— V “•'v' .	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
2. številka	«Joliet.. illinoi«, 1^. decembra 1908	Lietiiilí III
VENEZUELA NA ROBU REVOLUCIJE.
Prebivalstvo glavnega mesta Caracas se uprlo proti odsotnemu predsedniku.
CASTRO PA TRDEN IN MIREN.
Potuje po Evropi baje po zasebnih poslih in se grožnjam smeje.
MIL. ŠKOF MULDOON.
Slovesno vmeščen na novo škofijo v Rockfordu, 111.
Caracas, 14. dec., via Willemstad, Curacao, 16. dec. — Prebivalstvo mesta Caracas se je danes uprlo proti predsedniku Castro. Razkačena množica, ki je policija ni mogla zadrževati se je valila po mestu ter je uničevala lastnino Castrovih pristašev in njegovih najboljših prijateljev. Množica je pobrala vse kipe in slike Castrove iz klubov in drugih poljavnih poslopij ter sežgala na Plaza Bolivar. Videti je, kakor bi v Venezueli prišel konec za Castrovo vlado. Vkljub bojevitimu nastopu Holandije, ki je zaplenila že nekaj venezolanskih vladnih ladij, ni bilo. nobene demonstracije proti Nizozemski, nego vse so bile naperjene slamo proti predsedniku Castro in njegovemu namestniku Gomezu. Pričakujejo se nadaljnje resne demonstracije. Doslej Castro še ni odstavljen kot predsednik uradno, a pričakovati je tacega ukrepa vsak hip.
Ogromna množica meščanov, ki je naraščala še po prebivalcih iz okolice glavnega mesta, se je zbrala po cestah že zarana. Ko je začela korakati po ulicah, je vsakdo lahko opazil, da bodo sledila nasilstva. Policija je mirno gledala. Prvo poslopje, ki je bilo napadeno in oplenjeno, je bila stavba loterijskega monopola. Poslovnice tega državnega podjetja, ki je na ljudske stroške samo bogatelo, so bile preiskane in oplenjene. Pohištvo je bilo razbito in zmetano na ulice, a na tisoče loterijskih sreček je bilo uničenih. Množica se je potem valila k poslopju Castrovega glasila ‘El Constitutional’; celo poslopje je bilo oplenjeno in zrušeno. Potem je množica razdejala neko parno perilnico, več lekarnic itd.
Caracas, 15. dec., via Willemstade, Curacao, 16. dec. — V venezolanskem glavnem mestu so vsled bojevitega nastopa holandskih vojnih ladij izbruh nili nemiri, ki so trajali skoro cel dan. Proti večeru je bil proglašen preki (nagli) sod, da se napravi izgredom konec. Mnogo agitatorjev je dejanih v zapor. Med policijo in množico ni bilo pravega boja, vendar je nekaj oseb mrtvih in mnogo ranjenih.
Berolin, 16. dec. — Castro, venezo-lanski predsednik, ki se tukaj mudi baje po zasebnih opravkih, je ostal hladnokrven. Kakor ga niso vznemirila poročila o zaplenjenju dveh venezolanskih vladnih parnikov po holan-skih vojnih ladijah, tako ga tudi vest o ljudskih izgredih v Caracasu ni prav nič razburila.
Medtem je pa nizozemska vlada resno sklenila, venezolansko obrežje blokirati ali zapreti.
Rockford, 111., 15. dec. — Ob splošnem veselju in najslovesnejših obredih je Rt. Rev. Peter J. Muldoon, do danes iz Chicage, postaj po milosti božji in ukrepu papeža Pija X. prvi rimsko-katoliški škof v Rockfordu.
Redkokdaj je bil kak mož duhovnega ali posvetnega stanu sprejet s takim navdušenjem, kakor mil. škof Muldoon. Cel dan se je vseh sprejemov in slovesnih obredov udeleževala ogromna množica vernikov in občinstva sploh.
Polovico petinštiridesetih let svojega življenja je škof deloval v Chicagi in si je pridobil najgloblje prijateljstvo tisočerih Chicažanov. In včeraj je gledal stoteren sad svojega dela. Na posebnem vlaku je škofa spremilo iz Chicage v Rockford do 1,000 moških in žensk-ter 200 duhovnikov iz chica-ške nadškofije. Med njimi so premil, nadškof James E. Quigley, kancelar E. M. Dunne in dr.
