil, da ne bo sprejel od korporacij nikacih prispevkov za vo-litveni sklad, tudi nobenih prispevkov nad $10,000, in da bo vse prispevke nad $100 objavil do 15. oktobra. Potent se bodp prispevki objavljali vsak dan, a po dnevu 1. novembra se ne bodo sploh več prejemali.
G. Bryan bo uradno njegovi nominaciji dne 12. avgusta, in g. Kern teden pozneje.
MORILEC DOSTAL ZASLUŽENO KAZEN.
Giuseppe Alia, ki je svojčas v Denveru umoril katoliškega duhovnika, bil obešen.
KAKO SE JE IZVRŠIL ZLOČIN.
obveščen o
William Jennings Bryan je bil vtret-jič nominiran od demokratske stranke za dostojanstvo predsednika Združ. držav. Nominiran je bil ob prvem glasovanju delegatov zadnji petek zarana ob 3. uri 40 minut med največjim navdušenjem po dolgem zasedanju, ki je trajalo celo noč.
Dobili so skupnih glasov: Bryan 8921/2,' sodnik Gray iz Delaware 59J4 in guverner Johnson iz Minnesote 46.
Ko je bil izid glasovanja naznanjen je zabučala ogromna ovacija za Bryana. Poslopje je bilo vkljub pozni uri prenapolnjeno. Zdajci so vsi vstali s svojih sedežev, vsakdo je začel
Prvi poljski škof v Ameriki.
Chicago, 111., 14. jul. — Drugo soboto, dne 25. julija, bo slovesno posvečen v pomožnega škofa v tem mestu Rev. Father Paul P. Rhode od poljske cerkve sv. Mihaela. Obredi se bodo vršili v Holy Name-katedrali ob 10. uri dopoludne. Posvečevalni škofje še niso imenovani, a bodo kmalu izbrani. Pričakuje se, da bodo cerkveni dostojanstveniki iz vseh delov Združenih držav navzoči.
Father Rhode je zelo priljubljen v nadškofiji, in je prvi poljski duhovnik
WM. J. BRYAN IN J. W. KERN.
-mahati s svojo žepno ruto ali zastavo ali s klobukom in iz desettisočerih grl so pdmevali vzkrjki .tako silnega navdušenja,'da mu res ni najti primere.
William J. Bryan je bil rojen v Salernu, 111., dne 10. marca 1860. V starosti dvajsetih let je imel svoje' prve politične govore. Leta 1883. je dovršil svoje pravoznanske študije v Chicagi in začel prakticirati v Jackson villu. Leto nato se je oženil. Leta 1887. se 'je preselil v Lincoln, Neb. Potem je bil leta 1890. izvoljen kongresnikom v nekem dotlej republikanskem distriktu. Leta 1892. je vzbudil pozornost s svojim govorom o tarifi (ceniku). Združenih držav senatorjem je bil izvoljen leta 1894. Dve leti pozneje je postal urednik lista “Omaha World-Herald” in bil nominiran za predsednika po svojem slavnem govoru o zlati vrednoti. Leta 1898. je bil polkovnik radovoljcev iz Nebraske. Dve leti potem je bil spet nominiran za predsednika na konvenciji v Kansas City. Leta 1901. je začel izdajati in uredovati znani tednik “The Commoner”. V času od 1905-'06 je potoval okoli sveta s svojo družino. In letos je bil nominiran za predsednika vtretjič. —
Za podpredsednika je bil nominiran John Worth Kern iz Indiane in sicer z vzklikom med največjim ploskanjem odstrani delegatov in gledalcev. J. W. Kern je bil rojen dne 20. decembra 1849 v kraju Alto, Howard Co., Indiana. Njegov oče, dr. J. W. Kern, je bil rodom iz Virginije in se je preselil leta 1836 v Indiano. Podpredsedniški kandidat je po poklicu odvetnik ter ima obširno prakso.
V sledečem navajamo nekatere brzojavke oziroma dejstva, ki so sledila nominaciji:
Fairview, Lincoln, Neb., 12. jul. — Minnesotski delegatje, ki so v Denveru glasovali za guvernerja Johnsona iz Minnesote kot predsedniškega kandidata, so danes dospeli semkaj in izročili gospodu Bryanu svoj Johnsonski prapor kot darilo. Pravijo, da se bo Johnson dejansko udeleževal volitvenih bojev in da bo Bryana odločno podpiral.
Fairview, Lincoln, 13. jul. — Demokratski kandidat za podpredsedništvo, John W. Kern iz Indianapolisa, je danes dospel semkaj in bil po g. Bryanu Pozdravljen kot “gospod podpredsednik.”
Obenem s Kernom so še dospeli nekateri drugi politiki, kakor -tudi delavski vodje Samuel Gompers, Frank Morrison in James Duncan.
Gospod Bryan se je dalje časa posvetoval z omenjenrni delavskimi voditelji. Govorili so o platformi sploh 'n o “anti-injunction”-planki posebej, *n gospod Gompers, predsednik zveze 'American Federation of Labor”, ki ie imel glavno besedo, je obljubil Bryanu krepko podporo odstrani organiziranih delavcev.
Fairview, Lincoln, 14. jul. — Danes
v Združ. državah, ki bo povišan škofa, kar bo brez dvoma važen dogodek.	—
Ko prejel sv. obhajilo, je izpljunil hostijo in ustrelil svečenika.
Amerika je “Benjamin”.
Rim, 12. jul. — Papež je danes sprejel v zasebni avdijenci dijake ameriškega kolegija, z rektorjem na čelu, monsignorom Kennedy, da mu čestitajo o priliki papeževega jubileja.
Mgr. Kennedy je imel nagovor, in papež se je zahvalil in je rekel: “Amerika je mlada, ampak oče vedno bolj ljubi najmlajšega otroka. V vsaki družini je Benjamin; Amerika je Benjamin.”
Papež je podelil svoj blagoslov ameriškim katoličanom in zavodu, ki ga je zastopal mgr. Kennedy.
Mgr. Kennedy je izročil darilo $1,-000 od dijakov in tudi papeževo sliko A. Muller Uryja iz New Yorka,
Denver, Colo., 12. jul. — S prvim dnem tega tedna je Giuseppe Alia, mo rilec duhovnika Leo Heinrichsa od tu kajšnje cerkve sv. Elizabete, zapadel smrti, kajti glasom porotne obsodbe se ima med tem tednom obesiti. Čai usmrtitve je znan samo uradnikom je če v Canyon City, kjer se Alia nahaja. V Coloradi je običaj, da sodnik določi samo teden, v katerem se ima na smrt obsojen zločinec usmrtiti; dan in uro določijo jetničarji.
Alia je poskušal umreti Jakote, pa so mu se silo napumpali mleka v želodec, vsled česar je opustil stradanje. Nobenega duhovnika noče k sebi.
Canyon City, Colo., 15. jul. — Giuseppe Alia, morilec katoliškega duhovnika Leo Heinrichsa, je bil danes v tukajšnji ječi obešen.
Alia je umoril frančiškanskemu re du pripadajočega duhovnika v nedeljo 23. februarja v cerkvi sv. Elizabete v Denveru medtem, ko mu je delil sv obhajilo.
Po svojem prijetju je Alia izjavil da ni gojil nobenega osebnega sovra štva proti duhovniku, nego da je z u morom istega hotel samo ohladiti svo je sovraštvo proti katoliškemu duhov ništvu, češ, ker se mu je odstrani tega v njegovi domovini Italiji godila huda krivica.
Alia je že več tednov brez sredstev stanoval v Denveru, ko je izvršil zlo čin. Po njegovih besedah je sklenil umoriti kacega duhovnika šele v jutro dotične nedelje, ko so se oglasili cer kveni zvonovi in so v njem spet vzbu dili spomine na prizadeto mu krivico. Alia se je podal v. cerkev, kjer se je poškropil z blagoslovljeno vodo in se tudi sicer obnašal kakor ostali verniki. Pokleknil je v vrsto obhajancev, in ko se je približal duhovnik s sv. Rešnjim telesom, je odprl usta in prejel sv. zakrament, a takoj spet izpljunil hostijo, potegnil svoj revolver in ustrelil duhovnika.
Med pravdo je zagovornik izjavil, da je Alia otemnel na umu, ampak ni se mu posrečilo, prepričati porotnike in izrečena je bila smrtna obsodba.
Mednarodni trust za jeklo.
London, 11. jul. -— “Iron and Steel Trade Journal” naznanja v svoji današnji izdaji ustanovitev največjega trustja, ki je bil kdaj oživotvorjen, in to je mednarodni trust za jeklo. Že mesece se je ta ogromni monopol u-stanayljal in pred nekaj dnevi se je konečno ustanovil. Novi trust resno preti britanski jekleni obrti, iatera mu ni pristopila in že se govori o tem, opozoriti parlament na tega neljubega tekmovalca. Mednarodni trust bo nadzoroval kacih 75 odstotkov vesoljne jeklene produkcije na svetu.
Sledeče dežele bodo zastopane v mednarodnem jeklenem trustu: Amerika — po jeklenem trustu (United States Steel Corporation), ki nadzira vesoljno ameriško jekleno pro dukcijo in ima glavnice $3,000,000,000.
Belgija—z vsemi svojimi jeklarni-cami, ki izdelavajo na leto 1,953,000 ton.
Rusija —- s tremi velikimi jeklarni-cami. v katerih se izdeluje na leto 3,-000,000 ton.
Nemčija — s štirimi od največjih jeklarmc na svetu, ki izdelavajo na leto nad 11,000,000 ton jekla.
Skupna letna produkcija jekla na omikanem svetu znaša približno 50,-000,000 ton in od teh bo novi jekleni trust spravljal na trg okoli 35,000,000.
V RUDNIKU.
Pripetila se v Pennsylvaniji vsled eksplozije treskavih ali jamskih plinov.
7 MRTVIH, 10 HUD0RANJENIH.
Steve Adams od “Western Federation of Miners” oproščen obtožbe umora.
Olimpske igre.
1; ondon, 14. jul. — Med Američani, ki se udeležujejo olimpskih iger, je zavladalo veliko veselje. Kajti že prvega dne so pridobili dve prvi olirhp-ski kolajni. Danes, druzega dne', pričakujejo še boljšega izida.
“Črna roka.”
New Brunswick, N. J., 14. jul. — Sodnik Booraem je prisodil danes trem Italijanom, ki so jih porotniki spoznali za krive, da so poskušali od katoliškega župnika Avguština Bas-sori v Franklinu, Pa., izsiliti $5000, vsakemu 12 let kaznilnice.
V čast Kolumbu.
Washington, D. C., 12. jul. — Španski poslanik tukaj je prejel iz Španskega vest, da se bo dne 3. avgusta v Porto Plaze de Moguer. vršilo tekmovanje z jahtami v proslavo 416. obletnice, odkar je Krištof Kolumb pod-jel ekspedicijo s svojim brodovjem, ki je obsegalo tri ladije Santa Maria, La Pinta in La Nina, kateri ekspediciji iz tamošnje luke je sledilo odkritje novega sveta. Tekmovanja se bodo udeležile razne španske in ameriške jahte. Jadrale bodo iz Porto Palos v Santa Cruz de Teneriffe v Kanarskih otokih, nad 700 milj od prvega dela Kolumbove vožnje in odplule prav od tiste točke, kjer so njegove ladije vzdignile sidro leta 1492.
Nova bojna ladija.
Philadelphia, Pa., 11. jul. — Ob gromkem ploskanju tisočerih na brežini stoječih oseb ter brlizganju parnih piščali v tukajšnjih tovarnah in na ladijah v luki in v reki Delaware je bila danes srečno spuščena v morje nova bojna ladija “South Carolina". Ta je dolga 450 čevljev, široka 80 in globoka 2\y2 čevlja. Njena velikost znaša nad 17,000 ton. Brez opreme in oklopja stane nova ladija $3,540,000, a ž njima okoli $7,000,000. Zvezni vladi bo izročena dne 21. decembra 1909 ter bo imela na krovu 900 mornarjev in častnikov.
Pet bratov duhovnikov.
Bay Ridge, N. J., 12. jul. — Rev. Father Arcese je daroval svojo prvo sv. mašo tu v cerkvi sv. Mihaela, ob asistenci svojega brata Mgr. Arcese kot naddijakona, druzega brata Rev. Vincenta Arcese kot dijakona in tretjega brata od cerkve Presv. Srca Jezusovega kot subdijakona. Obrede je vodil g. Arcese, četrti brat, ki študira v St. John’s Seminary.
Panika v cerkvi vsled eksplozije.
Duluth, Minn., 13. jul. — Zmešnjava je nastala v rimsko-katoliški cerkvi v Biwabiku sinoči, kjer se je predstavljalo Kristusovo trpljenje v premakljivih podobah, ko je eden izmed strojev eksplodiral. Okoli dvanajst oseb je bilo ranjenih v paniki in neka ženska, Mrs. Joseph Attilek, bo ja-valjne okrevala.
— Vsak teden narašča imenik naših naročnikov tudi v stari domovini. List je najlepša spomenica, ker ga dobe vsak teden. Samo $2.00 na leto.
Škof A. A. Curtis umrl.
Baltimore, Md., 11. jul. — V tukajšnjem St. Agnes-zdravilišču je umrl danes dopoludne ob 9. uri bivši škof rimsko-katoliške škofije Wilmington, Del., Alfred A. Curtis. Predno je bil pokojnik imenovan škofom, je bil generalni vikar nadškofije Baltimore.
20 upornikov usmrčenih.
El Paso, 11. jul. — "Herald” je pre-el/iz Mehike bistremu očesu cenzorja (presojevalca) uteklo poročilo, po katerem je bilo 20 na smrt obsojenih upornikov prepeljanih iz Časa Grandes v Chihuaho in v tamošnji državni ječi po vrsti usmrčenih.
Preboječ.
New York, 12. jul. — E. W. Parker, predstojnik zemljeslovnega urada je včeraj izjavil, da bo zaloga na črnih diamantih izčrpana že leta 2055., če bo poraba trdega premoga v deželi tako naraščala, kakor zadnja leta. Pokazal je na to; da se je leta 1907. porabilo nad 480,450,050 ton premoga, in po njegovem računanju se bo moralo od 1916—1925 na leto izkopati 600, 000,000 in od 1905 naprej od 1,000,000,-000 — 2,000,000,060 ton premoga v pokritje potrebe.
Pottsville, Pa., 15. jul.— Vsled eksplozije v Williamstown-rudniku Summit Branch Mining-kompanije je bilo sedem rudarjev usmrčenih in deset tež ko ranjenih. Rudnik je sedaj v plamenih.
Imenik žrtev je sledeči: Mrtvi — John Reilly, Arthur Hawk, Chas. Rie-kert, John Whittle, John Beyerly, James Bowman, Michael Stakum. Ranjeni — William Meinhart, Charles Parker, Martin Doyle, Ralph Finley, John Walsh, Isaac'Hess, Charles Hep-ler, Monroe Shade.
Eksplozija se je pripetila v rovu št.
1 in kakor mislijo, je bila povzročena po tem, da je eden izmed delavcev odstranil žično omrežje od svoje varnostne svetilnice, kar je vžgalo rudni ške pline.
Ko se je vest o nesreči razglasila, se je podalo takoj veliko število večinoma radovoljnih reševalcev v rudnik kjer so bili najdeni najprej ranjenci ob rovnem pragu.
Izmed ranjencev bodo po mislih zdravnikov trije umrli za poškodbami.
Steve Adams je svoboden.
Grand Junction, Colo., 15. jul. — Steve Adams, član Zapadne rudarske zveze (Western Federation of Miners), je bil tukaj po-porotnikih oproščen obtožbe, da je umoril Arthur Collinsa.
■ Collins, poslovodja Smuggler-Union rudnika v Telluridu, je bil v noči 19. novembra 1902 ustreljen, ko je v svoji delavnici kvartal. Bržko je sodni.pisar prečital razsodek porotnikov, je odredil sodnik osvoboditev Adamsa. Adams je. .pristopil k, porotnikom ter stisnil vsakemu roko in se mu zahvalil. Tudi navzoče člane od W. F. of M. je zahvalil za njihovo mora-lično in gmotno podporo med dolgotrajnim jetništvom in njegovo pravdo.
Proti Adamsu je nedognanih še več obtožeb radi umora, a pravijo, da ga bodo oblasti pustile pri miru, ker so prepričane, da mu ni možno ničesar dokazati.
Zahvala.
Ob smrti mojega nepozabnega so* proga Alojza došlo mi je od raznih strani nebroj izrazov sožalja.
Ker se vsakemu posamezniku ne morem posebej zahvaliti, zahvaljujem se tem potom in rečem: “Bog plačaj!” Srčna hvala vsem tistim, ki so dra-gemu pokojniku skazali poslednjo čast in ga spremili k večnemu počitku.
Posebno hvalo pa izrekam slov. podp. društvu sv. Vida št. 25 K. S. K. Jednote, katero se je tako polnoštevilno udeležilo sprevoda; slov. godbi, pevcem, kakor tudi preč. gosp. Rev. Grškoviču za ganljiv govor ob rakvi.
Srčna hvala toraj vsim, ki so mene in mojo družino v dnevih nesreče in žalosti tolažili in nas krepili. Bog plačaj vsim!
Cleveland, O., 12. jul. 1908.
Frančiška Louše z otroci in sorodniki.
Zahvala.
Za vse tolažilne dokaze globokega srčnega sočutja ob prebridki in tako nenadni izgubi našega nepozabnega, iskreno ljubljenega sina, oziroma brata Jakoba Solnce ml.
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika izrekamo vsem udeležencem mrtvaškega sprevoda iskreno zahvalo, in še posebej č. g. župniku, darovalcem rož in vencev tef njegovim tovarišem sošolcem.
Joliet, 111., 14. julija 4908.
Jakob in Johana Solnce, starši.
Ludovik, brat, Jenny in Annie, sestri,
Ameriške pijače.
Kam pridemo?
Združene države ameriške mislijo uvesti stalno vojsko 250,000 mož, angleški koloniji Kanada in Avstralija se oborožujeta; prva bo nastavila sto tisoč mož deželne brambe ■ in lastno torpedno flotilo, druga hoče uvesti splošno brambno dolžnost in zgraditi nekaj križaric. Angleška zdaj resno misli na močno povečanje armade na kopnem, Švedi zgrade novo brodovje in pomnože armade na kopnem za 33 odstot., Danska naročuje topove in gradi trdnjave, Nemčija gradi ladjo za ladjo in vsako leto pomnoži armado za 5—8 bataljonov, Italija hoče pol svojega nacionalnega premoženja porabiti za brodovje in utrdbo meje, Rusija hoče v kratkem spraviti skupaj 6 milijonov vojaštva — torej, kam pridemo? .. .
Misijonska hiša zgorela.
Winnipeg, Manitoba, Kanada, 14. jul. — Rimsko-katoliška misijonska hiša ob Chippewayon-jezeru, Athabasca, je zgorela z vso svojo vsebino. Na begu iz goreče hiše sta utonila dva duhovnika, voditelja misijona, v reki Athabasca.
Grozen požar na Bledu.
Ljubljana, 30. jun. — V vasi Grad nastal je na praznik sv. Petra in Pavla ,ob 2. uri popoldne ogenj, ki je v pol uri uničil 35 hišnih številk. Desetim posestnikom so pogorele le hiše, vsem ostalim tudi vsa gospodarska poslopja. — Zgorelo je mnogo prašičev, par krav in več drugih živali. Rešiti se ni dalo skoro nič, ker so hiše tesno skupaj in pokrite večinoma vse z deskami. Par minut po izbruhu požara nikdo ni mogel v obližje gorečih hiš. Poleg tega pa še taka suša in pomanjkanje vode. Prav mnogim je zgorelo vse, obleka, živež, pohištvo, celo denarja je ostalo precej v ognju. Nekateri hodijo bosi okrog, ker niso mogli rešiti drugega, kakor obleko, ki so jo imeli na sebi. Človek ni zgorel nobeden.