V Rockfordu na kolodvoru je čakala vlaka parada stoterih meščanov s Kolumbovimi vitezi na čelu. Parada se je pomikala s kolodvora naravnost v St. James-cerkev, ki je tako postala začasna katedrala. Cerkev je bila kmalu nabito polna. Potem so sledili najslovesnejši obredi vmeščevanja novega škofa ob slavnostnih govorih, nakar je bila darovana zahvalna sv. maša.
ALI BO VOJNA ZARADI BOSNE?
Najraznovrstnejše, časih naravnost nasprotne si vesti o položaju.
AVSTRO-OGRSKA IN TURČIJA
Zopetna pogajanja zaradi turškega bojkota proti avstrijskemu blagu.
Žalostna statistika.
Washington, D. C., 15. dec. — Od 30,000 do 35,000 smrtnih slučajev in 2 milijona poškodeb kaže statistika o delavskih nezgodah v Zdruz. državah zadnje leto, kakor pravi poročilo o nezgodah, objavljeno v oddelku za delavstvo. Največ nevarnostim izmed vseh, ki delajo v tovarnah in delavnicah, so menda izpostavljeni delavci po železnicah in jeklarnicah. Prav mnoge smrtne nesreče se dogajajo pri elektri-kih in izdelovalcih elektrovodov, do-čim se vslužbenci na železničnih vlakih usmrčajo v razmerju7.46 smrtnih slučajev na 1000 vslužbencev. Poročilo pravi, da se mnogo zanemarja, kar bi se lahko storilo v zaščito delavcev, dasi so bile mnoge in važne zbolj-šave uvedene zadnjih deset let po tovarnah. Kaže se na to, da je izkušnja v drugih deželah pokazala, da bi se lahko mnogo storilo v preprečanje nezgod. V poročilu se trdi, da bi se dala najmanj tretjina ali morda polovica nezgod, ki povzročajo smrt in izgubo zdravja, preprečiti po sprevidnem in razsodnem nadziranju tovarn in delavnic ter primernem postavodajstvu.
Število oddanih glasov.
New York, 15. dec. — Sedaj, ko je tudi država Michigan predložila uradno poročilo o narodnem glasovanju pri zadnji predsedniški volitvi, se je šele moglo sestaviti število glasov za razne kandidate v Združenih državah. Sledeča je sestava:
Taft (republikanec) .... 7,637,676
Bryan (demokrat) ........ 6,393,182
Debs (socialist) .......... 477,651
Chafin (prohibicionist) .	241,252
Hisgen (Indep. Party) ..	83,186
Watson (populist) .......... 33,871
Gilhaus (Soc. Labor) .. .	15,421
Premogarji zaštrajkali.
Charleston, W. Va., 16. dec.—Kačih 1500 premogarjev in dninarjev v rudniškem okraju okoli Paint Creeka je prenehalo z delom, ko so rudniški posestniki naznanili znižanje plač.
Popoln mir vlada in tudi nihče ne pričakuje izgredov. Rudniški posestniki nimajo, kakor pravijo, namena, postaviti praznujoče premogarje iz njihovih stanovanj.
Skupaj.. . 14,852,239
Pri zadnji predsedniški volitvi je bilo 1,341,531 več glasov oddanih nego pri volitvi leta 1904. V primeri z vo-litvijo leta 1904. so republikanci, de-mokratje in socialisti število svojih glasov pomnožili, dočim so prohibicio-nisti, populisti in Socialist Labor Party izgubili nekaj glasov. Independence Party je topot prvič nastopila.
Bryan je dobil letos 1,315,211 glasov več nego Parker leta 1904., Taft je prejel 14,190 več nego Roosevelt in Debs 45,363 več nego sociališki kandidat leta 1904._____________
Andreejev grob.
Berolin, 13. dec. — Po najnovejših vesteh se zdi, da grob, ki so ga našli na Labradorju, vendar ne krije smrtnih ostankov raziskovalca severnega tečaja Andreeja. Berliner Lokalan-zeiger” poroča nmreč, da se je napis na križu glasil: "Tu počiva Andrej Austley, umrl 7. novembra 1897.” Misijonar Grenfell, k' deluje na Labradorju kot zdravnik, pravi, da se gre za pomoto in da je v dotičnem grobu pokopan neufundlandski ribič, med katerimi je priimek AuStley jako navaden.