Boji na Filipinih.
Manila, 14. jul. — Lajtnanta Burr in Whitney sta danes naskočila z. oddelkom konstablarjev kraj Cota na otoku Mindanao, kjer se je v petek vtaborilo krdelo izobčencev, pod vodstvom necega Uyana. Štirnajst teh razbojnikov je bilo usmrčenih in v zasedenem kraju troje topov zaplenjenih. Lajtnant Burr je bil lahko in en konstablar težko ranjen.
Pet delavcev zasutih.
Youngstown, Ohio, 15. jul. — Ker se je zrušil smradotok ob Grave Ave., ki so ga gradili, je bilo pet rumunskih delavcev zasutih. Štiri trupla so že izkopali, peto je še pod razvalinami.
Ta dežela je znana zaradi svoje ljubezni do ledenomrzlih pijač, posebno poleti. Njihov učinek je isti, kakor ob pogrezanju v ledenomrzlo vodo, kadar je človek prerazgret. Največji nitmi» sel je, takisto zdraviti oslabljen želodec. Navadna pamet nam pravi, da potrebuje želodec podpore in moči. Vsakdo naj bi v poletni dobi užival Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, izvrstno in popolnoma zanesljivo toniko za prebavila. Občuva ti polno zdravje in ne pripusti, da postaneš žrtev nevarnih želodčnih in čre vesnih bolezni. Podeli ti zdravo slast, popolno prebavo, ohrani telo krepko, barvo naravno. Uživaj ga pri vseh boleznih želodčnih in črevesnih. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chcago, 111.
Slovanski shod.
Dunaj, 15. jul. — V Pragi na Češkem je bil otvorjen vseslovanski shod ob veliki udeležbi. Duha, ki proši-nja udeležence, ožnača dejstvo, da se je pri predstavi, prirejeni v časi udeležencem kongresa, posebno burno plo skalo mestom, naperjenim proti Prusom, krutim zatiralcem Poljakov.
Sedaj v Pragi vršeči se kongres so sklicali svojčas v Petrogradu zborujoči Vseslovani, s predsednikom ruske državne dume na čelu.
Slovenci kupujte zemljo vedno
od posestnikov, ne od kompanij in agentov. Dobite vedno kar stane in ne plačate več. Vsak Slovenec kupi po meni od gospodarja. Ako mene ne rabi povem mu kje jo kupi in kaj je zemlja vredna v teh krajih. Vsaj nima nobeden denarja za proč metati, 42 Slovencev kupilo po meni. Vse recorde in prepise pregleda moj advokat gosp. O. B. - Young, sodnik zveznih držav. Gozd od $1—15 aker. Kmetije od $7—25 tol. aker. Predno kupiš kje drugje v Tvojo korist poglej te kraje! Na razpolago okrog 60,000 akrov zemlje.
F. Gram, Naylor, Mo.
Prvi in edini slovenski samostojen posredovalec zemlje in kmetij v Ameriki.
Dovolj kandidatov.
Springfield, 111., 13. jul. — Po zapiskih v uradu državnega tajnika se je za prvotne volitve v 51. senatskih di-striktih v državi zglasilo nič manj nego 739 kandidatov za urade poslancev in senatorjev, in sicer kot poslanski kandidatje:	249 republikancev, 223
demokratov, 50 prohibicionistov in 43 socialistov; kot senatorski kandidatje: 67 republikancev, 52 demokratov, 28 prohibicionistov in 16 socialnih demokratov.
Črnogorski zarotniki.
Dunaj, 12. jul. — Te dni je cetinjsko sodišče izreklo razsodbo nad obtoženci radi veleizdajstva v aferi bomb, naperjeni proti vladajoči dinastiji in obstoječemu redu v Crnigori. Ozirom na veliko število obtožencev in na’glasovanje mnogočlanega sodnega dvora je posvetovanje za razsodbo trajalo več dni. Na smrt sta bila obsojena Vašo Čufalič, bivši narodni poslanec, in vseučiliščnik Vojvodič. Ta dva se nahajata v cetinjskih zaporih. Od neprisotnih so bili na smrt obsojeni Marko Dakovič, dovršeni pravnik, Todor Božovič in Jovan Djonovič, belgrajska vseučiliščnika. in bivši pisar oblastvenega sodišča na Cetinju. O-stali, od katerih je večina prebežala na srbska in avstrijska tla, so bili obsojeni od šest let zapora do dosmrtne ječe. Rajkovič in bivši ministrski predsednik Andrija Radoviča sta dobila po 15 let težke ječe. Trinajst jih je bilo obsojenih na osem in dva na šest let zapora. Trije so bili oproščeni radi pomanjkanja dokazov.
Nafta v plamenih.
Lvov, Galicija, 12. jul. — Ozemlje nafte ali kamenenega olja je zopet v plamenih in gori tako močno kot nikdar poprej. Vsi poskusi, ugasiti plamene, so ostali doslej brezuspešni, da-si se gasilci trudijo namoč, omejiti požar. Pristojne oblasti se obenem trudijo dognati, da li so katastrofo povzročili požigalci.
Odprto pismo Slovencem.
Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Me* dical Instituta:—
Oprostite mi, ker Vam nisem toliko časa odgovoril. Sedaj se Vam zahvaljujem za trud, katerrega ste imeli z človekom, katerega niste še nikoli videli- in za posljana zdravila, katera so me popolnoma ozdravila, medtem ko sem že poldrugo leto pri drugih zdravnikih zastonj iskal pomoči.
Še enkrat srčna hvala in iskreni pozdrav cenjeni zdravnik.
John Paulin, Orient, Pa.
Fayette Co.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................. 50	kron,
za	20.45 ................. 100	kroti,
za	40.90 ................. 200	kron,
za	102.25 ................. 500	kron,
za	204.00 ...............  1000	kron,
za $1018.00 ............. 5000 kroh>
Poštarina je všteta pri teh svotah, Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič» neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.<*
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
— Jolietska trgovska Zadruga priredi veliki piknik v četrtek dne 23. julija v Dellwood parku. Razne zabave se bodo prirejale, na večer se začne predstava. Prodajalne bodo ta dan zaprte.
Joliet, 111., IS. jul. — Vročina je pri-
tiskala tudi v nedeljo in ponedeljek, ampak ne več tako neznansko, kakor zadnjo soboto, ko je človek komaj dihal pri delu. To je bil doslej najtoplejši letošnji dan v našem mestu. Toplomer je kazal po uradnem naznanilu 95, a po neuradnem celo 99 stopinj. To je bila prava pasja vročina, da se je vse kar topilo. Seveda so najbolj trpeli vrli delavci v jeklarni in drugih tovarnah, tako da so' smatrati za prave junake vsi tisti, ki so vztrajali pri delu ob peklenskih mukah.
—	Utonil je 13 let stari sin Jakob dobroznanega rojaka Jakoba Solnce, živečega pod h. št. 607 na Nort Ot-towa cesti. Zadnjo soboto popoludne ob strašni vročini se je šel mladi Jakob z več tovariši kopat v reko Des-plaines ob N. Bluff cesti nad Ruby mostom. Dečkom je voda dobro dela:, zato so dobili korajžo in se predaleč upali. Naš nesrečni Jakob je pač znal plavati, a sredi reke ga je zgrabil krč in izginil je pod vodo. Ko so to zapazili njegovi mladi tovariši, so začeli klicati na pomoč, ki je pa dospela prepozno. Vendar se je kmalu posrečilo, najti utopljenčevo truplo, ali žalibog uže mrtvo. Kako obupna žalost je prevzela starše, ko so dozriali o nesreči, si je pač lahko, misliti. Mati je bila ta dan še izrecno svarila svojega sinka, naj nikar ne išče ohlaje v reki, a zgodilo se je prvikrat, da dobri sinček ni poslušal svoje skrbne matere, in to prvo nepokorščino je moral revček plačati s svojim življenjem. Najdenčevo truplo so prepeljali v Ne-manichev pogrebni zavod in pozneje na dom žalostnih staršev, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopoludne s
sv.	mašo zadušnico v naši cerkvi sv. Jožefa. Vsepolno sočutnih rojakov in rojakinj se je v vozovih udeležilo sprevoda na slovensko pokopališče, kjer je domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič blagoslovil prerani grob na-depolnega dečka. Tudi šolski tovariši pokojnikovi so spremili svojega nesrečnega prijatelja k zadnjemu počitku. Poleg staršev, g. Jakoba in ge. Johane Solnce, žalujejo za ljubljenim Jakobom bratec Ludovik in sestrici Jenny in Annie ter drugi sorodniki, katerim vsem izrekamo naše sočutje. Mladi pokojnik, ki je letos prejel prvo sv. obhajilo, naj uživa večno veselje v nebesih!
—	Naš župan Cronin se je ves navdušen za Bryana srečno vrnil z demokratske konvencije v Denveru.
—	G. Stefančič, posebni ponočni policaj II. warde, ni še dolgo v službi, a je že pokazal vse vrline odličnega stražnika. Imelo je uže mož opraviti z raznoterimi kršilci nočnega miru in tudi vlomilci, in vsem je posvetil domov ali pa v kletko na policijski postaji. Razni klativitezi so se začeli ogibati druge warde, kjer jim je tudi ponoči prevroče pred zvezdo Štefanči-čevo in njegovo batino.
—	23, reci: triindvajset salunarjev je moralo koncem zadnjega tedna pred okrajnega sodnika zaradi kršenja nedeljske postave, in plačati so morali vsak po $56.85 globe.
—	“The Joliet Slovenic Coal Co.’ se imenuje nova tvrdka, ki si je zgradila svoj urad na voglu Jackson in Indiana cest ter bo zaposlovala menda že začetkom prihodnjega tedna. No vemu podjetju mnogo sreče!
' _ V jeklarni Illinois Steel-kompa-nije se je zadnji teden neki Anton Neuman tako močno poškodoval, da je kmalu nato umrl.
—	Kdo je bil svojčas umoril rock-dalskega salunarja Jerneja Marentiča? Pravijo, da se je tukajšnji policiji posrečilo zaslediti pravega krivca, čegar ime se pa še zakriva.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo a'i posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet. Ul.
Joliet, 111., 15. jul. — V nedeljo dne 5. jul. sem se podal z g. Mih. Kočevarjem in č. g. Kräshowitzem na obisk številnih prijateljev v Bradley, 111. Med tamošnjimi rojaki nam so bile jako kratke ure, ker so nas povsod lepo in prijazno sprejeli. Ogledali smo si ondotno umobolnico kjer se nahaja tudi par rojakov, katerih imen nisem zapomnil. Tudi smo obiskali tamošnji samostan kjer so mnogi prijatelji č. g. Krashowitza že iz njegovih dijaških let. C. g. Krashowitz je v ondotni cerkvi čital sv. mašo ob prisotnosti več rojakov.
Dolžnost me veže se zahvaliti družini Krashowitz in družini Munih za prijaznost. Želim, da se spet kmalu vidimo.	John Schwaiger.
Rockdale, 111., 15. jul. — Zadnji teden sta se od tu podala v staro domovino na obisk Anton Buščaj in
John Štrekal v Kompolje. Tu sta delala več let in si prihranila lepe svote denarja. Ant. Buščaj je član društva sv. Treh Kraljev štev. 98. K. S. K. J. in si je vzel potni list, ker se misli kmalu povrniti.
Rojakoma srečno pot in vesele dneve med znanci v domovini ter srečen povratek. “A. S." pa, da bi bil njegov naročnik vsak amerikanski Slovenec.
Val. Pirc.
So. Omaha, Nebr., 12. jul. — Slavno uredništvo “Am. Slov.”: Ker vaš cenjeni list tako poredko prinese kako novico iz našega mesta, upam, da ne bo odveč, ako vam jaz danes napišem par vrstic iz našega kraja.
Prvo, kar vam imam povedati, je vesela novica, da se je tukajšnjim Slovencem in bratom našim Hrvatom izpolnila dolgoletna želja dobiti svojega duhovnika. Dobili smo ga v osebi č. g. Ivana Zaplotnika, ki je pretečeni teden došel sem iz St. Paula, Minn. Veselje, ki nas je navdalo, ko smo zvedeli to novico, je bilo veliko, in želimo le, da bi se našemu novodo-šlemu gospodu njegova naloga ustanoviti nam lastno faro, čim prej uresničila. Mi mu pa pri njegovem težkem delu po naših skromnih močeh hočemo iti na roko. Sicer nas ni veliko, ali v slogi je moč! In če bomo vsi delali skupno za našo sveto stvar, potem nam je ne bo,nemogoče doseči. Dozdaj smo bili v dušnem oziru res jako zanemarjeni in zapuščeni. K službi božji in k sv. zakramentom smo morali zahajati k tujcem, zlasti k Čehom, a ker nismo posebno izurjeni v njihovih jezikih, se med njimi nikdar nismo mogli udomačiti in smo vkljub njihovi prijaznosti ostali med njimi več ali manj tujci. A zdaj se bodo stvari obrnile na boljše z božjo pomočjo." In ko bodo vse' južno-omaške in omaške slovenske in hrvatske družine poštete in popisane, bomo vsako nedeljo in vsak praznik lahko pri svoji sv. maši, in ne bo nam več treba tavati okrog kot zapuščene ovce brez pastirja.
Kar se pa tiče dela tu pri nas, se moramo pa pohvaliti, da sedanja denarna kriza, ki je toliko delavcev križem Amerike pripravila ob zaslužek, nas — hvala Bogu — ni zadela skoro nič. Dela se povsod skoro kot po navadi, in naše velike klavnice in tovarne uposljujejo na tisoče in tisoče delavcev kot so jih poprej.
Končno želim vsem rojakom po širni Ameriki obilo sreče in vspeha, “Am. Slov.” pa mnogo pridnih bralcev in točnih predplačnikov.
Jakob Stric.
Barbertop, O., 8. jul. — Spoštovani g. urednik: Oprostite mi, da se zopet nekoliko oglašam v A. S. Kar se naselbine tiče, še nekoliko dobro napreduje, namreč veliko rojakov je tukaj kupilo lote, na katerih si mislijo postaviti svoje domovanje. Neka tovarna tukaj prodaja svoje hiše v svrho, da si potem poveča svoje tovarniške prostore: tudi teh hiš je kupilo nekoliko naših rojakov in postavilo na svojo zemljo; kateri kupi hišo, jo mora pred ko mogoče premufati.
Kakor sem vzadnjič v jediiem dopisu naznanil, da misli The Diamond Match Co. prenehati s svojim delom, se to ni zgodilo, ampak še nekoliko dela, ako ni preveč vroče. Navedena Co. si je začela povečavati svojo tovarno, namreč, da bode še jedenkrat tako velika, kakor je bila dosedaj. Kar se drugih tovarn tiče, tudi bolj slabo napredujejo, tako da je res težko kako delo dobiti.
Naznanjam, da je imelo narodno društvo Triglav na 4. julija svojo veselico (bal), pri kateri se ni samo vino in pivo cedilo, namreč tudi kri, oh pod nosom teče kri! Sliši se tudi, da je je-den rojak vkradel na veselici za $7.00 tiketov za pivo. Kedo je bil," se ne ve.
Kar se drugih reči tiče, je posta-rem. Samo želeti bi bilo tukajšnim rojakom, da bi malo bolj tudi skrbeli za svoje verske dolžnosti. Ravno letos se je pokazalo, kako zaostajajo zadaj za drugimi narodi. Zatorej rojaki, o-prostite, ako to rečem, da je sramota za vse tukajšne rojake, ki se tako malo brigajo za svoje dušno življenje. Resnica je, da je bilo pretečeno leto malo bolj težavno svoje verske dolžnosti opravljati, zakaj? Ker nismo imeli duhovna, a sedaj ga imamo, nam reč č. g. V. Hribarja vsakdan na razpolago, tako da človek res ne mofe imeti izgovora, da ni mogel svoje verske dolžnosti opraviti. Zatorej rojaki, zavedajte se svoje verske dolžnosti, in pristopajte k mizi Gospodovi, zakaj mi ne vemo, katero uro nas pokliče Bog pred sodni stol božji. Rojaki za-toraj na delo v vinograd Gospodov, dokler je še čas. Ne odlašajte od danes do jutri, zakaj jutri je mogoče že prepozno.
Zadostuje naj sedaj, g. urednik, mogoče mi še tega ne bodete dejali v list? Ako mi pa v koš vržete, vam pa drugič kaj drugega sporočim.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, posebno pa članom K. S. K. J. in kakor tudi vsem bralcem A. S. v stari domovini. In tebi, A. S., pa želim obilo vspeha in predplačnikov, in da bi kmalu začel izhajati dvakrat na teden.	J. Podpečnik.
•	i	-I:	■ "V '	•	F.ji
1
AMERIKANSKT SLOVENEC, 17. JULIJA 1908.
Brockway, Minn., 7. jul. — Cenjeni list A. S.! Ker sem obljubil, da se po slovesnosti oglasim, hočem to takoj storiti. Kakor je bilo omenjeno že v zadnji štev., da bodemo blagoslovili štiri nove zvonove, hočem nekoliko popisati ta dan slovesnosti.
Bilo je četrtega julija lepega, jasnega jutra. Že v štirih zjutraj se je slišalo od naše cerkve streljanje topov in pritrkavanje zvonov. Vse je bilo nekako veselo. Takoj po osmi uri začelo se je zbirati ljudstvo pred cerkvijo, kjer se je še culo pritrkavanje. Vse je zrlo na štiri nove zvonove, okrašene vsak s svojim šopkom. Bili so že pripravljeni sedeži pred cerkvijo za častito duhovščino. Ob deveti uri se je pričelo, blagoslavljanje zvonov. Okrog zvonov pred cerkvijo videli so se ljudje stati. Prvi so bili čč. gg. duhovniki: naš mil. g. škof Jakob Trobec, Dr. Rev. John Seliškar, Rev. M. She-rer, Rev. A. Plahta in domači g. župnik Rev. Ivan Trobec. Drugi so bili botri zvonov, ki so sledeči: Za prvi zvon, Andrew Then, Felix Kiefer, Martin Legat, Frank Vouk, Mike Bien kuš, Jakob Žumer, John Heim, Tomaž Oman, Jurij Kociančič, Janez Zima, Geo. Fiedler, John Hlebain; za drugi zvon: Gregor Peternel, Tomaž Peternel, Frank Knittel, John Smoley, John Poglajen, Gregor Smoley, Lau-renc Slamnik, John Žumer st., Simon Oman, Jakob Peternel, Luka Mensin-ger, Andrej Zupan; za tretji zvon: Inocence Fiedler, Mike Fiedler, Kraus, Anton Wiess, Val. Legat, John Jeklič, Jože F. Blenkuš, Paul Blenkuš, Jožef Torkar,' Martin Fuks, Mike Knittl, John Justin; za četrti zvon: Jakob Justin, Matija Justin, Jurij Justin, John Legat, Andrej Blenkuš, Matevž Kozel, Jožef Slivnik, Jožef Justin, Leo Guck, Andrej Kapu, John Peternel in John Zupan.
Prvi zvon so kupili mil. g. škof Jakob Trobec, domači g. župnik Ivan Trobec in Andrew Then. Drugi zvon so kupili farani sv. Štefana, tretji zvon je kupil M. Fiedler, četrti zvon Jakob Justin.
Po blagoslovljenju zvonov pričela se je slovesna sveta maša, katero je daroval Rev. A. Plahta. Mil. g. škof je imel ginljiv govor v nemškem, jeziku, in Dr. Rev. John Seliškar v slovenskem jeziku. Po dokončani službi božji je sledila Zahvalna pesem.
Opoludne je bila južina v hall-u in zvečer je bila večerja. Ravno tako tudi v nedeljo.
Častita duhovščina nas je že morala zapustiti v soboto.
Gdč. Angela Mensinger odpotuje danes v Pueblo, Colo.
Naši rojaki, ki so šli na obisk v staro domovino, so se veselo vrnili nazaj. Tudi tri Slovenke iz Gorij so prišle z njimi.
Naj pa bo zadosti za danes, saj se je že marsikedo naveličal brati tako dolg dopis, ali ne?
Pozdrav vsem čitateljem A. S. Tebi, vrli list, pa obilo uspeha. J. P.
Butte, Mont., 12. jul. — Pri pošiljanju predplačila za Amerikanski Slovenec naznanjam vam žalostno novico. Dne 27. junija ponesrečil je v tu-kajšnem rudokopu naš rojak Jožef La
mut, doma iz Goljeka, fara Dragatuš, Dolenjsko. Naredil je bil svojo šihto vesel se je podal na vspenjačo, misleč, par sekund pa sem vani pod milim nebom. Pa nesreča je svoje zahtevala; padel je nekako iz vspenjače in bil na drobne kose strgan. Kosce njegovega telesa zbirali so še drugi dan; koliko so tega nabrali, se ne ve, ker ni bilo za pokazati. V društvu ni bil nobenem. Spet se morejo domisliti tisti, kateri niso še pri nobenem društvu! Zapušča žalujočo ženo in tri ne-dorastle otroke. Bodi mu lahka tuja zemlja!	Nick Požek.
$2000. V slučaju bolezni si člani med seboj pomagajo kakor bratje iz ljubezni. V ta namen se izvoli poseben pomožni odbor za bolnike, ki odloči, ali in v kakšni meri je prosilec vreden in potreben podpore.
Rev. John Tscholl.
Cleveland, Ohio, 12. jul. — Dne 10. t. m. pokopali smo dobroznanega rojaka in trgovca gosp. Louis Laušeta. Bolehal je že od meseca novembra 1907 in vedno upal, da okreva, dasi je znal, da je njegova bolezen zelo nevarna. Zadnje čase čutil se je od dne do dne slabejega in ni mu druze-ga preostajalo, nego udati se zdravniškim nasvetom. • Dne 3. t. m. dopoldan operiran je bil v St. Clair bolnici, v prisotnosti slovenskega zdrav nika gosp. Seliškarja, na bolezni na jetrih. Operacijo je očividno dobro prestal, vendar že isti popoldan je bilo njegovo stanje slabše in že ni bilo upanja na zboljšanje, toda za ta dan so ga zdravniki rešili. V soboto t. j. 4. t. m., kakor tudi v nedeljo in pon-deljek se je ranjki dobro počutil in preč. gosp. Grškovič, kateri mu je že isti dan po operaciji podelil sv. olje, je njega previdel s sv. zakramenti za umirajoče. V noči med pondeljkom in torkom pa se mu je nepričakovano obrnilo na slabše in v torek ob 2. uri zjutraj je mož izdihnil svojo blago dušo. Poleg smrtne postelje stali so preč. g. Grškovič, pokojnikova soproga in stareji sin Alojzij.
Pogreb se je vršil v četrtek dne 10. t. m. Ker je bil pokojni ud društva sv. Vida št. 25. K. S. K. Jednote, priredilo mu je društvo jako lep pogreb, kakor-šnega do sedaj še ni bilo v naši slovenski naselbini. Pokojni je pristopil dne 10. junija 1896 k temu društvu in ostal član edino tega društva do konca življenja. Bil je ob začetka društva prvi tajnik in v odboru do konca leta 1907 in tudi sedaj bi zavzemal pro štor odbornika, a njegova bolezen mu ni dopuščala se ukvarjati z nalogo, katero je on preje vedno vestno v prid društva in Jednote izvrševal.
Rojen je bil v Hinje pri Žužemberku, Dolenjsko, dne 14. aprila 1867, tedaj star 41 let. Louis Lauše bil je jeden najstarejših, takorekoč prvi Slovenec v Clevelandu. V teku zadnjih let pečal se je večinoma s prodajanjem vina in hišnih posestev, ter si je pri tem pridobil lepo premoženje. Bil 'je tudi vobče poznan kakor dober tolmač pri sodnijah, zastopnik delodajalcev in je marsikaterega privedel do kruha. Dasi je bil po rodu slovenski Nemec, ker njegovi stariši, kateri so še danes krepki in zdravi, so rojeni v Kočevju, se je vedno zanimal za napredek Slovenstva.
Ranjki je zapustil vdovo, sedmero otrok, stariše, tri brate in sestro.
Žalujoči vdovi in družini tem potom izražamo najglobokejše sočutje. Bog
naj vas tolaži in tolaži naj vas misel, da z Vami žaluje tudi cela slovenska naselbina.
Bodi mu tuja zemljica lahka!
Društvenik.
Ely, Minn., 6. jul. — (Poslanica.) Dobro došli—naš novodošli dušni pastir! Tako se glasi na vseh koncih slovenske naselbine v Ely, Minn. In tako se razlega še danes, ker vemo, da smo dobili v našo sredo moža in našega duhovnega pastirja, očeta, kakor so nam ga priporočali Monsignor Jos.
F.	Buh, po katerem smo tudi dobili v našo žunijo duhovnega očeta, kakor smo ga želeli. Kadar nas zapustijo prečastiti Monsignor Jos. F. Buh, nas bode torej pasel z besedo sv. vere in se pognal v najhujši ogenj za svoje ovčice, kar bo tudi treba, in to je Rev. Janez Ev. Šifrer, ki nas bode vzpodbujal k duševnemu kakor tudi k narodnemu blagostanju in delal z vsemi močmi za prospeh in procvit slovenskega naroda tu na koncu severne Min nesote. Tu bode skušal prvič delovati v Gospodovem vinogradu. Zatorej Vam danes tu kličemo srčni dobro došli! Obljubujemo Vas poslušati in ubogati kakor otroci svojega očeta. In radi se bodemo zbirali pod krilo naše slovenske katoliške cerkve, da bodemo tam poslušali nauk Gospodov od ozna njevalca, katerega ljubimo in si prizadevamo, da nas bode on tudi ljubil. Torej Rev. J. Ev. Šifrer, pozdravljamo Vas in Vam kličemo: Dobro došli! Trikrat dobro došli! Vodite nas do duševnega in telesnega blagostanja! Pozdravljamo Vas v imenu naše cele župnije sv. Antona Pad.!
Jos. J. Peshell, časn. por.
Mihael Klopčič, organist.
Ely, Minn., 6. jul. — (Osebne novosti.) Gg. Josip Pucelj in John Špehar sta dne 30. julija' odpotovala v Wardner, Idaho, tu zapuščata oba svoje obitelji, želimo jima obilo sreče pri delu.
Gospa Marija Sašek se je dne 2. julija s svojimi otroci podala za svojim soprogom v Calumet, Mich.
Dne četrtega julija j* dospel z večernim vlakom častiti g. Janez Ev. Šifrer. Tu bode ostal kot naslednik častitega gospoda Monsignor» Jos. F. Buha, kateri se podajo dne 27. julija v staro domovino. Mlademu župniku želimo veliko uspeha v težavnem poklicu.
Delavske razmere šo se začele komaj vidno zboljšati. Boljša poročila dohajaja v časnikih z Mesaba Range. Dasi ne vladajo ravno dobre delavske razmere, vendar bodemo imeli tu v Ely nekaj svatb v kratkem. Bo pa vsaj delo.
S srčnim pozdravom bilježim
Jos. J. Peshell.
DR. E. J. HIGGINS,
kandidat za koronerja za Will Co
Dr. Higgins je bil rojen v Johetu. dne 4. sept. 1871 in je ostal vedno v Jolietu.
Prve svoje študije je izdelal v tu-kajšnjih javnih šolah, kasneje se je podal na vseučilišče, kjer je dovršil' prouk zdravilstva. On je eden izmed
najboljših zdravnikov našega mesta,, in je zdravnik za več zavarovalnih, družb.
Velikega pomena je to, ako se postavi v urad okrajnega preglednika mrličev (coroner) zdravnik, ker on več ve o umrlem na prvi pogled kot kdo drugi, ki ni šturiral medicine.
Ako bode on nominiran za koronerja dne 8. avg. in ako bo izvoljen, obljublja, da bode deloval v korist naroda in v prihranjenje nepotrebnih stroškov tega okraja.
Jenny Lind, Ark., 4. jul. — Cenjeni g. urednik, blagovolite natisniti par sledečih podatkov v nam priljubljeni
list A. S.
Malokedaj se sliši od tukaj kak dopis, iz tega toplega Arkansasa, dasi-ravno nas Slovencev ni premalo tukaj, ampak žalibog, ker se ti rojaki tako malo brigajo za dopise. No, pa saj jim ni zameriti, res, eni imajo dosti opravka z živino, s poljem in potem pa še v jami delati; in drugi imajo zopet še skoraj več opraviti — morajo pa piti, pa ola lila bom, potem se ne more dopisovati v časopis, ko ga še brati ni časa. Pa vendar danes, ko-je ravno 4. julij, mi nekaj časa dopusti, pa naj jaz malo nakratko opišem ta kraj, ker veliko sem v časopisu že bral, kako slabo gre po tej Kolumbovi deželi sedajnji čas.
No, tukaj pri nas pa, hvala Bogu, ne vem kaj reči še dosedaj, da bi kak-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
’.'.V.V.V.V.WAV.V.’.W.'.V.'. WAV.WW.V.V.WiWW.W. VW.WAVAWJV.'iVAVW. A
“MOJ SIN JE SEDAJ POPOLNOMA ZDRAV. PRIPOROČAH SEVEROVA ZDRAVILA VSAKEMU TRPINU.”	MARTIN KOSTYAL, BRAZNELL, PA.
V.VY.V.VV.Y.'.Y.V.VAW.YAY.VAYW/.WVWA^WAYAY.YAV/.WAV.VAVAWMi
Chisholm, Minn., 7. jul. — y našem mestu smo lepo praznovali dan četrtega julija, kakor stari amerikanski patrijoti, dasiravno je tukaj malo rojenih Amerikancev. Vreme je bilo kar krasno. Dve muziki sta igrali cel dan. Tudi Slovenci so dobili nagrade. Jožef Vrankar, ki je vozil komičen voz, je dobil eno nagrado in Viktor Mlačnik, fantiček, kakih 11 let, je dobil prvo nagrado pri teku v Žakljih.
Obenem smo itneli ta dan južino in večerjo v korist naše cerkve. Žalibog nismo imeli posebno dobrega uspeha, ker Slovenci se večinoma malo vnemajo za tako podjetje v cerkveno korist. Pri južini je bilo več drugovercev kakor Slovencev. Ako bi Slovenci prav razumeli pomen takega podjetja, bi bili lahko naredili kakih $200.00 tako pa smo imeli vkljub vsemu prizadevanju in težkemu delu le kakih $56.00 profita. H takšni južini moramo iti, da bi s tem cerkvi malo pomagali. Ako se potroši denar drugod brez premisleka, bi lahko par centov podarili v cerkveno korist.
Hvala Bogu, naši zvonovi so zdaj poplačani. Še enkrat tako lepo se sliši njih glas po naši župniji, ko jih več ne teži zadolženost. Bog daj, da bo tudi cerkev kmalu poplačana’!
V nedeljo, dne 26. julija zvečer ob 8. se bodo zbirali kandidati za društvo katoliških Borštnarjev v zakristiji naše cerkve. Vsak pameten 'katoličan med 18. in 45. letom je dobrodošel. Vstopnina znaša $4.50. Mesečnina se plača po starosti: Možje med 18. in 21. letom plačujejo na mesec 60 centov za $1000 zavarovanja; 25 let star mož plačuje 67 centov; 30 let star mož plačuje 81 centov; 35 let star mož plačuje 97 centov; 40 let star mož plačuje $1.17; 45 let star mož plačuje $1.38. Samo v slučaju smrti se izpla-, ča usmrtnino $1000 oziroma $500 ali
Vas li nadleguje želodec?
Imate-li poletno bolezen, grizenje, bljuvanje, žganje srca zabasanost, neprebavnost, oslabelost in drisko? Tedaj je čas rabiti
Severov želodčni grenčec
To zdravilo pomaga prebavljati, zdravi zabasanost, daje moč in krepost. To je neprecenljivo zdravilo zoper vse nerede prebavnih organov.
Cena 50 centov in $1.
ČITAJTE
NASLEDNJO
PISMO:
“Po nasvetu sem začela rabiti Severov želodčni Grenčec in Severov Življenski balzam ter sem sedaj popolnoma močna in zdrava, ter imam zdrav okus.” Mary Jedlička, Phillips, Wis.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “Severova.’
GLAVOBOL.
Veliko je načinov na katere se je zanesti, da preženejo glavobol. To je eden najboljih. Pole-gajte hladne obkladke na glavo. Operite si noge v topli vodi. Poleg vsega drugega pa ne pozabite rabiti
Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo.
Pomagali Vam bodejo ,kakor drugim so, ker so res zanesljivi in priporočljivi. Že se rabijo veliko let. Cena 25 centov.
“Severovi Praški zoper glavobolji so najboljši. Moja žena je poskusila druga zdravila za glavo, ki pa niso pomagala. To zdravilo je jo ozdravilo.”
Math Yirka, Proctor, Vt.
W. F. Severa Co.
CEDAR RADIOS IOWA

IZ STARE DOMOVINE.
_AMERIKANSKI SLOVENEC.
ANSON W. FLEXER.
Gosp. Flexer je že več let v uradu supervizorjev tega mesta. Med tem časom je veliko storil za revne meščane, da so dobili pomoč od mesta ne
17.
w
KRANJSKO.
—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 24. junija 10 Slovencev.
—	Z dnem 1. julija so se pričela dela za osuševanje ljubljanskega barja. Stavbni urad za osuševanje barja, ki ga vodi gospod stavbni svetnik Pav lin, je več mesecev izdelaval načrte
—	Huda suša. Ljubljanski “Slovenec” z dne 25. junija piše o tem: Iz vseh krajev naše domovine se nam poroča o hudi suši. Včeraj se je zdelo, da se zlije blagodejen dež in padlo je iz oblačnegna neba tudi že nekaj kapljic. Pa zaman je bilo pričakovanje ubogega kmetovalca. Oblaki so se razpršili, in danes sije nad Ljubljano in nad celo deželo zopet brezoblačno nebo, solnce pa pripeka, kakor da bi hotelo izžgati zadnjo bilko. Vse je izsušeno in velo. Živinorejci so v hudi stiski, cena sena neznansko raste, živini pa pada. — Šuša je na Notranjskem jako velika. Sosebno v Istri trpe ljudje in živina radi pomanjkanja vode. Ljudje so prisiljeni 20 ur hoda po vodo hoditi. Letina je v mnogih krajih popolnoma uničena.
—	Cesar je imenoval finančnega nadsvetnika v Brnu Alojzija Klimenta dvornim svetnikom in finančnim ravnateljem v Ljubljani. Finančni nad-svetnik Dobida v Ljubljani je imenovan dvornim svetnikom in poklican v finančno ministrstvo. Alojzij Kliment rodom moravski Čeh, je eden najuglednejših finančnih uradnikov v Av striji. Že v mladih letih od cesarja odlikovan s Fran Josipovim redom je zgolj po svojih izrednih svojstvih hitro avanzoval. Služboval je svojedob-no nekaj let na Slovenskem in odtod je tudi njegova soproga. Samo po sebi se umeje, da je dvorni svetnik Kliment popolnoma vešč v govoru in pisavi slovenščine. Deželi je čestitati, da dobi na čelu tako važne finančne upra ve tako izbornega moža, ki bode go tovo za to skrbel, da povzdigne našo finančno upravo na tisto višino, ki je potrebna v interesu naše dežele. V narodnem interesu slovenstva je pa tudi z veseljem pozdravljati, da je poklican dvorni svetnik Dobida v finančno ministrstvo. S prideljevanjem visokega uradnika slovenske narodnosti ministrstvu je ojačen slovenski e-lement v velevažnem centralnem uradu.
— Trgovska šola. Drž. zbor je a začasn. vodjo slov. trg. šole imenoval gosp. Bog. Remca, da pripravi vse potrebno. S 1. novembrom se otvori pripravljavni tečaj za slov. trg. šolo.
moral iti prihodnjo jesen za tri leta k ( vojakom, kar ga je pa menda tako j ustrašilo, da je zadnje čase kar zblaznel in si vzel najbrž radi tega življenje.
—	Pletarska razstava se je otvorila v Radovljici. To je v Radovljici že tretja razstava v kratkem času. Na ti razstavi se vidi razne pletenine. Vse lepo in krasno. Na ondotnem pletar-skem tečaju se je poučevalo od sept. do konca junija v treh oddelkih. Učilo se je 18 učencev. Tečaj se spremeni v stalno šolo.
—	Vodovod za Kranj in okolico je zagotovljen. Mend senčurskim, predo-selskim in voglanjskim obč. zastopom in kranjskim se je doseglo popolno sporazumljenje. Zadržka ni več nobenega.
—	Ljudski dom bodo sezidali v Kranju. Gosp. dekan je blagoslovil temeljni kamen ob navzočnosti 24 duhovnikov. Dom bo stal na najlepšem delu mesta, kateremu bo v velik kras.
—	Vrček piva stane v Ljubljani in drugih avstrijskih mestih izza dne 1. julija t. 1. nič manj nego 24 vinarjev, ker so vsi pivovarnarji povišali ceno pivu.
—	Na morju je umrl med vožnjo iz Amerike v domovino 381etni Josip Rom, doma iz Ljubljane.
—	Umrl je v Ljubljani notarski kandidat A. Tominšek, brat odvetnika dr. Fr. Tominška in prof. dr. J. Tominška. Pokojnik je bil rojen v Gor-njemgradu.
—	Smrtna nezgoda. Na sv. Rešnje-
Telesa dan je šla gospodinja Katarina Ilovar iz Gozda št. 7 blizu Prežganja pri Litiji k sveti maši. Med poloma je na rasušenih tleh tako nesrečno padla, da ni mogla naprej, ampak
vrnila in blizu doma obležala. Zvečer ob devetih je že umrla. Zapušča nioža in šest majhnih otrok.
—	Državna subvencija. Društvo za Pospeševanje obdelovanja ljabljanske-& barja je dobilo za leto 1908 4000 K 'hžavne podpore.
—	Potrdil je trgovinski minister iz-'olitev J. Mejača za podpredsednika ¡rgovinske in obrtne zbornice v Ljub
•iant	. ,,
Umrl je po dolgi, silno mučni bolezni Anton Anžič, mesarski mojster, gostilničar in posestnik v Ljubljani, na Poljanski cesti št. 74.
Obesil se je 18. junija 531etni gostač Fran Bele v Št. Jerneju na češpljevem drevesu. Vzrok samomora so bili zakonski prepiri.
- Vola sta nabodla posestnika Jožefa Marna pri Štangi, ko je upreže-nima voloma dajal krme. Marn je dobil tako hude poškodbe, da je kmalu na to umrl.
—	Umrl je bivši trgovec g. Viljem Sattner, star 55 let.
—	Bukev ga je pobila. Peter Bruso-molin, posestnikov sin, devet let star, je gledal svoja dva brata, ko sta podirala v knez Auerspergovem gozdu neko ne ravno debelo bukev. Ko je bukev padla, je veja iste fantička tako po glavi oplazila, da se je le-ta zvrnil. Težko ranjenega dečka so peljali v cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo, toda med potom je že zdihnil svojo mlado dušo.
—	Utopljenec. Iz Velike Doline: Utonil je v Savi pri Mokricah dne 21. junija 741etni delavec Martin Ogorevc. Bolele so ga oči in noge in se je večkrat kopal v Savi, misleč, da mu bode bolje. Truplo so našli v torek pri Jesenicah. Mož velikega spomina je znal mnogo povedati iz svojih vojaških in vojskinih časov. Bil je zelo ljubezniv starček in zgleden kristjan.
—	Nesreča. Ko je 22. junija na Gro supljem 81etni Anton Perne obiral čre šnje, je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljani.
Legar se je pojavil v litijskem okraju. V Peščenjaku v občini Žalni sta zbolela na legarju dva otroka.