Premogarstvo v 111.
Springfield, 111., 16. dec. — Po vladnem poročilu je število ljudi, ki delajo po premogovnikih države Illinois, v letu končanem z dnem 30. jurjija 1908 zelo narastlo, in tudi produkcija premoga se je pomnožila.
V zadnjem letu je bilo v Illinois premoga spravljenega na površje 49,-272,452 ton, proti 247,798,621 v prejšnjem letu, in vrednost prve produkcije je znašala $50,989,082, proti $49,486, 396 leta 1907.
Število premogarjev je znašalo 48, 751, proti 45,498 v prejšnjem letu.
Dunaj, 15. dec. — Naznanilo avstro-ogrske vlade Turčiji glede bojkotnega vprašanja navdaja Avstrijo z novim upom. Avstro-Ogrska je pripravljena popustiti v raznih gospodarskih zahtevah, a glede Bosne in Hercegovine odklanja vsak popust. Izrecno izključuje privolitev samoupravstva za Bosno, kakršno je nasvetoval bivši srbski ministrski predsednik Pašič, in_ istotako se odklanja vsak zemljiški pobotek za Srbijo in Črnogoro.
Bojkot proti avstrijskim fabrikatom je po vsem Turškem silno živahen. Turško prebivalstvo je povsod tako ogorčeno proti Avstro-Ogrski, da v nekaterih pristaniščih kakor v Jafi in Kovalli niso Lloydovim parnikom “Marija Terezija” in "Euterpe” niti dovolili pribrežiti in sta morala odpluti, ne da bi bila izkrcala ne pošte, ne potnikov, ne blaga. V Carjem gradu in v Solunu so se delavci zavezali, da ne bodo ne razkladali ne nakladali blaga na avstro-ogrske parnike. Trgovci turške, grške in armenske narodnosti so odpovedali vsa svoja naročila v Avstro - Ogrski, prebivalstvo brani vstop v avstrijske trgovine. Avstrijski poslanik se je obrnil na velikega vezirja Kiamil pašo, naj nastopi proti temu bojkotu, kar je vezir tudi obljubil. Škoda, ki jo trpi avstrijska industrija, je velika. Avstrijski industriji grozi nevarnost, da zgubi največji trg za svoje izdelke, ne da bi ji bilo mogoče najti za to nadomestila. Zle posledice tega bojkota bi hudo občutilo ne samo delavstvo ampak tudi srednji sta novi v Avstriji.
Berolin, 14. dec. — V poluradnem članku potrjuje "Koelnische Zeitung”, da se je položaj na Balkanu zboljšal. Odgovor Avstro-Ogrske na uradni dopis ruske vlade tvori dober temelj za sporazumljenje pred nameravano kon ferenco.
Bolj črnogleda pa je “Vossische Zeitung”. Položaj označa kot neugoden in v dokaz temu navaja, da je Srbija na Nemškem naročila stotisoč šotorov, ki se morajo oddati meseca februarja in marca. Nihče pa ne ve, odkod dobiva v te svrhe toliko denarja.
Cetinje, 14. dec. — Turški častniki iz Sandžaka so prišli na Cetinje in se pobratili s črnogorskimi častniki, ki so poset vrnili. Ob tej priliki so turški častniki svojim pobratimom prisegali zvestobo do smrti.
Dunaj, 13. dec. — Skrajno mučen vtis je povzročila tukaj brzojavka iz Bosne, ki kaže v slabi luči udanost gotovih polkov. Po odredbi državnega vojnega ministrstva, po kateri se ima v Banjaluki napraviti nova divizija, so v bližnjem Bosanskem Brodu bile iz-vagonirane čete 36. češkega pešpolka, ki so bile preje razdeljene v Jožefovem in drugod po Češkem. Komaj so čete zapustile vagone, ko so jele demonstrirati za Srbe, kar je pomenilo takorekoč upor. Stoinšestdeset glavnih “kričačev” je obkolil takoj poklican nemški bataljon, jih uklenil in odvedel v Sarajevo, kjer jih čaka težka kaznitev.
Kokoš za $10,000.