—	Zgorela je na Mali dolini pri Jesenicah na Dolenjskem štiriletna hči Janeza Porgaj. Pustili so jo samo v sobi, kjer je dobila vžigalice in si už-gala obleko. Dobili so jo sredi sobe mrtvo. Soba se ni vnela.
____ _____________________________________________ 3.
* --------------------------- *
glede na drugo kakor na stanje reve-zev.
Med časom ko je bil supervizor, se je seznanil z subdivizijami tega okra ja in to je kar je treba vedeti kdor hoče biti dober mož za ta urad urekor-derja, za to sme pričakovati, da ga bode volil vsak rojak ob prvotnih volitvah dne 8. avg.
rich je odslovil več eraričnih drvarjev od dela edino zato, ker so rekli, da je akord, ki ga on ponuja, premajhen. Oskrbnik pa je na to takoj razsodil:
ker se pametnega akorda ne more skleniti, se morajo odsloviti vsi drvar-ji-dninarji. Ta gospod je tudi svoj čas trdil, da vsak delavec lahko na dan z 28, beri: osemindvajsetimi vinarji izhaja. Takega človeka bi tudi vsekako morali odsloviti.
. ~~ Grozovit samoumor. V torek, 22. ritlija se je posestnikov sin Anton ytažen na Šujci pri Dobrovi, ko je bil doma, na ta način poskusil usmr-da se je dvakrat v vrat in dva-v srčno stran z nožem zabodel, L ;em preparal trebuh in vsled tega "‘'»lu nato izdihnil. Oralen bi bil
- Bik napadel pastirja. Prišel je na pristavo Ruprč vrh za pastirja delavec pri g. Zakazu. Poprej je pasel čredo komaj šoli odrasli fantič. S čredo pasel se je tudi mlad bik. Novega gospodarja ni nič prav prijazno sprejel. Začel mu je na”gajati. Tu pa vzame pastir v roke bič in udari enoletnega bika. Ta, ne bodi len, zapodi se v pastirja, kateri se je skušal rešiti na drevo. A bikec bil je hitreji. Pritisnil je pastirja k deblu, ga zadaj osuval, da se je zgrudil na tla. Ko je bikec videl, da je pastir na tleh brez moči, podal se je k čredi. Težko ranjenega pastirja so prepeljali v bolnišnico u-smiljenih bratov v Kandiji.
—	Smrtna kosa. Iz Opatije se poroča, da je 24. jun. tam umrl gospod Rajko Samsa, bivši ravnatelj “Vzajemno podpornega društva”. Samsa je bil prej vodja zemljiške knjige. V pokoju je sprejel ravnateljstvo “Vzajemnega podpornega društva”, ki ga je vodil več let. Promet društva se je pod njegovim vodstvom jako razvil, kajti pokojni Samsa je bil jako delaven in bistroumen mož. Bil je jako vnet za zgradbo “Uniona” in je tudi sam priredil hotel v Ilirski Bistrici.
—	Umrl je 25. jun. šestošolec Franc Kranjc v deželni bolnišnici.
—	Zaprl je 23. jun. mestni magistrat delavnico svečarja Oroslava Dolenca v Ljubljani, ker se ni ravnal po predpisu mestnega magistrata.
Velik gozdni požar je nastal v nedeljo 21. junija okrog poldne v gozdu Jatna, ki je last papirniške družbe Leykam-Josefsthal. Nevarnost je bila velika, ker je močan veter ogenj širil. V Svibnjem je bilo plat zvona. Od vseh strani so leteli ljudje z raznim orodjem, da so udušili ogenj. Zgorelo je nad 20 oralov gozda, večinoma samih mecesnov, vmes tudi mnogo že posekanih hlodov. Škode je okrog 30, 000 kron. Družba je zavarovana. Moralo je biti nalašč zažgano, ker je na treh krajih začelo goreti.
—	Ogenj. 24. junija ponoči je ogenj upepelil hišo, gospodarsko poslopje in vse gospodarsko orodje, kakor tudi 60 stotov sena, posestnici Neži Čečevi na Karolinški zemlji št. 54 v Ljubljani. Škode je do 4000 K. — Požar je po-zročil neki okoli 30 do’ 35 let stari možki, ki je zvečer prosil Čečevo za prenočišče V senu.
—	Požar je nastal v poslopju gostilničarja Luke Glažarja, ki leži na deželni cesti v dolini Branice, 8 km stran od Vipave. Ker je ogenj nastal ponoči, ga niso takoj opazili. Zgorel je kravji pastir, 91etni Anton Fabjan. Zgorela je vsa hiša, seno, gospodarsko poslopje, trije prešiči, krava, voli-ček, kobila, jagnje, vsa perotnina itd. Škode je 7000 K. Zavarovanega je malo. Pravijo, da so zažgale iskre od nekega kresa.
—Nečuveno. Gozdni oskrbnik Fried
- O Korenu, katerega družba je vlomila pri Jebačinu v Ljubljani, po ročajo z Dunaja še sledeče podrobnosti: Koren je zaradi umora na Dunaju bil, kakor znano, aretiran in je prišel v celico skupaj z nekim goljufom Dun klerjem. Temu Dunklerju je Koren zaupal, da je prišel na Dunaj z več tovariši, ki’’ imajo pri sebi mnogo vlomilskega orodja. Dunkler, pravi falot, je to policiji izdal za malo vsoto denarja. Na ta način je policija prišla vlomilcem na sled. Pozneje je Dunkler dunajski policiji povedal, da je Koren dragocenosti in denar, ukraden pri teh mnogobrojnih vlomih, zakopal nekako 30 metrov stran od neke stražnice na južnoželezniški progi čisto blizu Tr sta, in sicer pri tisti stražnici, kjer je svoj čas Korenov oče bival, ko je bil železniški stražnik. Komisija iz Trsta je res’preiskala dotični kraj, pa ni nič našla. Dunkler jo je potegnil. Zato so ga pa dan potem zopet prijeli.
—	Medvedje v Veliki gori pri Ribnici. Velika gorska veriga ob desni strani ribniške doline, ki se razteza proti Kočevju, se imenuje Velika Gora. V tem gorovju se nahajajo še pravi neobhojeni pragozdi. Nedavno so ljudje zasledili tu gori štiri odrasle medvede, ki so bržkone potomci onega starca, ki je bil pred kratkim v ondotni bližini ustreljen. Ti štirje medvedje se nahajajo zdaj baš v gozdu dr. Teodorja Rudeža, “graščaka” v Ribnici. Te medvede krmijo njegovi gozdni ču vaji s konjskim mesom, korenjem in podobno hrano, ker jih ne smejo postreliti. Razen medvedov imajo v tem gorovju varno zavetišče še: lisice, volkovi, srne, zajci in divje mačke.
Zanimive starinske izkopine. Mi-noli mesec je našel kmet Jožef Brezovar iz Čermošnjic pri Novem mestu, ko je oral njivo, veliko množino starinskih sulic, sekir, srpov in drugih bronastih stvari. To je največja najdba na Kranjskem iz zgodnje bronove dobe.
—	Častni svetinji za 40-letno zvesto službovanje sta dobila inšpektor južne železnice v Ljubljani, gosp. Jožef Mazi in umirovljeni rudar Ferdinand Brus v Spodnji Idriji.
—	Dunaj, 26. junija. Nočna seja je trajala do pol 2. ure zjutraj. Po polnoči je dobil besedo poslanec dr. Hočevar, ki je razpravljal jezikovne zadeve pri sodnijah na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Kjub pozni uri ga je prišlo poslušat nad 100 poslancev. Nemške poslance Doberniga, Nageleta in Markhela so pekoče resnice, katere je pravil poslanec Hočevar, tako zbodle, da so pričeli kričati, a slovenski in češki poslanci so jim pošteno posvetili. Bili so prav interesantni in živahni prizori. Dr. Hočevar je končal svoj govor okolu četrt na 2. uro zjutraj med splošnim odobravanjem. Govorniku je mnogo poslancev čestitalo. Poslancu Demšarju, ki je govoril pred dr. Hočevarjem, je poljedelski minister čestital, mu stis nil roko in obljubil, da ugodi njegovim zahtevam.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
VELIKA
poluletna
RAZPRODAJA
. Zgodovina naših poluletnih prodaj je znana roj.^{comiV	in okolici. Mi damo ljudem
priliko, da si kupijo blago po nizki ceni, nižje kot kje drugje med letom. Naše blago je res vredno cene, in vse blago je zaznamovano tako nizko, da se vsakdo čudi.
Pridite in oglejte si blago, ako kupite ali Prepričajte ~~f
ne.
se!
Spodaj omenimo nekaj reči, ki so posebnosti.
Moške obleke.
Imamo zalogo najboljših moških o-blek. Ako kupite pri nas imate naj-bolje. Obleka, ki je vredna $7.00, $8.00 in $10.00 se proda sedaj za. .$5.00 Vse naše obleke vredne $16.50 in $18,
prodamo sedaj za.............$12.75
$20.00 in $22.00 vredne obleke, najnovejše mode, sedaj po.........$15.00
Deške obleke z dolgimi hlačami.
Imamo posebno zalogo deških oblek z dolgimi hlačami, za fante od 14 do 17 let stare, navadna cena $10.00, sedaj P° ............................$5.00
Deške obleke.
Najnovejši izdelek črne, sive in drugih barv, navadne $13.50 in $15.00, sedaj
PO ...........................$9.98
Deške obleke vredne $16.80 in $18.00, sedaj	po ....................$12.75
Obleke s kratkimi hlačami.
Imamo zalogoraznih deških oblek s kratkimi hlačami, vredni vedno $3.00,
sedaj	po ......................$2.00
Deška obleka 2 kosa s kratkimi hla-
čami, večina črne barve, vredne $3.50,
sedaJ ............................$2.50
Deške obleke s kratkimi hlačami 3 kosi, vredne $6.00 in $7.50, sedaj $3.75
Moško perilo.
Naša zaloga moških perilnih oblek je prve vrste. Pridite in oglejte si zalogo.
Posebne^ vrste moške srajce, vredne 50c in 7Sc, raznih velikosti, sedaj 35c Možke črne in rujave nogavice, par
p0 ...................................
Moške žepne rutice z črkami, vredne lOc, sedaj po ...................... 5C
Moški klobuki, mehki in trdi, vredni
$1.50 in $2.00, sedaj po ...........98c
Srajce vredne $1.00, sedaj vse po..80c
Moški čevlji.
Čevlji vredni $2.00 in $2.50, sedaj
P° ...............................$1.65
Nizki čevlji vedno vredni $4.00 in $5.00
sedaj po .........................$2.95
Patent usnjati nizki čevlji, vredni
$3.00, sedaj^po ..................$2.25
Najbolj poceni čevlji so ti, ki so bili dosedaj prodani po $3.50 in $4.00, sedaj pa po ........................$2.95
Več čevljev raznih vrst, navadna cena $2.35, sedaj po $1.50, $1.75 in $2.00
The Eagle ,* ££££,£
Chicago ILL.
*
if
*
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
lif

I- ^VAVWAAVWASVA'AVAVA-AVAWMW.W.V.W.VW.VV.VAVkW.'AV.W.^VVV
—	Ustmena matura na mariborski gimnaziji se je začela dne 6. julija. Maturantov je letos samo 27, od teh 21 Slovencev in 6 Nemcev.
—	Iz Ptuja z dne 25. junija se poroča: Strahovita suša pritiska na ptujsko okolico, zlasti pa na polje; že skoraj tri mesece ni bilo pravega de-ža. Trate so popolnoma suhe, vsi sadeži so zaostali.
\
—Visoka starost. V Novi Štifti pri Gornjem gradu je umrla kmetica, ki je bila stara 120 let.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
ms cm!
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prek-morsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro do-movino, naj* se v tej zadevi obrne na
Frank Sakser Co.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
‘Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
ram k maši. Ali je tretja zapoved samo za mojo mater in sestre?” — “Neumnost!” — je bil očetov odgovor. “Oh, ljubi oče — pravi zdaj deček, kakor od sv. Duha razsvetljen — če je neumnost tretjo zapoved spolnovati, potem je ravno tako neumno četrto zapoved spolnovati.” Beseda' otrokova je naredila globok vtis na očeta. Spoznal je, da ima dete prav. Nič več mu ni branil k sv. maši in prihodnjo nedeljo so ju videli že skupaj iti v cer-kev.
' Strašno ' odgovornost si nakopavajo na glavo gospodarji, ki svojim hlapcem in deklam ob nedeljah ne privoščijo sv. maše. Prekletstvo oneča-stenja Gospodovega' dne jih bo zadelo prej ali slej.
Ko so v Pennsylvaniji v premogovih jamah začeli rabiti mule za prevažanje vozičkov, so jih sprva jemali vsaki večer ven, ker se jim je pa to zdelo preodročno, • so jih pustili kar
AMERIKANSKI SLOVENEC Established i8g*.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday.« by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. •Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	1 CERKVENI		KOLEDAR.
19.	jul.	Nedelja	Vincencij Pavl. s.
20.	<<	Pondeljek Marjeta, dev. m.	
21.	((	Torek	Daniel, prerok.
23.	K	Sreda	Marija Magdalen.
22.	((	Četrtek	Liborij, škof.
24.	((	Petek	Kristina, dev. m.
25.	((	Sobota	Jakob, apostol.
POSVEČUJ PRAZNIK!
Vse zapovedi božje imajo namen, človeka, ki jih spolnjuje, osrečiti ne le v večnosti, ampak že tu na zemlji. Posebno velja to o tretji božji zapovedi: “Posvečuj sobotni dan!”
Kako. dobro de delavcu, ko si po šestih dneh pridnega dela odpočije od svojega truda in nabere novih močij za prihodnji teden! Vsemogočna be-jžda božja mu s to zapovedjo osigura telesni počitek in siplje nanj svoj bla goslov.
Ampak nedeljski počitek ni edini blagoslov, ki ga prinaša človeku nedeljsko praznovanje; ne, to je le pogoj, ki mu zagotavlja popolen blagoslov. Gospod Bog — pravi sv. pismo -— je sedmi dan počival in ga blagoslovil. Toda duh božji je pristavil temu še neko besedico, ki je velikanskega pomena za tiste, ki jo uva-žujejo, kakor tudi za tiste, ki jo prezirajo. In ta besedica se glasi: “In ga je posveti 1.”
Praznovanje nedelje ali nedeljski počitek je torej ena stvar, druga stvar, pa je posvečevanje nedelje. In oboje zahteva od nas Bog in cerkev.
Bili so pa že ob Kristusovem času ljudje.— sv. pismo jih zove pismarje injarizeje — ki so se z vso strogostjo in i natančnostjo potegovali za prvo, namreč za počitek Gospodovega dne. Posvečevanje sobotnega dne pa jim je bilo. le postranska stvar.
Takih ljudij je tudi dandanes med kristjani mnogo. Nedeljsko dopoludne prespati, ob devetih ali desetih dopoludne ne še vedeti, ali bi šel k sv. maši ali ne, popoludne napraviti kak izlet ali pa celi dan v krčmi presedeti, to je vse! Toda nedelja bi morala biti dan počitka za naše telo, objednem pa tudi delaven dan za našo d uš,o. Kdor smatra nedeljo samo za dan telesnega počitka, pa je ne posvečuje, temu bo nedelja v prekletstvo, ne pa v blagoslov'.
Je trda, ampak resnična beseda, ki jo je nedavno izrekel moder in skušen mož: Ko bi vse grehe našega ljudstva, kar se jih zgodi vseh šest dnij v tednu zmetali na en kup, na drugi kup pa vse grehe, ki se zgode v nedeljo, bi bila gora “nedeljskih grehov” dvakrat tako velika. Ali mož pretirava? V nekem okraju, ki ne rabi biti omenjen, je bilo pred nekaj leti 1459 oseb zaradi zločinstva obsojenih in kaznovanih. To je bilo v enem letu,, torej v preteku 365. dnij. Leto ima 52 nedelj. Koliko menite, da je bilo izmed 1459. zločinov — in to so le taki, ki so bili sodniji ovajeni in kaznovani — koliko menite, da je bilo izmed teh zločinov storjenih na nedeljo? Nič manj, nego tretjina, namreč 530! Pa že ena primera: Izmed 250 prestopkov zoper nravnost, ki so bili policijsko kaznovani, jih je prišlo skoro polovica, namreč 112 na nedeljo!
Ni skoraj čuda, da so se že culi glasovi, naj se nedelja sploh odpravi; saj je le priložnost za greh in hudobijo. Bolje delati in služiti denar! Delavec, ki ima preživeti veliko družino, ga rabi! In res, moramo z žalostjo priznati, da mnogi, ki v nedeljo ne delajo,
ne posvečuje? Nedelja je šola pokorščine! Če otrok vidi, da oče v nedeljo namesto da bi šel k sv. maši okrog ^pohaja in mu še prav ni, da si njegova žena v cerkvi išče moči in tolažbe, ali se smemo čuditi, da otroci izgubijo spoštovanje do očeta? Gotovo ne. Precej za tretjo zapovedjo pride četrta. Kdo more zahtevati: Spoštuj očeta in mater, ako on sam svojega Očeta v nebesih zaničuje z onečaste-njem Gospodovega dneva. Neko ne deljo je šel dvanajstleten deček k sv. maši. Na poti ga sreča njegov oče, eden izmed tistih, ki si hočejo pridobiti veljavo v hiši s tem, da se iz pobožnosti norčujejo. “Kam greš?” — ga vpraša oče. “V cerkev”, odgovori malček. “A, kaj to — odvrne oče ne voljen — cerkev je za tvojo mater in tvoje sestre, ti si fant in pojdeš z me noj!” Dečku je bilo žal teh besedi in čez nekaj časa reče s solzami v očeh: “Ampak oče, tretja božja zapoved pravi: posvečuj praznik in v nedeljo mo-
pa ne poznajo nobene nedelje in no benega praznika in žive zakopani v eselju sveta ali njega' skrbeh in nimajo nobenega smisla za božje modre naredbe. Naposled oslepijo za zlato solnčno luč milosti božje.
vendar ta dan nesramno onečastujejo.
Kateri dan je videti največ pijancev?
V nedeljo. Kateri dan se zgodi največ pobojev in umorov? V nedeljo.
Kateri dan se sliši največ preklinje-vanja in ostudnega govorjenja? V nedeljo. In ko bi bili vsi dnevi tedna poklicani za pričo o nesramnostih, ki bi se med kristjani še imenovati ne smele, kateri dan bi vedel o njih največ povedati? Nedelja! Ali bi ne kazalo torej nedeljo odpraviti, če najdemo na njej namesto blagoslova, toliko prekletstva? Odpraviti? Ne, kri-stijani! Kar je Bog upeljal, tega naj človek ne odpravlja! To bi bilo predrzno početje, to bi se reklo segati v pravice vladarja sveta. Potem bi morali odpraviti vse dobro, ker tudi najboljše se lahko zlorabi. Spomnite se na brezbožni konec 18. stoletja! Takrat so na Francoskem xodpravili vse. kar je spominjalo na krščanstvo. Odpravili so tudi nedeljo in namesto tedna s sedmimi dnevi so upeljali teden 1 notri. In ko so jih potem čez delj časa desetih dnij: vsaki deseti dan je bil spravili zopet na svitlo, so spoznali, dan počitka. Ljubi Bog je rekel: da so uboge živali oslepele. Dolgo bi-“Šest dnij delaj, sedmi dan pa poči- vanje v temi jim je vzelo vid. vaj!” Francoski revolucijonari pa so Tako je tudi z ljudmi, ki jim poteče komandirali: “Proč z nedeljo! Prema- teden za tednom, mesec za mesecem, lo se dela! Neumno ljudstvo se mora bolj gurati. ,Mora se do dobra utruditi, da bo v dan miru res dalo mir.” Seveda gospodje, ki so te postave delali, so imeli praznik vsaki dan!