Chicago, 111., 15. dec. — Danes se je tu otvorila deželna kurja razstava (National Poultry Show) in sicer v Coliseumu. Neka Mrs. J.. A. Phillips iz Deefielda, 111., je razstavila belo kokoš z imenom “Julia”, ki je cenjena na $1,000. Ampak še dražjo kokoš je razstavil E. Kellerstrass iz Kansas City, namreč belo orpingtonsko puto “Peggy”, vredno $10,000. “Peggy” je mati peterih kuric, ki so bile prodane gospej Ign. Paderewski, soprogi slavnega poljskega pianista, za $7,500. Za najlepše kure so razpisane nagrade čez $10,000. Tekom tedna bo več predavanj o kokošarstvu. Zanimiva točka na razstavi je tekma nesnih kokoši. Noč in dan jih bodo veščaki opazovali, da vidijo, koliko jajc znese vsaka plemenska kura, in ti veščaki bodo primerjali podatke za sestavljeno razsodbo o najboljšem redilu v pospeševanje nesenja jajc.
Zabava posebne vrste.
Los Angeles, Cal., 15. dec. — E. E. Oskar Hart, bogat rudniški posestnik iz Skidoo, Cal., se je v Chutes parku spustil v zrak v Roy Knabenshuejevi zrakoplovnici in je trosil s polnima rokama zlat in srebrn denar med množico kacih 2000 glav. Takisto je baje spravil med ljudi znatno svoto.
Čudak.
London, 14. dec. — Posebna brzojavka iz Petrograda poroča, da je v Moskvi neki umirajoč milijonar imenoma Petrov dal zamenjati vse svoje premoženje v bankovce in prinesti te v svojo sobo, kjer se je boril s smrtjo. In celo grmado bankovcev je zažgal. Potem je poklical svoje sorodnike k sebi, jim pokazal kup pepela, in jim čestital, da so takisto rešeni zlega po bogastvu.
SLOVENSKI DOM”
V GHIGAGI. ILL.
Pod tem naslovom so tamošnji katoliški rojaki ustanovili stav-binsko združbo.
VELIK KORAK DO NAPREDKA.
Važen dopis iz Clevelanda o snovanju neke nove jednote.
I landskih Slovencev ustanoviti svojo ! jednoto. Večina teh je od društva sv. Vida št. 25. K. S. K. J. Pa mislim, da posebno veliko jih ne bodo prekanili. Kajti slišal sem pred kratkim, da je ravno eden teh članov govoril, da on bi ne dal za našo Jednoto čez 10 let tudi 10 centov ne. Tak, koliko bode dotični član dal za svojo jednoto, katera še niti ustanovljena ni, in tudi morebiti ne bode? Bratje člani, zato-raj se ne dajte preslepiti, kajti vsak ud ve, da je boljše biti pri taki jednoti katera je močnejša, kakor pa pri taki, ko je še nikjer ni. Toraj udje sv. Vida, kateri še ostanete v nadalje pri naši K. S. K. J., stojte trdni kakor skala! Ne pustite ključa od blagajne, dokler vas je še 10 v številu. Saj veste, da so si že večkrat hoteli kakšno po svoji glavi uganiti, pa jim je še vselej vse po vodi splavalo. Ostanite udje naše slavne K. .S. K. Jednote! Tisti', kateri pa res hočejo ustanoviti svojo jednoto, le naj jo ustanovijo. Pustite jim veselje. Škodovati nam itak dosti ne morejo. Pregovor pravi: kdar močno grmi, malo dežuje. Ravno tukaj v Clevelandu je že ve'‘ krat grmelo in treskalo, a deževalo p:i nič. Jaz mislim, da naš narod ima
Obrekovanja.
Chicago, 15. dec. 1908, — Nekako pred tremi meseci smo Slovenci v Chicagi ustanovili društvo, ki je v Ameriki med nami prvo društvo te vrste, z imenom Stavbinsko društvo “Slovenski Dom” (znano pod domačim imenom slovenski "bauferajn”.) Da se naši rojaki po Chicagi s tem novim društvom nekoliko natančneje spoznajo, zato pišemo te vrste in jih priporočamo vsem v blagohoten prevdarek.
To društvo je neka domača posojilnica in hranilnica. Mi čikaški Slovenci tukaj v Ameriki že tako zadosti jednot, smo začeli premišljevati, če zaupamo ! K sklepu čestitam A. S. za zopetno tujim bankirjem, ki jih komaj dobro izvolitev na konvenciji v Pittsburgu, poznamo, ki so danes tukaj jutri tam, ! Pa. In želim vsem članom in članicam ki so danes bogati, jutri pí počijo in K. S. K. J. vesele Božične praznike sto in sto revnih lj udi j oropajo težko in srečno novo leto. Amer. Slov. pa prisluženih centov, in če zaupamo tem želim obilo novih naročnikov in pred-bankirjem, • zakaj bi mi sami sebi ne plačnikov.	Clevelandski Slovenec
zaupali, ker se dobro poznamo? In .to |	in član K. S. K. J.
posebno zaradi tega, ker je to nam v j--------------------------------
največjo lastno korist. Če ljudje no- j	Čeden “zdravnik”,
sijo v banke, bogatijo bankirje, če se j
pa ljudje sami organizirajo in napra- j Macomb, 111., 14. dec. — Schlatter, vijo svoj lasten denarni zavod, potem “božji zdravnik’, kakor se je sam ime* pa vse koristi ostanejo pri ljudstvu, noval, je utekel samo s pomočjo poli-Poglejmo Poljake in Čehe — revni cije iz rok razjarjene množice, ki ga delavci so kakor mi, a združevali so je hotela linčati. Na nekem shodu je se in se še bratovsko združujejo v svo- izustil, da je bil umorjeni predsednik ja močna stavbinska društva in glej- McKinley anarhist, ki je več ljudi na te, koliko jim to koristi! Vsak teden so ' hujskal proti družbi, kakor .sicer kak si odtrgovali nekaj centov od svojega človek na svetu, in da je bil McKinley zaslužka, nosili so cente v stavbinsko po pravici umorjen, samo prepozno, društvo in po nekaj letih so si že po- : Policija je spremila Schlatterja v neki stavili svoje hiše ali jih kupili od dru- ; hotel in ga potem spravila v prvi vlak, In vsakdo zna lahko ceniti, kaj ki je vozil iz mesta. Odpeljal se je V
Washington, D. C., 15. dec. — Predsednik Roosevelt je poslal obema j zbornicama kongresnima izjavo glede ! gih.
I nakupa panamske lastnine po Združe- j se t0 pravi, če delavec s svojo družino Quincy.
I nih državah, v kateri krepko in od- j Spj pod lastno streho. Ali poglejmo j ločno zavrača obdolžitve, da se ni po- j slovenske hišne posestnike v	Chicagi!	j
šteno ravnalo ob nakupu kanalske last , y Chicagi ima nad 40 Slovencev svo-	|
nine po Združ. državah od Francije, j je hiše. Kako so prišli do	njih? 5]	Chicago,	111.,	14. dec.	—	Opozarjam
Te obdolžitve je najprej spravil na | pomočjo čeških in nemških	stavbin-1 vse	ude	društva	sv. Alojzija	št.	47.	K,
11	* • XT	k TnrlinmnAlicni m nn. 1*1.	.1 . .. ? , .	_	*	1_±_!	_L 1 IK_1
Društvena vest.
_ I dan list "News" v Indianapolisu in-po- l skih društev, pri katerih so bili člani
tem newyorški časopis “The World”, ki ga lastuje znani novinar in milijonar Pulitzer.
Zaslužil pri vojakih $13,900.
San Francisco, 15. dec. — Charles Harvey, izpuščen vojak, ki je bil dokaj dolgo kvartirmojster (vojaški stanov-
S. K. J., da se udeleže letne seje, katera se bode vršila dne 27. dec. 1908,
in so tedensko vlagali v shrambo svoje deleže, katere so tekom let dobili povrnjene obrestno nazaj. In kakor se Te seje se mora udeležiti vsak ud, si-združujejo drugi narodi v ta društva, cer zapade kazni po pravilih, ker t3 zakaj bi Slovenci zaostajali za njimi? seja ima veliko pomena in veliko no-Začetek je povsod nekoliko težaven, ' vih stvari se bode razpravljalo, in po« a mi lahko rečemo, da smo brez po- legtega se bode volil novi odbor za sebnih težav premagali vse prve ovi- leto 1909. Zatorej na svidenje!