In mislite, da je francosko ljudstvo pod novim koledarjem kaj boljše postalo? da je bilo potem manj zločinov in pregreh? Sreča, da ni ta novi red trajal dlje kot pet let; drugače bi bila Francoska že zdavnaj izgubljena. Tako zelo so se množile hudobije in pregrehe. Po pravici je rekel nek francoski škof: “Ako hočete imeti narod brez Boga, brez vere, brez nravnosti in poštenja, vam ne vem imenovati boljšega pripomočka, kakor: odpraviti nedeljo!”
Torej ne odpraviti nedelje, da bi ljudje boljši postali, ampak skrbeti treba za to, da ne bodo ljudje v nedeljo počivali le od telesnega dela, temveč porabili telesni delopust v delavnik za svoje duše, to se pravi: posvečevali nedeljo, kakor je Bog sam storil in zaukazal. Potem bo nedelja znamenje zveze med Bogom in njegovim ljudstvom.
Kaj posvečevati, se pravi: odločiti je od navadnega, vsakdanjega in nameniti Bogu in namenom božjim. Nedeljo posvečevati se torej pravi: odločiti ta dan od drugih dnij in ga porabiti v božjo čast in ¡zveličanje naših duš. Katekizem uči, da posvečujemo nedeljo ne le s tem, da se zdržimo hlapčevskih del, ampak pred vsem, da smo prisotni pri predpisani službi božji, bogoljubna dela opravljamo in se ogibamo vsega, kar dela nečast Gospodovemu dnevu, nezmernosti, razuzdanosti itd.
Greh pa ne pozna nedeljskega počitka, greh ne pozna miru. Kjer nedelje ne posvečujejo, tam ima hudič bogato žetev. O takih ljudeh in njihovem nedeljskem počitku velja pregovor: “Kjer se Gospodu Bogu cerkev zida, tam poleg si tudi hudič kapelo postavi.” Tako razpošilja zviti knez teme ravno ob dneh, ko hoče Gospod s svojo ljubeznijo pridobiti naša srca, svoje ropne ptice ven, da požro seme božje setve.
O predragi, da bi mi posvečevali nedeljo, kakor so jo posvečevali naši očetje! Oni so šli zjutraj k sv. maši in popoludne, če je bilo priložno k blagoslovu in potem so ostali v krogu svoje družine in se zabavali s svojimi.
To je blagoslov nedelje, da delavec ali trgovec, obrtnik ali uradnik ali kdorsikolibo.di preživi ta dan v svojem družinskem krogu. Nedelja je dan družine. Med tednom žena in otroci le redkokdaj vidijo očeta. On mora iti po svojem poslu, zgodaj v jutro odide in se vrne zvečer truden in željan počitka. Ampak v nedeljo, ko obleče pražno obleko, takrat je njegov dan, takrat vedo in čutijo njegovi o troci: Danes bo naš oče res naš. Danes bomo ž njim skupaj celi dan, kako bomo srečni in veseli! Blagor družini, kjer se nedelja posvečuje! Kdo se ne spominja, kako vesel in ponosen je korakal ob roki svojega očeta prvikrat k sv. maši?
Žalibog, da se ta lepa navada v naši deželi dandanes le preveč pozab lja. V mnogih družinah je izgubila nedelja svoj verski pomen in služi le zabavi, izletom, gledišču, plesu itd.
Zato pa tudi sreča beži iz takih družin in mir in na njegovo mesto stopa ne zadovoljnost, mrzlota do domačih, nepokorščina do starišev in zaničevanje vsake avtoritete. Morerry3-li pričakovati pokorščino tam, kjer se nedelja
GUY L. BUSH,
državni poslanec.
Gosp. Bush je republikanski kandidat za nominacijo za poslanca v državno postavodajstvo. Izvoljen je bil v ta urad že 1. 1898. in je bil vsako
VTRETJIČ.
Česar je bilo pričakovati, se je topot zgpdilo. William J. Bryana so demo-kratje s pričakovano veliko večino glasov postavili vtretjič kot kandidata za predsedniški urad, ko je konvencija odobrila platformo, čije bistvene dele je pripisovati njegovemu vplivu. Navdušenje, ki je na konvenciji ob imenovanju Bryanovega imena buk-nilo, je presegalo vse dosedanje meje. Da li je bilo to navdušenje povsem pristno, ne vemo, vendar mora Bryana napolnjevati z zadoščenjem, da ga njegova stranka še vedno smatra za “najmočnejšega” kandidata, dasi je že dvakrat izgubil volitveno bitko. Njegova prva kandidatura leta 1896. se je končala s tem, da je njegov nasprot n‘k McKinley dobil 7,104,779 glasov, dočim je bilo zanj oddanih 6,502,928 glasov. Druga volitvena bitka leta .1900. se je zanj izbojevala še nekoliko neugodneje. Dobil je 6,338,133, McKinley pa 7,207,923 glasov. Število izbornih glasov se je znižalo od 176 na 153, dočim se je za McKinleya zvišalo od 271 na 292.
Če so vkljub temu pristaši Bryanovi upapolni, potem morajo računati s precejšnim preobratom javnega mnenja. Da li se je tak izvršil, bo učila bodočnost. Samoumevno opirajo de-mokratje svoje nade nele na osebnost svojega zastavonosca, marveč predvsem na razliko načelnih izrecil, obseženih v obeh platformah. Da odvzamejo republikancem v vprašanju glede izdajanja ustavnih povelj takorekoč veter iz jader, so z veseljem sprejeli predloge gospoda Gompersa, ki pred republikanskim odborom za platformo ni imel posebnih uspehov. Dočim republikanci samo zahtevajo, da se ima z ustavnim poveljem zagrožena stranka poprej obvestiti in obravnava izročiti drugemu sodniku, izjavlja plan ka demokratične platforme, da se u-stavna povelja ne smejo izdajati v takih slučajih, ko se sploh ne bi izdala, ako se ne bi šlo za delavske prepire.
Zaščitna carina (protective duty) se obsoja kot posebna pripomoč trustom, in se bi morala vtoliko znižati, da bi bila smatrati samo še za navaden vladni dohodek. Nadaljnje znamenite in od republikanske platforme različne zahteve so: skrajšanje skoro neomejene oblasti “govornika” (speech er) v narodni poslanski zbornici; ob java volitvenih prispevkov; strožje nadzorstvo poslovanja železnic; volitev senatorjev po ljudstvu; uvedba dohodarine; odvračanje azijatskega priseljevanja in obsodba filipinske po litike.
Zaradi oderuštva in krive prisege so zaprli v Monakovem milijonarja dr. Hofbruecka.
V Sambuchettu pri Benetkah se je utrgala elektriška. žica, ki se je ovila treh žensk. Tok je ženske takoj ubil.
“Koelnische Volkszeitung”, eden najuglednejših listov v Nemčiji, omenja V poročilu o jubilejnem izprevodu izrečno tudi Slovence in povdarja in-teresantnost njihovih tipov in skupin.
Pišče s štirimi nogami. V Odžaku se je nekemu muslimanu te dni med drugimi piščeti zleglo eno s štirimi no gami, a je kmalu poginilo. Škoda, da ga je vrgel v stran, ker bi bila to red kost za muzej.
Proti krokodilom. Anglija in Nemčija sta sklenili, uvesti skupno akcijo za uničevanje krokodilov v Nilu. Do gnalo se je, da od krokodilov izhaja nevarna kužna bolezen spanja, katere kali prenaša neka muha.
Prvi avtomobil v sveti deželi. Prvi avtomobil, ki so ga videli prebivavci Palestine, je bil last zakoncev Glidden iz Amerike. Zato da sta smela v avtomobilu potovati, je bilo treba poseb nega sultanovega dovoljenja.
Lizbonska policija je zaprla mnogo nizozemskih anarhistov, ki so došli v
drugo leto zopet izvoljen. Rojen je bil v okraju Du Page ter živi tam še vedno.
Poslanec Bush je delaven član post,avodajstva in volilci, ki ga bodo nominirali 8. avg. se ne bodo zmotili, ter ga tudi izvolili v novembru.
Lizbono, da pripravijo vse za napade na vse evropske vladarje, razven angleškega kralja, ker nimajo na Angleškem protianarhističnih postav.
Iz burske vojske znani general Powell je imel govor, da je Angleška popolnoma izročena nemški invaziji, Nemške transportne ladje prepeljejo lahko v 30 urah 120,000 mož na Angleško, nemška vojna mornarica je pa močna dovolj, da blokira Severno je zero tam, kjer je najožje. General zato zahteva, naj se pomnoži angleška mornarica.
Položaj v Berolinu je zelo napet. Potrjuje se, da je govoril Viljem v vojnem smislu. Nevoljni so zato, ker so se menjale brzojavke ob revalskem sestanku med Revalom, Parizom in Rimom. Boje se, da se prične vplivati na dunajski dvor v protinemškem srni slu. Nemškega cesarja bodo spremljale ob njegovem popotovanju v Severno morje nemške vojne ladje. Prav nič bi se ne čudili, ako napravi Viljem s svojo armado izprehod v Pariz!
Sin rumunskega ministrskega predsednika, major Sturdza, rumunski vojaški ataše v Parizu, je objavil v nekem rumunskem vojaškem listu oster članek, ki graja razmere v rumunski armadi. Rumunski stotnik Capuneanu se je čutil žaljenega in je pozval majorja na dvoboj, ki se je vršil v Kra-jovu. Major Sturdza je bil ranjen s sabljo. Rana se razteza od ušesa do čeljusti. Majorja so prepeljali v bolnišnico.
FRANK L. PARKER,
državni poslanec.
Gosp. Parker išče zopet izvolitev v državni zbor države Illinois. On je znan, kot dober poslanec kar je pokazal zadnja leta v zboru. Nadeja se, da ga bodejo tudi letos ob prvotnih volitvah vsi rojaki volili in ga izvolili v prihodnjef novembru.
V svoji izjavi pravi: Ker sem že nekaj bolj izkušen o dolžnostih in na-
V slučajih nesreče
izvijenja udor, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma iu skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno JJJl znamko sidrom na eti-.TAketi.
V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER &C0.
215 Pearl Street,	New York.
k st'
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS,
JAVNI NOTAH
o.
Kupuje in prodaja zemljiiča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
,.VA,.V,WA,.V.,.W,WA,.VA
O. W. Brow.n, preds Robt. Plloner, podpr e W. G. Wilcox, kaslr.
!
Kapital $100,000.00.
BA.RBER UILDING, OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici .na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
WU hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki is in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi si pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
logah tega urada, za to si sem vsvesti, da me bodejo volilci podpirali, ako pomislijo, da čim delj kdo eno stvar dela tem bolj jo razume.”
V tem 41. okraju je veliko tovarn in raznih trgovin, za to je treba, da se izvoli poslancem mož, ki ima večletne skušnje. Gosp. Parker je član najvažnejših odborov v zbornici.
Poslanec Parker je delavec. Bil je 4 leta predsednik organizovanih delavcev tega okraja in član unije, za to je bil imenovan v državnem zboru v odbor delavstva.
Delavci so ga dolžni nominirati dne 8. avgusta. * So.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617
So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, IU.
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo.
Potrebujemo agentov.
Filip Hitoler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St, Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
— Kadar potrebujete zdrs oglasite se pri možu, ki z njim govorite v slovenskem jeziku, je? Ds. Struzinskjr. N. Chieai
NASLOVNIK
slovenskih trgovcev, obrtnikov in go. stilničarjev, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
CHULIK BLAŽ J„ 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških iri ženskih oblek.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chi-cago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovde z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškim?' oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Iz-delovalec in popravljalec čevljev. *"
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
JERMAN JOS., 120 Moen Ave. Gostilna.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart
PITTSBURG, PA.
HANLON M. A., 5121 Butler St., Pittsburg, Pa. Pogrebnik (undertaker).
HOTEL DUBLIN, H. A. Dublin, last., 5438 Butler St.
V NAJEM SE ODDA LEPA HIŠA s 6 sobami. Pod hišo je klet in poleg je vodnjak in mestna voda. Nizka cena. Math Fink, 607j^ N. Ottawa St., Joliet.
KJE JE JOHN PEZDIRC IZ KRA-sinca, fare Podzemelj. Zanj bi rad vedel njegov brat: Mih. Pezdirc, 235 Hewitt St., Los Angeles, Cal.
SLOVENSKI ORGANIST IŠČE službe pod ugodnimi pogoji. Več pove: Amer. Slovenec, Joliet, IH.
KJE JE JOHN PLUT, DOMA IZ Bušinje vasi št. 9. Pred 4 leti je bil v Black Diamond, Wash. Za njegov naslov bi rad vedel Jos. Grsich, 913 N. Scott St., Joliet, 111.	30t4
SLUŽBO CERKOVNIKA IŠČE PO-šten in za vsako delo pripraven mladenič, ki je že v starem kraju bil v taki službi. Ker je brez dela ne stavi nobenih pogojev glede plače. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na naslov: “Cerkovnik”, Biwabik, Minn., Box 231.
KJE JE LOJZ LIPAR, DOMA IZ fare Šmarjeta pri Rudolfovem? Pred 4 meseci je ta nepridiprav prišel iz Clevelanda ter je ostal pri meni. Dobil sem mu delo, a za plačilo mi je ostavil $17.00 dolga na hrani in pobegnil je neznano kam. Rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov. John Gričar, Box 115, Bridgeport, O.	28-4t
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, I7M N. Broadway, Joliet, I1L
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod n-godnimi pogoji. Munroe Bros.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-nižji ceni.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI' poroča slovenskemu občinstvu * Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu most»-
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, 111.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne j. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
ill. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:.............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
NOVOVSTANOVLJENO DRUŠTVO SPREJETO.
j Žensko društvo Marije Pomagaj v Little Falls, N. Y. sprejeto v K. S. K. Jed-noto pod številko 121 dire 16. julija 1908. Imena članic: — 3677 Ana Prevec, roj 1890, 3678 Ivanka Celarec, roj 1890, 3679 Frančiška Malavašič, roj 1890, 3680 Marija Masle, roj 1889, 3681 Cecilija Mrzlikar, roj 1887, 3682 Jožefina Podhojnik, roj 1887, 3683 Frančiška Petkovšek, roj 1887, 3684 Elizabeta Maček, roj 1886, 3685 Frančiška Brenčič, roj 1886, 3686 Ivanka Prevec, roj 1886, 3687 Marija Malavašič, roj 1885, 3688 Marija Majer, roj roj 1885, 3689 Marija Kette, roj 1884, 3690 Ivana Trepal, roj 1884, 3691 Frančiška Turek, roj 1884, 3692 Ivana Šiltz, roj 1884, 3693 Marija Bajc, roj 1883, 3694 Marija Žehel, roj 1882.	.	Dr. št. 18 članic.
pristopili Člani.
ji K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13047 Matt Flanick, roj 1877, spr.
16.	julija 1908.	Dr. št. 125 članov.
i K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 13048 Matija Ratešič, roj 1874, spr. 16. julija 1908.	Dr. št. 129 članov.
' K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 13049 Matt Volf, roj 1885, 13050 Lovrenc Smerke, roj 1868, spr. 16. julija 1908. Dr. št. 75 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 13051 Janez Pavlovič, roj 1887, spr.
16. julija 1908.	Dr. št. 72 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13052 Štefan Jerončič,.roj 1886, 13053 Alojzij Medvešček, roj 1881, 13054 Alojzij Guš, roj 1879, -spr. 16. julija 1908.'	Dr. št. 79 članov.
K društvu Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 13055 Alojzij Pogorelc, roj 1886, spr. 16. julija 1908.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 13056 Jožef Rozman, roj 1881, spr.
16. julija 1908.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 13057 Janez Kocjančič, roj 1878, spr.
16. julija 1908.	Dr. št. 67 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 13058 Lovro Paskvan, roj 1877, spr. 16. julija 1908.	Dr. št. 59 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 13059 Franc Klaužer, roj 1876, spr. 16. julija 1908.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 13060 Jožef Skobič, roj 1885, spr. 16. julija 1908.	Dr. št. 49 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 11606 Martin Čuk, 13. jtjlija 1908. I. dr. št. 89 članov.
II.	dr. št. 118 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, O., k društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 11495 Franc Balantič, 11. julija 1908.	I. dr. št. 9 članov.
II. dr. št. 95 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI*
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 5169 Janez Okoren, 7. jul. 1908.
Dr. št. 126 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5925 Janez Saje, 3731 Jurij Polič, 11. julija 1908.	Dr. št. 110 članov.
K društvu Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 9921 Franc Zamernik, 6. julija 1908.
Dr. št. 110 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9543 Jernej Vihar, 13. julija 1908.	Dr. št. 231 članov.
K dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 10307 Janez Grabelšek, 13. julija 1908.	-	Dr. št. 90 članov.
K društvu sv. Petra in Pavia 89, Etna Pa., 12032 Janez Luke, 6. julija 1908.
Dr. št. 48 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 9628 Jožef Osredkar, 5149 Janez Drašler, 13. julija 1908.	Dr. št. 146 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 11752 Jožef Frančak, 6. julija 1908.	Dr. št. 28 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4041 Martin Vajdetič, 4049 Jožef Balkovec, 10139 Štefan Kovačič, 13. jul. 1908. Dr. št. 122 članov. Od društva Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 12593 Franc Klun, 7. julija 1908.
Dr. št. 111 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12475 Matija Rauh, 9101 Janez Krašovec, 10958 Janez Keržmanc, 6. julija 1908.	Dr. št. 94 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5386 Janez Košir, 9240 Jernej Indihar, 13. julija 1908.	Dr. št. 230 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8840 Anton Kržič, 7694 Anton Šemrov, 13.	julija	1908.	Dr.	št. 90	članov.
Od društva Friderik	Baraga	93, Chisholm, Minn., 11429 Janez	Vesel,	13. jul.
1908	Dr.	št. 58	članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 10609 Alojzij Slak, 7601 Jožef Agnič, 10562 Albert Zajec, 13. julija 1908.	Dr. št. 16 članov.
Od društva Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 9925 Anton Pustoslemšek, 6. julija 1908.	Dr.	št. 110	članov.
IZLOČENI ČLAHL
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 9402 Franc Čižme sija, 14. julija 1908.	Dr. št. 31 članov.
Od društva Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 10377 Janez Drobnič, 5050 Franc Rihar, 10527 Ignacij Germel, 6. julija 1908.	Dr. št. 109 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12708 Janez Šikonja, 6. julija 1908.	Dr. št. 39 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 3695 Ivana Artač, roj 1888, spr. 16. julija 1908.	Dr. št. 22 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, UL, 2431 Marija Drašler, 13. julija 1908.
Dr. št. 18 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA PREDSEDNIKA.
NAZNANILO!
Vsem podrejenim društvom K. S. K. Jednote na znanje:
Glasom pravil odobrenih na IX. glavnem zborovanju se naznanja vsem slavnim društvom, da se prične prihodnje, t. j. X. glavno zborovanje K. S. K. Jednote prvi pondeljek t. j. petega dne meseca oktobra t. 1. v Pittsburgh Pa. Natančni čas pričetka kot tudi prostor zborovanja se objavi pozneje. Podrejena društva se s tem opozarjajo, da si na svojih sejah meseca avgusta izvolijo poleg svojega rednega delegata, še toliko število dodatnih zastopnikov ali delegatov, v kolikor jih opravičujejo pravila, in to izmed svojih Jed-notinih članov, ki se zanimajo za blagor K. S. K. Jednote kakor tudi za napredek slovenskega naroda. Vsako društvo bo prejelo od glavnega tajnika poverilni list, katerega mora društveni odbor izpolniti in s svojimi podpisi in pečatom društva potrditi. Delegat brez poverilnega lista ni opravičen vdele-žiti se zborovanja K. S. K. Jednote.
Žene delegatinje ne morejo zastopati svojega društva pri glavnem zbo rovanju; pač pa si lahko izvolijo delegata izmed moških udov društva ustanovljenega v istem mestu spadajočega h K. S. K. Jednoti (ki ima svojo ženo, članico K S. K. Jednote pri istem ženskem društvu), kateri jih ima pravico zastopati pri glavnem zborovanju.