Naše stavbinsko društvo je po-
niščnik) v Fort Rosecrans, je prejel S(av]jeno na dobro podlago. -Pravila
od polkovnika G. R. Smitha, prvega izplačevalca kalifornskega departmen-ta, svoto $13,900, kar predstavlja znesek, ki ga je prištedil od svoje plače po armadnem štedilnem načrtu. To je po velikosti druga svota, ki jo je kdaj izplačal. Harvey dobi polegtega do smrti mesečne pokojnine $67.50.
Eksplozija v Panami.
Washington, 13. dec. — Vsled eksplozije dinamita pri Bas Obispu ob Panamskem kanalu je bilo 14 oseb usmrčenih in 50 ranjenih. Od usmrčencev so bili samo trije Američani. Eksplodiralo je 25 ton dinamita. To je bila ena najresnejših nezgod, ki so se doslej pripetile pri gradnji Panamskega kanala pod ameriškim nadzorstvom. Dinamit se je nahajal v 51 po 60 čevljev globokih izvrtinah.
• Imenitna hiša.
Washington, 14. dec. — Hišo varno proti potresu je izumil berolinski kipar prof. Boermel ter si dal svoj izum v Združenih državah patentirati. Podzemni del take hiše bo tvoril odsek krogle in bo ležal v temeljnem zidovju v obliki votle krogle. Odbijalne plo-če na vzmetih (peresih) bodo ločile od sek krogle od temelja. Kedar se vsled potresa zmajejo tla, se ne zaziblje ž njimi tudi hiša, marveč ista, morda po lahnem kolebanju, ostane v ravnotežju. — Drage bodo pač take hiše, a načelo je pravilno in izum izvršljiv.
Ruef kriv.
San Francisco, Cal., 11. dec.—“Abe” Ruef, bivši “boss” mesta San Francisco, je bil spoznan krivim podkupljivosti, po 24 urnem posvetovanju porotnikov. Najvišja kazen v slučaju Ruefovem je 14 letni zapor v kaznilnici.
J. Wukshinich, tajnik.
“Prosperitete” še ni.
New York, 12. dec. — Bradstreet-ova kupčijska agentura poroča o položaju kupčije in obrti:
V mali kupčiji je sedaj opaziti božično živahnost, zato pa je v krogih veletržcev razmeram primeren mir, ki utegne trajati še dlje časa. Vkljub vsem poročilom o povračajoči se pro-speriteti je videti, da kupčijski svet v veliki celoti še prav ne zaupa položaju, kajti še vedno so naročbe primeroma neznatne po obsegu, kar pomenja “business’ iz roke v usta. Mnogo je k temu doprineslo, ker je večina tovarnarjev vsled višjih cen za surovine v zadnjem času zvišala cene svojih produktov, kar prodajalcem na drobno ni prav vsled še vedno negotovega položaja — odtodi neznatne naročbe in obotavljanje kupčije na drobno.
Preprečen napad.
Dunaj, 13. dec. — Iz Frankobroda ob Meni dohaja poročilo o prepreče-nju napada na nemškega cekarja Viljema. Ko se je peljal cesar s posebnim vlakom, se je vlak menda slučajno ustavil na kraju, kjer sta bili na že-lezničnem tiru pritrjeni dve dinamitni bombi, ki so ju našli le slučajno, ker je bil vlak zato ustavljen, ker je odpovedalo blokno znamenje. Oblasti ne pripisujejo slučajno preprečenemu napadu nikake važnosti, dasi bi bil vlak zletel v zrak, ko bi ne bilo slučajno odpovedalo varnostno znamenje.
Avstrijski proračun.
Dunaj, 11. dec. — Avstrijski-proračun državnih dohodkov in stroškov za leto 1909. je bil včeraj predložen državnemu zboru. Za vojaške svrhe se zahteva svota $60,000,000, kar je samo $3,200,000 več, nego lani.
Snežni vihar.
St. Johns, N. F., Kanada, 16. dec. — Najhujši snežni vihar izza mnogih let je besnel 48 ur dolgo v Newfoundlan-du in napravil ogromno škodo. Vse-polno ribiških brodov je vihar zmetal na brežino in jih deloma razbil. Bržkone je tudi mnogo ribičev storilo smrt.
Inkove dragocenosti.
Monakovo, 13. dec. — Bavarska dr-
smo posneli od nemških čeških dru štev, ki imajo že dolgoletno skušnjo. Kar se tiče odbora, naj omenjam v prvi vrsti, da imamo za blagajnika moža-hišnega posestnika, Mr. John Kosmača, ki je ameriški državljan in ima jamščino $3,000. Jamščino (bane) je dala Illinois Surety Co. ki stoji dobra v vsakovrstnem slučaju, kakor tatvina, nesreča, požar, ropanje i. t. d. Jamščino hrani državni urad v Springfieldu, Illino's. Državi mora društvo pošiljati vsake 3 mesece natančen račun; vsako leto pa še posebej država pošlje enkrat posebnega uradnika, da se na lastne oči prepriča o stanju knjig in premoženja. Glavni odbor društva sestoji iz 9 ravnateljev, ki se zbirajo vsak torek v cerkveni dvorani, kjer se pobirajo tedenski doneski. Pod bon-dom sta tudi predsednik in I. tajnik (Mr. Jos. Steblaj). Naj še toliko poročamo, da to društvo ni versko in ne cerkveno, in nima z vero in cerkvijo prav nič opraviti. In član društva postane lahko vsak Slovenec in Slovenka, ker se ga sprejme, če le vzame 2 delnici, to je 50. centov tedenskega plačevanja. Ko preteče 6 let, je za 2 delnici uložil član okoli 156 dolarjev, a društvo mu izplača 200 dolarjev. Rojakom po Chicagi priporočamo, da naj se obrnejo do društvenih odbornikov ali članov tega društva, za natančnejša pojasnila, katera se jim bodo blagohotno dala na vsa vprašanja. Če član ne mara ali. ne more plačevati, potem odstopi lahko, kadar hoče in dobi nazaj vse, kar je vplačal, do zadnjega centa. Vsak torek večer ob pol 8. uri so redne seje. Prvi torek januarija je vsakemu dana prilika, da -pristopi in si vzame delnice, ker se pričenja ta dan
Jolietska novica.
— Umrl je rojak Frank Fink včeraj (v četrtek) zarana ob treh za jetiko. Pokojnik je bil star kacih 35 let in o-ženjen, a brez otrok; poleg užaloščene soproge zapušča tukaj starše, dva brata in dve sestri. Bil je član društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. in društva sv. Alojzija št. 21 W. C. U. Pogreb se bo vršil v soboto dopoludne; ob 9. uri bo črna sv. maša v naši cerkvi. —-Člani sl. društva sv. Jožefa št. 2 so tem potom naprošeni, da se zbero V soboto zjutraj točno ob 8. uri v svoj» navadni društveni dvorani polnoštevilno; neudeležba pogreba je kazniva.
žava je za svojo arheološko zbirko kupila več predmetov, ki so bili last Inkov, nekdanjih vladarjev Peru-a. Po stari tradiciji je zadnji Inka potopil v druga serija. Danes je v blagajni de-j gorsko jezero Guatabita silno množi- narja okrog 700 dolarjev. Rojaki, ki no dragocenosti v vrednosti nad štiri mislite kaj na bodočnost in si hočete milijarde, samo da bi ne prišle v roke ■ pomagati sami sc-bi — ker drug vam belim ljudem. Neko angleško društvo j ne bo pomagal — pristopite k nam, se je odločilo, da osuši in preišče je- ! kot Slovenci k Slovencem, ker v slogi zero ter dvigne s 4001etnim blatom po- je moč. •	Anton Gregorič,
krite dragulje starih Inkov. Doslej se je društvu posrečilo znižati vodo je-
zera (14 metrov) za eno šestino m dvigniti iz dna zlate krone, zapestnice, dokolenke, čaše ter razne druge, krasno ornamentirane predmete v skupni vrednosti 750,000 mark. Vsi predmeti so velike važnosti za arheologijo in umetnost.
predsednik, 5 W. 22 pl. Iz Clevelanda.
Stoj, beri in premisli si, kako priti dd boljega dobička!
Slovenska tvrdka prodaje žganja, vina in vsakovrstnih likerjev kakor tudi linijskih cigar na debelo (wholesale) Anton Horwat priporoča slavnemu občinstvu zlasti pa c. g. salunar- . jem pristno A. Horwatovo zdravilno grenko vino, katero ni ponarejeno marveč vspešneje pospešuje človeško zdravje kakor tudi prebavnost notranjih organov človeškega sistema, nego kojekoli drugo zdravilno grenko vino, dasiravno ga kupite od mene dosti ceneje nego od drugih tvrdk. Poskusi ga jedenkrat in prepričal se bodeš sam, da je.to sama resnica.