Kakor je za delegata potreben poverilni list za časa zborovanja Jednote, tako je za vsakega uradnika in člana glavnega odbora Jednote potrebno spri čevalo, kažoče, da je dotičnik dober član svojega podrejenega društva in Jed
note. Zaradi tega naj se vsi uradniki in člani glavnega odbora preskrbe s temi spričevali, ki ga jim izda njihovo društvo.
Da se bo moglo zborovanje vršiti vspešno ter da se bo moglo završiti brez potrate časa, opozarjam vse udeležence prihodnjega gl. zborovanja na člen VI. Jednotinih pravil, stran 19, kjer je govor o “Premembi zakonov.” Ako se bo upoštevalo, kar je tam povedanega, se bo gotovo prihranilo mnogo časa.
Pri mnogih Jednotah je v navadi, da se v glasilih dotičnih Jednot jeden ali dva meseca pred zborovanjem razpravlja o vseh različnih in potrebnih pre-naredbah, ki naj bi jih upoštevalo potem glavno zborovanje dotične Jednote: tako naj bi bilo tudi pri nas. Vsak udeleženec zborovanja* ali pa tudi vsak član Jednote, naj se že udeleži zborovanja ali ne, bi se naj poslužil te prilike, pametno premislil svojo stvar, ter svetoval potom glasila Jednote, kar se mu vidi, da bi služilo v splošen prospeh Jednote. Tako razkrivanje nasvetov prinese lahko na dan najboljšo točko, ki £>i se je drugače ne upoštevalo. Za-toraj naj bi si vsak član Jednote vzel nekoliko časa, proučil sedanja pravila ter potom glasila razodel ono, kar se mu zdi koristno dobrobitju cele Jednote. Ako se vsakdo posluži te svoje pravice, ne more izostati dober vspeh prihod--nje gl. konvencije. Dal Bog, da bi ista izpadla v splošno zadovoljnost članom in članicam K. S. K. Jednote.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote!
JOHN R. STERBENZ, predsednik K. S. K. Jednote.
Band. Da se ta slavnost društva še poveča, vabimo vsa tukajšnja domača slovenska društva in slovensko občinstvo iz mesta in okolice, za kar se jim že zanaprej zahvaljujemo za njih naklonjenost.
Rojakom, kateri še niso pri nobenem društvu, priporočam, da pristopijo k enemu ali drugemu društvu. Mi Slovenci smo večinoma zaposleni pri nevarnem delu. Dan za dnevom čita-mo v glasilu dopise širom Zjedinjenih držav, da se ta ali oni rojak ponesreči. Gorje rojaku, če ga smrt zadene v najlepši dobi življenja, če je oženjen in zapusti kopico nedorastlih otrok. Uboga vdova ne ve, kje si iskati pomoči za sebe in otroke. A če si rojak pri društvu in Jednoti, tedaj olajšaš obupno stanje svoje družine. Zopet recimo: kje je vzeti denar, če rojaka neusmiljena bolezen vrže na posteljo? Dela ni in tudi gmotne podpore ne. Društvo, če si njega član ti zopet priskoči na pomoč. Vzdramite se iz spanja, kateri še niste pri nobenem društvu, da se ne boste kesali, ko bode že prepozno! Držimo se pregovora, ki pravi: Kar danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri!
■ K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in tebi, vrli list, želim obilo naročnikov in predplačnikov.	Jožef Brglez, I. tajnik.
Joliet, 111., 15. jul. — Slovensko katoliško mladeniško podporno društvo sv. Alojzija bode imelo prihodnjo nedeljo svojo navadno sejo v šolski dvorani. Vsak član naj pride na sejo, ki se začne ob 1. uri pop.
Spet se čuje, da bode pristopilo več fantov. No, sedaj nas je že 50 po številu; tudi je menda dovolj onih, ki so sposobni postati člani K. S. K. J. in ako se oglasijo za to bodo lahko vložili prošnjo za pristop. Fantov je dosti v našem mestu,, da naredimo, da bode to mladeniško društvo vzgled slovenskim fantom v Združ. državah. Zakaj pa ne! “Le korajžo pa šnajt!”
Na tej seji se bode tudi govorilo o uniformiranju društva, kar bi bila jako dobra stvar, ako se oglasi zadostno število onih, ki bi želeli kaj podobnega. Vsak član naj pride na sejo da se domenimo.
Kar se tiče v korist društva in članov istega se bo za vsako sejo oskrbel kakšen program v poduk članom. Povdarjale se bodejo razne reči, da bode to društvo delovalo v poduk mla-denčev, kar vsak ve, da istega vsi ne-obhodno potrebujemo. Posebno bo do bro, da se fantje že v zgodnji mladosti podučujejo kako se je med svetom ravnati, da postanejo, ko odrastejo, dobri in vzgledni možje, dobri državljani in vredni člani človeške družbe. Noben fant bi ne smel izostati, ampak vsak bi moral pristopiti, da skupno delujemo v občo korist. Slovenski stariši morajo paziti na svoje mladeniče in jih priganjati k dobremu, posebno pa k uglednim slovenskim društvom, da jim ne bodo otroci pod starost delali žalosti ampak veselje. Vsak dobro ve, da kdor je dober in ugleden član slovenskih katoliških društev, je tudi spoštovan in čislan od vsakogar.
Toraj v nedeljo pridimo vsi; tudi oni, ki še niso pri društvu, da pristopijo, ker čim več nas je tem boljše.
Bratski pozdrav in na svidenje!
Jos. Klepec, preds.
Hud krč,
bolečine, neudušna žeja, riganje, bljuvanje, driska in druge bolečine v želodcu so povzročene po vživanju nezrelega sadja ali težko prebavne jedi. Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko vedno pomaga odstraniti take nerede. Poskusite vsaj eno steklenico. Cena 25 in 50 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
GEORGE A. BARR.
Chicago, 111., 12. jul. — Poročati imam cenj. članicam društva Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J., da se blagovolijo udeležiti poluletne seje, ki se bo vršila v nedeljo 19. julija. Na tej seji -se bojo naznanili vsi dohodki in stroški preteklih šest mesecev, zaradi tega je dolžnost vsake članice, da se udeleži te seje, izvzemši, ako jo bolezen zadržuje.
Obenem tudi naznanjam, da je bilo pri zadnji mesečni seji potrjeno, da priredimo veselico ali piknik v prid društvene blagajne, kar se bo tudi zgodilo v nedeljo 9. avgusta na Center park avenue in 30. cesta. Na to veselico vabim v imenu celega« društva vse cenj. rojake in rojakinje v Chi-cagi in okolici, da nas razveselijo s svojim obiskom. Igrala bo izvrstna slovenska godba iz So. Chicage. Torej fantje in dekleta, ne pozabite na našo veselico v nedeljo 9. avgusta ob 1. uri popoludne, Bodimo složni, ker v slogi je moč.
S pozdravom! K. Kenig, I. tajnica, 50. W. 25th St.
Ta gornja podoba predstavlja gosp. Geo. A. Barr, ki je republikanski kandidat za državnega prevdnika (States Attorney) za Will Co.
Gosp. Barr je bil rojen in zgojen v tem okraju in deluje kot izvrsten ad-
3?
MART. POTOKAR
564 S. Centre Avenue Chicago, IH.
ZASTOPNIK
F. W- McKinney & S H. Hodge
PRODAJA LOTE
V ARGO, ILL
predmestje Chicage na Archer Ave in 63rd Street kjer se otvarja novo mesto in tovarna za čistenje sladkorja, ki bode ena največjih na svetu.
Lote so prav poceni. Več o tem zemljišču pove:
MART. POTOKAR,
564 S Centre Ave	CHICAGO

Chisholm, Minn., 5. jul. — Slavno uredništvo, prosim nekoliko prostora v našem cenjenem listu, da natisnete te male vrstice.
Najprvo naznanjam dragim članom društva Srca Jezusovega št. 54. K. S.
K.	J., da smo 5. julija sklenili, da bomo imeli veselico 26. julija, to je nedeljo, začetek ob 10. uri, od tukaj eno miljo in pol proti Hibbingu, kjer je prav prijazen kraj. Bodemo postregli z izvrstnimi rečmi na veselici. Vabimo vse v okolici, društva in drugi narod! Društvenik našega društva pa tako vsaki ve, kako se je pri seji predlagalo, kateri ud 'ne pride, je obsojen pod kaznijo. Zdaj še po Ameriki o-pozarjam ude našega društva, da se naj vsaki ud spomni te veselice, kateri bode bral Am. Slovenca.
Zdaj pa pozdrav vsem sobratom po širni t^meriki.
Frank First, tajnik.
La Salle, 111., 12. jul. — Društvo sv. Družine štev. 5. K. S. K. J. je sklenilo, dne 16. avgusta t. 1. proslaviti petnajstletnico svojega obstanka. Dne 3. aprila t. 1. je preteklo petnajst let, kar se je društvo ustanovilo. Ker so pa bili slabi časi, je društvo ukrenilo, da se ta slavnost preloži do 16. avgusta, ko se priredi parada in piknik. Društvo se udeleži ob 8. uri zjutraj sv. maše z regalijami. Popoludne pa društvo odkoraka na Twin City Park. Igrala bode slovenska godba La Salle City
vokat že 9 let v tem okraju ter ima največjo prakso v jolietski okolici. Za to si lahko mislimo, da je res sposoben za ta urad.
Gosp. Barr je deloval na to, da se postavi tudi urad državnega pravdni-ka, kot okrajna služba in ne kot je bilo doslej na komisijo. On je delaven v republikanskih krogih.
Rojakom se priporoča, da ga bodo volili pri prvotnih volitvah ter ga nominirali za ta urad.
Ant. Kirinčič

Največje Bogastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDIGAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in 'najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem ježiku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo "ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IM .Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.

Očistite jetra Flexer’s Fink Uver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za-* basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
¥99
P'
Dober üremog
in DRVA
DOBITE PRI NAS. A. I tv nlčszel
1007 Marion St., Waukegan, UL Phone 2182. Yard—North Chicago.
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Fr. Bambich
Sl
John Steîanic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, band« in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuj et« kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog na zahtevanje zastonj.
f
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406'.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev ln Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
L Chicago telet. 2794
telet.N SŽ7..

SLOVENCI NA DUNAJU.
t
>
(Konec.)
gil je pa tudi res veličasten prizor.
Na čelu skupine ljubljanska okolica korakal je orjaški ježiški župan gosp. Anton Vilfan v noši starih okoličanov, visoko vihteč veliko narodno trobojnico; spremljala sta ga dva okoličana. Videli smo prizore, ko so častniki s prstom kazali na ponosno postavo župana Vilfana in opozarjali nanj svojo okolico. Za narodno našo trobojnico uvrstile so se v slikoviti skupini brhke okoličanke v belih, s širokimi zlatimi v solncu se blestečimi pasovi okrašenih avbah, bujnorožastih svilenih rutah in krasno v solncu se izpreminja-jočih svilenih krilih. Za to kakor živa gredica najbujnejših cvetk premikajočo skupino korakala je skupina oko-ličank v črnih svilenih oblekah z dražestnimi snežnobelimi, dunajskemu ob činstvu zlasti zaradi svoje originalnosti imponujočimi pečami. S to četo je bila zaključena skupina ljubljanskih okoličank.
Krasna je bila res ta skupina in kakor so pričali urnebesni živio-klici gledajočega občinstva ves čas izprevoda, učinkovala je na preproste delavske kroge, ki so se gnetli med nepregledno množico istotako, kakor na udobnih tribunskih sedežih in ložah sedeče dostojanstvenike.
Tudi ta kranjska skupina je tako elektrizovala izmučeno gledajoče občinstvo, da so gromoviti živio-klici kar preglušili ob izprevodu med tribunami razvrščene vojaške godbe, ki so nas pozdravile s slovanskimi koračnicami. Godba krakovskega polka nam je svi-rala “Po jezeru”.
Za skupino okoličank je korakala četa orjaških okoličanov, deloma v belih kožuhih ter nekaj okoličank v dolgih privihanih jopah s cekarji, Smled-ničani v svojih starodavnih nošah ter smledniške trlice s trlicami. Zastopani So bili v tej skupini nadalje Horjul-Čani v rdečih kamižolah, Cerkničani in Višnjegorci. Šentruperčani, idrijski rudarji in krasna idrijska dekleta s svetovnoznanimi čipkami.
To slikovito skupino je zaključila ribiška skupina, noseča tri embleme s slikami Ljubljanice, Krke in Cerkniškega jezera. Za njimi sta korakali dve urejeni vrsti ribičev v rdečih telovnikih in širokih trnovskih plaščih; Krakovčani s svojimi visokimi klobuki, Trnovčani s privezanimi široko-krajniki; za njimi gruča ribičev iz vseh krajev Kranjske s harpunami, suličaricami, vreteni, kapniki, mrežami, vesli, sulci, vidrami itd. opremljeni. Tudi ribiči so s s.vojim nastopom in svojimi krepkimi postavami vzbudili obče zanimanje in obilo priznanja.
Našo gorato Gorenjsko je repre-zentirala ljubljanski sledeča velika lovska skupina “Zlatorog” (aranžerja aka demični slikar P. Žmitek in dr. Iv. Robida). Možje in fantje, same čile, krepke postave, sloki in ponositi kakor gorske jelke in med njimi pestro šarena četa smejočih gorenjskih žena in deklet, lepih in prikupljivih, kakor so cvetovi njihovih zasneženih planin. Samozavestni, odločni nastop moštva, ljubkost'in milina gorenjskega ženstva osvojila in navdušila sta hipoma dunajsko občinstvo, in neprenehoma so orili po širnih dunajskih cestah gromoviti živio, slava, Hoch- in Bravo-klici. “Welche Anmuth! Wie herrlich! Ausgezeichnet! Einzig und allein!”, s takimi in podobnimi prizna-valnimi medklici obsipali so gledalci s tribun in ob cestah naše gorenjske čete. Na čelu skupini so korakali z vod-nikom-planšarjem trije nosilci emblemov s slikami Blejskega in Bohinjskega jezera in Triglavskega pogorja V sredini. Njim je sledil z vsemi potrebščinami gorskega vodnika opremljen lovec, vodeč za sabo v urejeni vrsti osemnajst čilih sodrugov s puškami in gorskimi palicami. Po kratkem presledku sledila je tej neurejeno korakajoča, mešana skupina lovcev, gonjačev s psi, ljubkih planšaric, drvarjev, sirarjev,, pastirjev in pašta-ric, koscev in planincev. Prehod na motive iz bajke na “Zlatorog” je imela potem namen udejstviti prihodnja skupina, sestoječa iz samih planšarjev in planšaric in drugih Stanovnikov po naših planinskih krajih, hodečih v vas k predicam, ki so tudi v doseljanjski in rateški noši, vsaka s preslico in predivom v roki, označile milje, v katerem se pripovedujejo ob dolgih zimskih večerih pravljice o čarovitem Bogatinu, Triglavskih rožah, Rojenicah in Zlatorogu. Takoj nato sta dva planinca svata pripeljala šestero godeey: va goslača, dva klarinetista in dva odca na trojestrnski bas, pravo staro gorenjsko svatovsko godbo, ki še ne pozna hreščeče nemške harmonike. Za njimi je nastopila simbolična svatovska skupina, na čelu ji v dve vrste Urejenih deset lovcev-svatov,.za katerimi je korakalo šest izbranih parov drugov in družic v najkrasnejših narodnih nošah, dekleta s košaricami cve tja polnimi v rokah. Po neznatnem presledku prišla sta za njima lovec-ženin in njegova nevesta, oba prava tipa gorenjske moške in ženske lepote, kakor jih opisuje bajka o Zlatorogu. Takoj za njimi so se uvrstili svatje, starešine, botri, gostilničarji, gostje in drugi vaščani, vsi okičeni z znanimi svatovskimi okraski in trakovi v slo-
venskih barvah. Čisto sama je korakala za njimi v priprosti, a dragoceni sftaroda,vni noši, z razpletenimi, kot oglje črnimi lasmi, triglavske rože na glavi in velik šopek rododendrona v desnici —- nesrečna Špela. Za njo se je uvrstila nepregledna množica ljudstva iz naših planin: kmetov, kmetic, lovcev, planincev, deklet itd., v njihovi sredini pa se je prikazal na pozlačeni, iz surovo okleščenih borovcev napravljeni nosilnici kot mramor bel divji kozel z zlatima rogovoma: Zlatorog, ponosno zroč v svet, krog njega pa stotine rožnatih cvetov rododendrona, kipečih iz nosilniščnega zelenja. Dunajčani, kateri poznajo Zlatoroga po spesnitvi Baumbachovi, so skupino z burnimi živio- in bravo-klici sprejeli, kjerkoli se je pokazala, a najsijajnejše ovacije so skupini prirejali v sredini mesta, zlasti na tribunah krog dvornega in opernega gledališča, kjer je bilo zbrane največ literarne, umetniške in gledališke publike, tako da ni bilo ploskanja in pri-znavalnih klicev ne konca ne kraja. Za rododrendonove cvetove pa se je vnelo tako oduševljeno prosjačenje, da bi nam jih populili vse iz rok, klobukov in palic, če bi ne bilo vojaškega špalirja.
Izmed noš, ki so se pojavile v Zlatorogovi skupini, naj omenimo ne glede na splošno znano opremo: male bele avbice (ahtahe) brez okraska; iste s črnim, žamestastim načelcem; z rožastim, vezenim in končno z zlatim načelcem; Židane rute s pentljo pod zaglavjem in lasmi v dveh kitah. Pri moških: bele ali sive nogovice iz grobe volne in coklje. Veliki uhani in brože, sklepanki in kositrovci v raznih oblikah.
Pri tej priliki naj omenimo, da je Baumbach, ki je spisal “Zlatoroga”, prišel kot letovičar okoli leta 1878 v Mojstrano in je prebival v gostilni pri Šmercu. Tipe, zunanjost oseb “Zlatoroga” je povzel iz mojstranske-ga narodnega življenja. Jerica je hči Šmercova in že omožena na Dovjem. Turkova Špela je bila njegova soseda, katere sin se je tudi udeležil jubilejnega izprevoda na Dunaju. Za tip Tren-ta-lovca je vzel lovca Rabiča, ki je imel črno kožo in dolgo, gosto črno brado. Njegov sin Janez Rabič je bil v stari lovski obleki v izprevodu. Jaka, ki ga omenja Baumbach, je bil pastir v zaspiški pastirski koči. V jubilejnem izprevodu sta bila sedaj Janez jn Jerica iz blejske občine, ki sta šla pet korakov za družicami in pet korakov za njima sta šla starešina in družica njegova z drugimi svati. Starešina je bil župnik Aljaž, njegova družica pa Rabičeva žena. Drugi par je bil poslanec Demšar z lovčevo hčerjo Ra-bičevo. Udeležilo se je iz Dovjega izprevoda 35 oseb, 20 deklet in 15 lovcev in pastirjev. Dekleta so bila vsa oblečena v sto let starih nošah. O teh oblekah so se izjavili strokovnjaki, da so najlepše, kar so jih našli na Kranjskem. Starešina Aljaž je imel širok pas^čez prša, na katerem je visela torbica, za svatovske darove sprejemati. Ta takoimenovana “bisaga” je stara nad 150 let in se bo kupila za dež. muzej. Ta “bisaga” je najbolj zanimala strokovnjaške dunajske poznavalce, ki so starešina Aljaža vedno fotografirali in ga občudovaje nazivali “Der Buergermeister von Oberkrain”. Najbolj so se postavila gorenjska dekleta v sto let starih nošah in s posrebrenimi predpasniki, vse pristno, staro sto let. Dunajčani so rekli: “Die schoensten Madel sind von Krain. So schoene, volle, unschuldige Gesichter findet man nirgends.” — Mojstranski lovci so v začetku zahtevali, da gredo v novih modernih lovskih oblekah, potem pa so se udali. Težko je bilo dobiti stare zelene klobuke, hlače, vendar so jih dobili. Nevesta je bila doma iz Radeč, Minka*Kabalar. Zlasti karakterističen je bil pastir iz Dovjega, ki je imel velik širok klobuk, višnjev suknjič, izpod katerega se je videla srajca iz surovega platna. Coklje na nogah, s kvišku zavitimi rivci.
Cela skupina Žlatoroga je napravila vsepovsod impozanten vtis, k čemur so jako pripomogle tudi gorske palice in puške, katerih je bilo nebroj v našem izprevodu. Od daleč pa se je videla skupina kot jeden sam velik rožnat grm: rododendrona in triglavskih rož, izmed katerega se je dvigal naš bajni Zlatorog.
Naši sodeželeni Kočevci so se tudi udeležili z nami izleta na Dunaj. Obnašanja so bili zelo dostojnega, le ko so videli na Dunaju zaplapolati naše deželne trobojniefe, pripeli so si na prša frankfurtarice, kar jim je pa le škodovalo. Te barve so imeli samo na nemških tleh, ko smo se vozili nazaj ter smo prestopili slovensko zemljo, opozorili smo jih, da na slovenski zem Iji take barve vzbujajo nejevoljo in Kočevci so bili tako razumni, da so trakove zopet odstranili.
Sijajen vtisek, kot na svojem potu po Dunaju, so slov. skupine napravile tudi pred cesarjem. To se je videlo na cesarjevem obnašanju. Niti sledu kake trudnosti ni bilo videti na cesarju, dasi je ves čas izprevoda stal. Na čelu koroške skupine je videl cesar slovenske fante, ki so mu s svojo pesmijo pričali, da tudi Korotan še ni izgub-
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni počuti predner ga bolezen bolj napade, di prezro. Taki slučaji so
kar naenkrat, ampak človek se slabo za to se taki znaki nevarnosti kaj ra-
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nemarijo teh opominov, ker vedo, da vendar se pa nevarnost lahko prepreči dober svet in se začne rabiti
sanost, slabost, a navadno tudi izguba nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zase lahko pripeti kaj bolj nevarnega; brez posebne sitnosti, ako se posluša
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že dno; ako je pa kaka bolezen v želodcu go nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
lodčne stene in živce, da delujejo re je hitro ozdravi. Stori vam kar dru
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakem u želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.	’	^
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland A ve
CHICAGO, ILL
KONGRESNIK H. M. SNAPP
Gosp. Snapp je kot član poštnega odbora v kongresu veliko storil, da se razširi raznašanje pošte po raznih krajih. Gledal je tudi, da se je pomnožilo število nosilcev pošte, tako, da
vsako pismo pride v roke v kratkem času. Sedaj imajo ljudje živeči izven mesta tako dobro poštno zvezo kakor v mestih.
Gosp. Snapp je tudi gledal, da so se plače poštnim uslužbencem večkrat zvišale.
Ker je vedno za napredek zato sme pričakovati zopetne izvolitve. * lo
ljen slovenstvu. Z roko je cesar mahal Belokranjcem, trikrat je dal vprašati poslanca Pogačnika po posameznostih in solza mu je šla prek oči, ko so Belokranjci na svojem vozu iz starih svojih majolik mu napijali: “Na mnoga leta!” — Vmes pa se je čula narodna popevanka Belokranjcev, spremljana z milimi glasovi tamburic, slovenske trobojnice pa so se mu klanjale ob gromovitih živio-klicih svatov “Belokranjske svatbe”.
Cesar se je o Belokranjcih veleod-lično izrazil in je svoji okolici posebno hvalil našo narodno pesem in tamburaše. Skupina iz ljubljanske okolice, dasi mala, je cesarju tako u-gajala, da ji je štirikrat salutiral. Naši Gorenjci so se cesarju poklonili z gromovitimi živio-klici, dekleta so mu potresala stopnjice pred baldahinom s cvetjem in šopki. Nevesta Minka je poklonila cesarju venec iz rododendrona, katerega je cesar vesel sprejel. Opetovano se je cesar, ko je korakala mimo njega skupina “Zlatorog”, izrazil: “Lepo, jako lepo!” Tudi pred cesarjem smo slišali naše odzdrave “Živio”. Videli smo odlične generale, ki so nas pozdravljali s temi klici. O lepotah kranjskih skupin so bile vse sodbe soglasne. Ko je odkorakala naša skupina, stopil je k deželnemu glavarju Šukljeju predsednik državnega zbora, dr. Weiskirchner, in izjavil: 'Kranjska je bila nepopisno lepa,” bivši železniški minister Wittek je rekel glavarju Šukljeju: “Kranjska je dražestna, kar srce mi je poskakovalo ob takih nošah,” drugi odličnjaki so zopet našemu deželnemu glavarju hvalili nežno petje belokranjsko ter so izražali mnenje, da je tak zbor čistih glasov bil zbran po celi deželi ter se niso ma-
lo čudili, ko je deželni glavar pojasnil, da je to samo metliški zbor. Grof Thun je izjavil našim poslancem: “Čestitam na prekrasni Vaši skupini”, šef kabinetne pisarne Schiessel pa je izjavil: “Ne morem si misliti, da bi tako lepe noše v resnici obstajale. Zagotavljam Vas, da je bila kranjska skupina ena najlepših skupin.” Beležimo torej z zadoščenjem, da je ta polet Kranjcev na Dunaj vzbudil povsod toliko pozornost za našo deželo, kar bi ne mogle storiti tudi s stotisočaki plačane reklame po avstrijskem in inozemskem časopisju.
Med vso to, okolu 800 oseb broječo skupino, se ni zgodila niti najmanjša nezgoda. Na nogah smo bili od 5. ure zjutraj do pol 3. ure popoldne. Nihče ni omagal med približno 20 kilometrov dolgo potjo. Drugod so padali konjeniki s konj, pri nas noben slovenski fant ni padel s konja. Vzlic pripekajočemu solncu in trdemu ka-menitemu dunajskemu tlaku korakala je ta četa hrabro in v najlepšem redu in vztrajala do konca v najboljšem razpoloženju, da, neka gospodična, ki si je pred nekim splašenim tujim konjem zvinila nogo, ni hotela izstopiti iz vrste in je pogumno korakala z nami. Pokazali smo pač, da smo Kranjci!
In pozneje pozneje po Dunaju! Kjer koli so se naše narodne noše pokazale, povsod so vzbujale občudovanje, občinstvo je ustavljalo naše ljudi in se hotelo poučiti o najmanjših podrobnostih naših narodnih noš. Nadvoj-vodinja Jožefa je ustavila v Pratru družbo deklet iz ljubljanske skupine ter je izjavila, da ji je naša narodna noša najbolj ugajala. Ogledala si je podrobno 200 let stare avbe. Pred Rotundo pred naše barake sta se pripeljala dva voza nadvojvodinj, med njimi nadvojvodinja Izabela, soproga nad vojvode Friderika, ogledat naše avbe. In kako pogumni, a obenem disciplinirani so bili naši ljudje na velikomestnem Dunaju. Med njimi jih je bilo nekaj, ki so prvikrat to pot videli železnico in vendar kako varno so se gibali na Dunaju. Poljaki in mnogi drugi narodi si niso upali zapustiti Pratra, naše ljudi si srečaval povsod na Dunaju, ob določenih urah pa so bili vsi na svojem mestu. Po Pratru
so naši Gorenjci vriskali, kakor bi bili doma.
V nedeljo so imeli ob 7. uri Belokranjci in ž njimi nekateri Gorenjci skupno sv. mašo v cerkvi sv. Janeza Nep. v Pratru. Odslužil jo je župnik Ivan Šašelj. Stregla sta mu pa, kar je zanimivo, dva Poljaka iz Krakovega v svojih lepih narodnih nošah, katera sta se sama ponudila, ker je bilo pri sv. maši tudi veliko Poljakov. Sv. maša je bila peta. Orgljal je g. Mihelčič, organist iz Metlike, pel pa je njegov znani pevski zbor prav lepo, seveda slovensko. G. župnik cerkve sv. Janeza je prav rad privolil v to in omenil, da so mu Slovenci prav dobro znani še izza turškega potovanja leta
1886.,	kjer so s svojim lepim petjem vzbudili občno pozornost. In tudi kjerkoli drugod na Dunaju je zapel zbor g. Mihelčiča, povsod se je zbralo okolu njega vse polno poslušalcev, ki so izbornemu prednašanju belokranjskih narodnih pesmij, posebno napitnic, burno ploskali. Ravno tako se je godilo povsod Mihelčičevim tamburašem. Čujemo, da v kratkem izda g. Mihelčič nov zvezek belokranjskih narodnih pesmi.
Našo ljubljansko organizacijo so Dunajčani splošno hvalili in res se je organizacija, kakoršno je ustvaril ljubljanski odbor, najboljše izkazala. Že pri odhodu je bilo v dobri minuti vse v železniških vozovih. Ista točnost se je kazala na celi poti. Menda edini v narodnostnih skupinah imeli smo seboj tudi za vsak vlak zdravnika: gg. dr. Robido in dr. Ivana Zajca, ki sta svojo nalogo z zdravniškimi nasveti izvrstno izvršila in s tem mnogo pripomogla, da kranjska skupina ni imela nobenih bolnikov.
Srečno sta bila izbrana tudi voditelja obeh vlakov, za belokranjskega g. Ivan Piber ter garderober gospod Malachowski, katerim bodi tu za veliki trud izrečena iskrena zahvala!
Pri povratku v domovino je opravičeno z navdušenjem dež. glavar pozdravljal udeležnike slavnostnega spre voda. Povdarjal je, kako se je bal, ako bodo ljudje, zmučeni po dolgi vožnji, zdržali ves napor, kako se bo mogla uboga dežela kranjska meriti z bogatimi deželami; a pokazalo se je, “da kranjska kri nikoli ne fali!”
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer,
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING- CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
— Amerikanski Slovenec se čedalje bolj širi med rojaki. Vsak teden se vpiše lepo število naročnikov, to kaže, da je naš list res zanimiv in priljubljen. Naši zastopniki in dopisniki se odlikujejo, kajti naš list prinaša vse važne novice iz slovenskih naselbin. V našem listu dobite več dopisov in novic iz raznih krajev kot v vseh drugih listih.
Podpisani naznanjam rojakom, f 'a sen. kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St ft Lincoln, CHICAGO, ILL.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo^ fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošEl
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
JoHet, ML
\
Mt. Olive, 111., 12. jul. — Cenjeni urednik! Prosim, sprejmite zopet par vrst v oddelek za farmarske dopise, ker na št. 31. se čutim primoram, da razjasnim rojakom pravo resnico.
Ker je en velik dopis iz Fairchild, Willard, Wis. in tudi Naylor, Mo., ki vabijo rojake tja, hočem jaz vsakemu svetovati, kakor sem že v zadnji št. pisal, da vsaka naselbina pošlje enega ali več zappnih mož pogledat, in pošljite može v Wisconsin in Missouri; in ker gre železnica skozi Missouri v Texas, ogledajo si možje lahko vse v Missouri in Texas, in naj vprašajo farmarje povsodi, kamor pridejo, za vse, kaj pridelajo, koliko časa delajo na dan in kako je zavoljo zdravstvenih stvari, in potem bodo sprevidili kje je boljše. Kar se tiče zapuščenih hiš, jih bodo največ našli v Wisconsin in morda tudi nekaj v Missouri, in v Texasu pa nič.
Kar je bilo pred 10 leti ali že poprej, tisto nima vsljave sedaj, ker ljudje so povsod bolj izobraženi in povsod se skrbi, da se vse vredi za zdravstvene razmere. Kdor je bil pred 5 ali 10 leti v New Orleans, ne bo več mesta danes poznal. Prej so šli souri ali tiči povrh tlaka in sedaj je povsod sour pod zemljo. Po vrhu tlaka se v vročini pari slaba voda in izmečki in to je delalo bolezen. Pod zemljo je pa sigurno, da od izmečkov ne pride nič v zrak. Tako je tudi z zemljo v Texasu. Pred 5 ali 10 leti je bilo še vse bolj divje in nobeden se ni brigal za nič; kar se pa deželna oblast briga za vse, je pa vse drugače. Povsod vidiš po zemljišču velike diče (grabne), ki vodijo v potoke in reke; tu se odteka voda v morje in ni nobene nevarnosti za povodenj in še manj za bolezen, ki je preje izhajala iz brezštevilnih mlak. Naše zemljišče - pa sploh ni na takem kraju, da bi kedaj že bolezen tam razgrajala in je še vsa okolica obljudena, samo da Railroad Co. še ni prej hotela prodati te zemlje in jo še tudi prav dolgo nima v svoji lasti, ker preje je bila državna. Jaz želim, da vsak sam vidi ta kraj in se prepriča o lahkem začetku in o mojih besedah, da sem prav imel. In kateremu se druge dežele bolj dopadejo, pa naj tam kupi. Naj pa vsak praša farmarje tam v Texas, kje si preje bil, in povedal Ti bo: v Missouri, ali v Illinois, ali v Wisconsin, ali v Minnesoti, Kansasu ali Panhandle, Tex. ali bolj v severnem Texasu, in sedaj sem tu in sem zadovoljen z vsem in se ne želim več mufati. Ko bi bilo v omenjenih deželah boljše, zakaj pa ti ljudje ne grejo nazaj? Zato, ker tu več in z veliko manj truda pridelajo.
Slovenci rojaki, spominjali se še boste na moje besede in boste Vaše prve kmetije poprodali in s* boste naselili k nam; pa tedaj ne bo več tako lepe priložnosti kot je sedaj in takrat boste .zemljo pri nas dražje plačali kot boste za Vašo dobili. Pomislite malo in pošljite vsaj enega moža naokoli in naj se prepriča o resnici in videli boste, kje je boljše. Kdor pa že ima izkušnje od severnih krajev, naj gre še pa južne pogledat in videl bo na lastne oči, kje je boljše. To Vam naj bo v spomin, rojaki, in upam, da mnogo bo upoštevalo moje besede.
Pozdravljam vse rojake in sobrate po širni Ameriki in tebi, A. S., pa želim obilo napredka!
Math Gaishek.
Naylor, Mo., 13. jul. — Na dopis v A. S. gosp. I. Česnika iz Fairchilda ne morem, da se ne bi oglasil, dasirav-no ni moja navada segati v kupčijo drugim agentom. Kakor vsak bralec ve kedo sem, se mi ni potreba predstavljati. Glede1 Texasa ima gosp. dopisnik v vsaki točki popolno prav, jaz imam na razpolago natančne informacije, katerih pa nisem hotel obve šiiti nikoli, da jeden ali drugi ne more reči: “Glejte ga, nevoščljivost ga tare!’’ Texas kraj, kjer je paradiž za Slovence, leži južno od tukaj 900 milj druzega nič ne omenjam. Kupi pa naj vsak kjer hoče, on bode tam živel, ako bode mogel, vprašanje!! Ne mo--rem pa molčati, da bi se ti kraji z juga Texasa primerjali, ravno tako ne, da je Missouri slaba država. Tu je klima enaka Dolenjske. Glede slabe, države Missouri pa svetujem gosp. dopisniku, piše naj na vlado Jefferson City, Mo. in na vlado Madison, (Wis., naj mu pošljejo državno poročilo za leto 1907, kaj je bilo poslanega onega leta iz jedne ali druge države in kaj se je onega leta pridelalo v jednej ali drugi državi. Dasiravno imam pri rokah poročila države Wisconsin, ven dar trdim, da niti jednega pridelka nima več država Wisconsin kakor pa Missouri. Da molčim o senu, koruzi, živini, sadju, posebno pa perutnini, ka tere se več iz Missouri pošlje kakor iz treh druzih držav skup.''Gosp. dopisnik, vzemite statistiko v roko! Dalje g, dopisnik trdi, da se za drv klaftro dobi $6. Ker imamo mi precej lesa tukaj, povejte, jih li prevzamete 100 kar na Vašej postaji po $5 v jednem mesecu Dalje trdi, da je vse do St. Louisa mrzlica in večkrat rumena. O prvej naj se'potrudi sem. Za vsak slučaj, katerega dobi, da ima v teh krajih je-
pa pametno zamolči, da je bila ona bolezen zanešena pred 4 leti iz Central Amerike v New Orleans in od tu se je razširila po nepazljivosti državnih organov, kakor vsaka kužna bolezen, dalje. Govori tudi, da tukajšni kraji niso tako dobri za naseljevanje ko Wisconsin. Prosim, gosp. dopisnik, koliko morete Vi dati meni imen ameriških kmetov, kateri so se preselili iz Missouri v Wisconsin? Za vsacega posameznika Vam jaz pošljem 500 imen nasprotno. Ko sem se jaz začel ba-viti s prodajo zemlje, pregledal sem sever, jug in zahod. Države, katere jaz smatram ugodne za Slovence, so sledeče: Washington, Oregon, South Dakota, Kansas in v prvej vrsti Mo. Kajti gosp. dopisnik, kakor vsakdo kedor le brati zna, bode vedel, da je v vseh teh državah veliko prazne in dobre zemlje, da jaz osebno se nisem in se ne ogrevam za Wis. je edin vzrok 7 mesecev zima, ako tudi ne ugovarjam, da ima precej dobre zemlje. Vendar pa, katerega zima in mraz veseli, naj ide tje.
Moj namen ni s tem dopisom ljudi sem vabiti. Vsakdo naj se naseli, kjer mu bolje ugaja. Vendar pa rojake svarim: Ne kupujte v jednem kraju, tudi tukaj ne, dokler ne spoznate vseh dobrih in slabih strani omenjene dežele. Kajti kupiti je lahko, živeti pa potem druga. Nikoli se pa ne oziraj, dragi rojak, ako kedo trdi “to je a-gent.” Jaz sem pošten, to nič ne koristi pri kupovanju zemlje: mogoče je resnično agent pošten in ga vodi osebno prepričanje, katero je pa mogoče popolno napačno. Vsakdo, kedor pride v te kraje in mu slučajno ne bi ugajali, jaz mu z največjim veseljem dam informacije, kam naj se o-brne, da dobi kar hqče; kajti niti ene dežele ni na svetu, da bi bilo vse tako kakor si vsi ljudje žele.
Mene ni nikoli vodila misel bogateti pri prodaji zemlje, gotovo hočem živeti zraven, pač pa v prvej vrsti res, ako je mogoče stanje Slovencev izboljšati. Isto upam od gosp. dopisnika. ■ Zaradi tega dopisa ni potreba nobenemu zemlje tu kupovati, pač pa, dragi bralec, ako imaš veselje do kmetijstva, kupi svet, postani samostojen, kupi pa v kraju, kjer misliš, da bodeš živel in si pomagal. Ako trdi agent, da je tukaj ali tam brez dela bogat za postati, ako kupiš zemljo, je on lopov, kateri gleda na Tvoje tolarje, tacemu agentu ne verjemi nič. Jaz nasprotno trdim, prijatelj, prvo leto bode marsikdaj pot na Tvojem obrazu, kajti že v sv. pismu stoji: “In v potu Tvojega obraza si bodeš kruh služil; zemlja Ti bode rodila trnje in osat.” Toraj delati bodeš moral in precej, posebno od začetka: ako nisi pripravljen, ostani raje suženj tovarn in rudokopov, da ne bodeš pozneje klel agenta, da Ti je on kriv Tvoje revščine. Ne kupuj pa nikoli zemlje po nikomur zaradi osebne prijaznosti ali različnih obljub: ono je izkoriščanje prijateljstva ali navadna sleparija. Kajti Ti bodeš potem tam živel in vse one obljube nič ne koristijo. Svetujem tudi vsakemu, kedor se hoče naseliti, naj si ogleda Wisconsin in Missouri, nikoli pa ne Texas: jaz ne dam za ono naselbino 1 cent, kar bode prihodnost prinesla. Razim nekaj malih krajev v Texasu, človek ne more življenja napraviti na 80 akrih, ker so trgi predaleč; nasprotno pa (pardon, jaz sem lopov kakor agent!) vsakdo se naj prepriča, da ga tukaj na 5 akrih, kar bodemo pa letos dokazali, to je jaz in nek Slovenec tu, kateri je vzel v najem enak kos zemlje. Jaz trdim rodbina 5 oseb lahko napravi na 4 akrih lepo življenje in denar zraven ako omenjeni res kaj razumijo o kmetijstvu, posebno o kuhinjski zelenjavi, da se zemlja v resnici obdela kakor se mora. Vendar pa tudi tukaj velja pregovor: brez muje se črevelj ne obuje.
Gosp. dopisniku pa želim, da res na pravi v korist slovenskega ljudstva dobro naselbino. Tudi jaz bodem skušal po mojej slabi moči, ko pridejo zopet časi, da ni dela in zaslužka, da lahko vabimo sobrate Sloven ce: Pridite sem, mi imamo veliko za jesti, vsaj smo vsi bratje in tujci v tuji deželi.	F. Gram.
aker, kakor ga dobiš v Wisconsinu in v Missouri ali v Texasu. Ali dragi rojak, ne kupi takega grunta, 'če ni hri-bast, je močviren ali kamnit.
Kateri če kupiti farmo, naj dobro premisli, kje bo kupil. Ne poslušajte teh agentov, ki vas varajo. Jaz sem že tudi dosti pisaril zavolj naselbine, ker mene prav veseli, da bi se naš narod skup naselil, ali po tacih agentih ne bo kruha. Jaz sem pisal tudi g. Peter Perušku, ter mi je tudi odpisal. Čital sem v 29. številki iz Moon Run, Pa., kjer dopisnik piše, da zemlja ni vredna, da bi denar sejal. Dragi čitatelji, ne mislite, da bote kupili fajn grunt za 5 ali 10 tolarjev. Čital sem tudi dopis iz Mount Olive, 111., kjer do pisnik piše o Jackson Co., Texas. Ta dopis je prav izvfsten. Ali žalibog, spet drugi agent piše, da ima vsak priložnost si kupiti grunt, četudi nima denarja. Jaz pa pravim: iz nič ni nič; če mi ne verjameš, pa si sam zračunaj. Tudi dopisnik piše, da koruza je zrela junija. Se je jako zmotil, da bi bila koruza zrela junija; on je mislil na Blackberry ali po domače kopinke.
Tudi piše, da kadar koruzo poberejo, pa posadijo krompir. No, ta je pa jako debela: 1) Koruza ni zrela do septembra; 2) noben farmar ne bo krompir sadil na tisti plač, kjer koruza raste. Dopisnik je slišal, da brn-ka, pa ne ve kaj. Ako bi bil dopisnik farmar, bi takole pisal, da koruza in krompir raste na istem gruntu, pa da krompir posadi in da krompir je zrel junija in potem še lahko koruzo posadi, to bi bilo bolj pošteno. Torej brez zamere! Dragi bralci, čuvajte se agentov! Jaz bi jako rad videl, da bi se naselili skup na farmah.
Kaj pravite, dragi čitatelji, ako si bi izvolili enega zanesljivega moža in ga poslali gledat deželo kamor čete, v Californijo, Missouri itd. Ali jaz vam rečem, da California bitta vse. Ako pošljete sem moža, recimo iz Chicage ali naj bo od kjer če: ako pride sem, če bo rekel, da tu ni najboljša dežela, kar jih je videl, jaz mu plačam tiket za nazaj.
Prosim vas, c. č., da jaz nisem noben agent. Kar jaz pišem, je več vam korist ko je meni.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po celi Ameriki. Tebi, vrli list, pa želim mnogo naročnikov.
Frencetov Tone.
boljše ne obrne! Ne poslušajte zapeljivih agentov! Ako vas transportirajo v Alabamo, ko sem prideš, potem hočeš nočeš — moraš iti delat zastonj, ker jih kompanijski policmani s puškami v hrbet butajo, da jih v majno silijo. Večina delavcev, katere kompanija s silo žene v majno pri enem vhodu, u-teče pri drugem vhodu in bežijo k linijskim možem v tabor.
Torej prosim vse rojake, da si dobro zapomnijo ta moj dopis: naj ne hodijo v Alabamo, dokler je štrajk! Ko štrajk mine, bom spet znovič naznanil konec.
Srčni pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki. Tebi, A. S., pa obilo
Portersville, Cal., 3. jul. — Cenjeni urednik, prosim vas za le malo prostora v vašem cenjenem listu, znabiti bi tudi zanimalo naše farmarje, ako bi jim popisal ta kraj.
Tukaj je prav lepa dežela, zdrava in rodovitna. Tulare County je eden najbolj imenitnih, kar jih je v Cali-forniji, to je že znano po celi Ameriki seveda, ne med našim svetom, ker se ne brigajo za kmetije. Ako kupiš pomaranče v Chicagi ali v New Yorku prašaj za Portersville-pomaranče, se lahko sam prepričaš. Seveda, tu ne rastejo samo pomaranče ali fige, tu raste vse sploh, posebno kedor ima vodo, da zaliva. Tukaj je tudi dosti zemlje, ki se lahko kupi brez vode. ravne zemlje od 25 do 50 dolarjev en aker, to je od 2 do 10 milj od mesta. Ako pa češ grunt z vodo, ga dobiš od 50 do 100 dolarjev, to je ravna zemlja Ako pa češ kupiti zlahka grunt, ga den mrzlico, $50. O rumenej mrzlici dobiš tudi od 3 do 10 dolarjev en
dobrih naročnikov.
Frank Slack.
— Ako hočete citati novice iz raznih krajev se morate naročiti, na “A. S.“, ker le v tem listu jih dobite.
Na prodaj farme
v Wisconsin.
•.V.V.'.V.'.V.V.V.VV.'.V.V.V.'.V.W.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V
j:
5
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. in to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka I*
| Joliet Slovenk Bottling Co.
■:	913 N. Scott Street, Joliet, 111.	5
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
I» Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedelji h N. W.344„>
I*	s»
«J Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in .* J. hladilna nego katerakoli drug a. F okusite ga rojaki in rojakinje in V ■J prepričani boste, da trdimo zg olj lasnico. Nadalje izdeluj» ista drui ¡¡J .J ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri- J* J«	poroči i. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla:	V
jj	SVOJI K SVOJIM!	Ž
SWV.V.V.V.VAV.V.V.V.WV.\%VAV.VAVAV,,.Y.V.V.,i%VV
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.) šno krizo imeli v tem času, ali da bi majne zavoljo tega počivale, tega ni bilo tukaj, delalo se je vsaki dan do prvega aprila. No, seveda, če so povsod štrajkali, moramo tudi mi, kajpak, zato ker imamo tudi tukaj unije, seve, moramo skupaj držati. No pa ni bil ravno dolgo štap, ravno dva meseca. Prvega junija so pa spet piščali zažvižgale, zdaj se pa spet dela; seve, vsaki dan ravno ne, pa močno skoro vsak dan. In tudi zaslužek je dober tukaj po teh majnah; seve, to je če ima plač dober, in pa če je vajen tega dela. Zasluži se, kadar se dela vsaki $50. Seveda po entrah zaslužijo več, je pa tudi več treba delati, kakor pa v rumu.
In živež tudi ni tukaj drag; skoraj ne najdeš placa po Ameriki, da bi bilo tako poceni, razun obleke in pijače; pijača je pa tukaj draga in obleka. Kek pive velja $3, in whisky ravno tako. Ledik plačuje board po $15. Kar se tiče oženjenih, imajo večidel svoje havse na kompaniskej zemlji in plačajo po 50c na mesec za rent kom-paniji. Zemlje obdelavaš, kolikor je sam hočeš, in tudi je rodovitna, samo poletu navadno suša prihaja. Do meseca julija raste tako lepo, da malo vidiš tako v rasti po druzih kontrah; po juliju je pa kmalu vse zrelo. In tudi kar se tiče vročine, letos ni prehuda. Snega ali mraza pa tukaj skoro bi kmalu ne poznali; sneg pada eno uro, drugo pa skopni; navadno do Božiča ne poznamo mraza, potem malo slana pada in pri prvem koncu februarja je že zelenje navadno.
Dragi mi g. urednik, ker sem malo preuren v pisavi, sem že močno daleč zašel, bom pa končal za danes. Pa popravite, če je kaj odveč ali premalo; če se pa kaj ne spodobi, da bi notri časopis vtaknili, pa prosim vrzite v koš.
Zdaj pa pozdravljam vse bralce tega lista po širnej Kolumbovi deželi, tebi, A. S., pa obilo naročnikov in predplačnikov.	John Lovša, Box 431.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kil' tornijsko vino, dobro žganje in tržil» najboljše sinodke.
E rodajam tudi trdi in mehki premon TELEFON 7612.
roía N. Broadway. JOLIET. TLI
"VS-A-IECIDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ, 910 joliet^ill!
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa r to stroî;* spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
E, PORTER
B rewing Co.
EAGLE BREWERV izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER*
.■ sv.\v,/.\%v.\v»v.v.v.v.\v.*.*.*.*.■.*.v.v«v.\*.v.v.v.*.v.*.v.\v.v.v.v.v.v«\v.v.v.v.v.\v.
'	li
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron. J Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron.	?
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:	J«
Zemljeknjižno zavarovane	“J
terjatve ......37,814,374	K	J
Posojila občinam in kor-	J*
poracijam ..... 2,048,214	K	j,
Menice ........... 676,000	K	/	t*
Vrednostni papirji.30,028,626	K	J»
Vrednost hiš v Ljubljani,	«J
Trstu in na Dunaju ter	J'
graščin ....... 2,025,745	K	"«
v
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
V.V.VVAV.V.kV.\VAV.WV.V.VAVV.V.V.YAVAY.WV.VAV.V.V.V.V,V.V.'.V.V.,.V.V.V, /
Milwaukee, Wis., 13. jul. — Dne 2. avgusta prirede slovenska in hrvaška društva v Berningerjevem parku na 26. ave. picnic v korist slovenski cerkvi na West Allis. Natančneji vspo-red priobčimo v prihodnji številki. Upamo, da bo udeležba obilna, saj se vrši stvar v splošni blagor.
Piper, Ala., 13. jul. — Dragi urednik A. S., prosim natisnite teh par vrstic v tem delavskem listu. Ker ni nikdar slišati nikakega dopisa iz našega premogarskega okraja, zato sem se jaz namenil sporočiti malo o naših razmerah.
Tukaj sedaj vsi štrajkamo že od prvega julija, ko je potekla pogodba med delodajalci in Union Mine Workers. Nam hočejo plačo znižati za 10 centov pri toni, zato smo vsi začeli štraj-kati. Pristopili so k nam tudi večinoma vsi neunijski delavci. Zato sedaj cela država Alabama počiva in imamo trošt, da bo štrajk kmalu končan v našo korist. Torej silno opozarjam rojake po širni Ameriki: Ne hodite torej sem dela iskat, dokler se kaj na

Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v nrodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Ta cena pa velja le do 1. avgusta t. 1., potem se pa zviša na $17.50 aker.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila in 2. junija t. 1. prepričali na lastne oče.
“Slovenci, kateri nočete iti na Sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti ši v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK
Hišni in zemljiški posestnik. Javni Slov. Notar. 534 VV. 18th SL, Chicago.
N

lu.
Vft^S^V.VAW.W.W.'/.'.'.V.V.'.W.V.V.V.V.V.W.V.V ;
Kje ie najbolj varno naložen denar
Hranilnih lilog je: 22 milijonov kron.
Rezervne^’ -sklada je: 800,000 kron.
(Nadaljevanje s 3. strani.)

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod . te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje _ hranilnica sama.	"»
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah FRANK SAKSER
je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA | PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
W.VAV.V.V.V.W.V.'.V.1.
.v.v.v.w.s ;
IIMIEIMIMfIMÍMOiíIL U
ZEMANOVO
I
66
G-RENKO VINO
55
Ui
1’
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
I
1
I
ZEMANOVA “TATRA”,
m
m
1
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma, Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL
1
I
i
ip;
B. ZEMAN,
777 Alport St.
CHICAGO, ILL.
SfëlPMIPilpppppPE ¡MfUlüüdüPPP
I
■
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
|vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Y	Priporočam se rojakom.
|	J. J-
|	536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
POZOR, SLOVENCI!
Ko semuditev naše m mestu se nadejani naše vašega poseta
mojjej moderni gostilni.
Točim dobro SclioenholTen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem We ‘Union-Made’ smodke.
Kojakom se priporočam.
PLTTIDOX_.F
Washington St., bliže 10th Ave-,	GARY, 1ND.
Prodaiem parobrodue listke; pošiijam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
RojaJci, o priliki obilčitt
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
123 Pine Street,
John Povsha, lastnik ’
HIBBING, MINN.
— Od Sv. Antona v Slovenskih goricah. V občini Andrenci je zadnjič pobila toča na tako čuden način, kot menda nialokedaj. Vsula se je silovito, a pobila le dvema posestnikoma, a tema pa do korenine vse. Čudno!
•— Poskušen samomor dr. Stepisch-nega? Dne 24. junija zvečer so našli v Celju dr. Stepischnega, tasta znanega vsenemškega poslanca K. N. Wol-fa, v njegovi pisarni zaklenjenega v nezavesti. Eni trde, da ga je zadela kap, drugi, da se je hotel zastrupiti. Kaj je resnica, se sedaj še ne ve. Dr. Stepischneg je bil svoje čase zagrizen Vsenemec in je kot tak igral veliko vlogo v Celju. Kasneje mu je zatonilo solnce sreče in mož je živel v precej desolatnih razmerah. Poroča se še, da je dne 30. junija umrl.
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
pi ipui VI/1
Gostilno

cjer se toči vedno sveže pivo, žganjr ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A-ivt. SkLoff,
N. W. Phone 6og. [137 N. Hickory St.,
Joliet
— Nesreča v tovarni. V tovarni v Andritzu je delavcu Francu Pircu kos železa odtrgal podkoleno.
— Pogorela je posestniku Korenu v Lokvici pri Šoštanju dne 20. junija hiša in gospodarsko poslopje. Njegov 201etni sin Jože je hotel rešiti iz hleva živino, pa se je zrušila goreča streha nanj. Dobil je take opekline da je za 18 ur umrl.
— Utonil je v Veržeju nadučitelj Vauda. Zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok.
— Požar v Žalcu. Dne 24. junija je izbruhnil ogenj pri Brinšeku, uničil temu posestniku hišo, kozolec in gospodarsko poslopje, povrh pa še sosedoma gg. Žuži in Jera. Antlogi kozolca. Ker je bilo vse zelo suho, se je ogenj z neznansko naglico razširil in je bil v nevarnosti ves trg. Občudovanja vredno marljivost so pokazale ob' tej priliki žalske gospodične, ki so branile kozolec v soseščini; ako bi se užgal ta, bi se požar razširil nedvomno še dalje. 55Ietni posestnik Brinšek je dobil hude opekline. Živino so rešili vso. Kakor po čudežu je ostala kapela med gorečimi kozolci nedotaknjena. K požaru je prihitelo 10 požarnih bramb.
— Slovenski napredek v Trstu. Trst, 27. junija. Danes dopoldne je kupila “Trgovska-obrtna zadruga” dve hiši za okolu 400,000 K. Hiši stojita v najlepšem delu mesta, ena ima pročeljema znani Aquedotto, druga na ulico Stadion. Zadruga namerava nastaniti v teh svoj urad, ostale prostore porabiti pa za trgovsko šolo, oziroma slovensko ljudsko šolo.
— Zastrupila se je v . Trstu hišina Alojzija Pertot. Njena gospodinja, grofica Muratti, jo je našla mrtvo v sobici. Vzrok samoumoru je neki mladenič, ki jo je zapustil.
— Zveza pomorskih kapitanov in častnikov v Trstu je imela dne 20. junija ustanovni občni zbor. Dosedaj se je upisalo v društvo okolu 400 udov. Društvo je nepolitiško, zato so proglasili kot edini poslovni jezik društva— italijanščino! V društvu pa so skoro sami taki Italijani, kakor sledeči: Thianich, Hreglich, Cattalinich, Iva-nich, Peruzovich, Vlassich, Dobino-vich, Paravich, Sodich, Marangunich, Randich, Vuksovich, Arnerich, Bartu-lich, Blecich, Cvitanich, Delistovich, Glavan, Jerkovich, Kisselich, Ljubich, Luksich, Micich, Pavissich, Petravich, Premuda, Scopinich, Silich, Starcich,
Stuparich itd. vatskal
Tužna majka hr-
— Št. Tomaž. Letos smo tudi mi zanetili kres na čast sv. Cirilu in Metodu v znamenje, da spoštujemo svoj materni slovenski jezik. V časti imamo svoj jezik, četudi nemško dobro znamo. Ali veste, nemčurji-odpadni-ki, kaj je rekel nedavno velezaslhžni general pl. Lang, ki tukaj stanuje na svojem letovišču, vpričo g. župnika in g. nadučitelja o tistih, ki zatajijo svoj, materni jezik? Rekel je: “Schuft ist derjenige, der seine Nationalitaet ver-leugnet.” (Ničvrednež je, ki zataji svojo narodnost.) Tako pravi pravičen Nemec.
Compagnije Generale ^ Transalanticme
FRANCOSKA PROGA.

„¡je
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearbom St., Chicagi •
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči», agent, 2127 Are her Ave., Chicago, I1L
fr 1ÄJ
liri«
; V 'f
1Vul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
— Glinje. (Rodoljuben čin.) Gosp. Lovro Žablačan je izročil svoje lepo posestvo z opravo za gostilno in prodajalno vred ‘‘Hranilnici in posojilnici v Glinjah” z namenom, da bodo tukaj za vedno imela ona in druga narodna društva, kakor “Slovenska čitalnica”, pevsko društvo “Drava”, tam. buraši itd. svoj lastni dom. Koliko je je že daroval ta skromni mož v narodne namene! Ustanovitev vseh imenovanih društev je bila mogoča skoraj le z njegovo pomočjo. In zadnji njegov dar jim je zagotovil obstoj za vedno.
Mit Mi
— Pouk analfabetov. General Gerba, poveljnik domobranstva na Hrvat-skem, je ukazal, da naj se posveti v vojski največja pozornost pouku a-nalfabetov. Te dni je inspiciral posadke v bivši vojni krajini ter sam sku šal “učence”. Z uspehi je bil docela zadovoljen. V obče se nauče vojaki v dveh mesecih brati in pisati.
— Dež v Zagrebu. Po več ko enomesečni suši in vročini so dobili dne 24. jun. v Zagrebu obilo dežja, ki je ohladil zrak in osvežil nasade.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.0«
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pletenje las.
-m
pletem verižice, prstane, cveti-- in drugo iz LAS. To ii lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M. STAUD0HAR
_ 107 Indiana St., Joliet, 111.
Pozor rojak !
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
<<
Rojaki! Pijte
Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galcn. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca)
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH
Ustanovljena 1871.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
JVIoderao gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli)
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, III
Kdor hoče poceni potovati v domovino naj si izberi enega od sledečih brzoparnikov na dva vijaka, kateri odplove iz New Yorka:
SANNIO	JULIJA	18
ANCONA	JULIJA	25
NORD AMERICA	JULIJA	29
Parniki potujejo naravnost v Genovo, a iz Genove do Ljubljane s železnico. Ceno do Ljubljane samo...
$20,60
Kdor želi potovati naj nam pošlje $5 na račun listka, da mu prostor na brodu preskrbimo.
Frank Zotti & Co.» 108 Greenwich Street
New York
Anton Nemanich & Son
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrehiiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
I
IH Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
»fr
Izdeluje vsa v nota ska dela, prodaja šil karte ter pošilja deaa v staro domovino vesi no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chlcag
ty.
Joliet, ill.
nuro Pivo v steklenicah.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. «4
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"The D. S” lOc. in ■'Meerscianm” 5c.
Na di Dno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet 111$
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se. pomenimo.
¡VI. B. Schuster
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.