V zalogi imam tudi pravi kranjski tropinovec, brinjevec in slivovec, no-voiznajdeni Sporty Gin kakor tudi raznovrstna druga žganja in vina po niž-i jih cenah, nego jih plačujete tujim tvrdkam, za kar Vam jamčim, da Vam v slučaju nezadovoljnosti povrnem Vaš denar z 10 odstot. obrestmi nazaj., nazaj.
Moja tvrdka je objednem prva slovenska unijska izdelba raznovrstnih kratkih unijskih cigar kakor tudi pravih avstrijskih veržink.
Piši po cenik in prepričal se bodeš sam, kako priti do boljega dobička,
Cleveland, O., 13. dec. — Drugi mi' ker uvidel bodeš, da so moje cene niž-
, , C1 • v	,	1 je nego druge kakor tudi, da je moje
list A. Sl. m obenem glasilo naivecie , ,	,	.	J J
blago ravnotako pristno m pravo kot
drugo.
ANTON HORV/AT,
ecje
slovenske katoliške jednote v Ameriki. Že nekaj mesecev se slišijo govo-
rice, da namerava nekaj naših cleve- 600 N. Chicago St.,
Joliet, III,
Joliet, 111., 16. dec. — Še nekaj dni,
' in priplavala bo tiha sveta noč na slad-konežnih krilih iz tajinstvenih davnih časov, ki so videli skrivnost božjega učlovečenja. Najlepši praznik v celem letu je pred nami. Sredi meglene in mrtve zime nam sijejo nebeški žarki večne ljubezni, ki odmeva po vsem križanem svetu v preganljivi hvalnici: Slava Bogu na višavah, in mir na zemlji ljudem, ki so blage volje! V tej ljubezni želimo vsem našim cenj. či-talcem vesele praznike!
—	Več bolniških slučajev smo imeli v naši naselbini v zadnjem času. Doktor Ivec nam poroča o sledečih: Alderman Anton Nemanich, novoizvoljeni predsednik K. S. K. J., je moral vsled vnetice grla ostati v postelji nad štirinajst dni, a je zdaj popolnoma o-zdravljen; g. John Grahek, blagajnik K. S. K. J., je bil prikovan na posteljo dobrih osem dni vsled vnetljivega revmatizma, pa je že spet zdrav; g. Janko Ogulin, drug tvrdke Ogulin & Sitar, je prestal operacijo obraznega izrastka tako srečno, da je kakor prerojen. V bolnišnico sv. Jožefa so morali: Bahorič John, Scott st., vsled rane na nogi in zastrupljenja, bo kmalu ozdravljen; Čuk John, Scott st., vsled davice, bo kmalu zdrav; Rada-kovič Mane, Scott st., vsled vnetljivega revmatizma, je popolnoma okreval; Snarič Mike, Scott st., vsled pljučnice, je ozdravljen; Zeljkovič Mike, vsled zastrupljene in otekle noge, bo kmalu okreval; Ženkovič John, N. Chicago st., vsled mišičnega revmatizma, popolnoma ozdravljen.
—	Iz New Yorka smo prejeli razglednico s sledečo vsebino:	“Srečno
dospel v N. Y. 10. dec. Morska vožnja na parniku ‘Louise’ je trajala 12y2 dni od Neapola do N. Y, Ostanem čez nedeljo v N. Y. Na svidanje! Msgr. J. F. Buh.
—	G. xAnton Dovjak, salunar na N. Broadway, si je zlomil nogo pod kolenom v ponedeljek zvečer, ko je na o-polzlem tlaku spodrsnil. Z ambulan-co je bil prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Elegantno so letos opremljena okna slovenske veletrgovine The Eagle z božjim drevescem in raznoterimi božičnimi darili, da kar mamijo oko.
—	G. Matija Pogorelc, ki je bil zadnjič v našem mestu na povratku iz stare domovine, je med drugim tudi povedal, da se v starih krajih spet pripravlja izseljevanje v velikem. Do 300 Slovencev je moralo zaostati v Havru, ker ni bilo več prostora na la-diji, s katero je odjadral g. Pogorelc. To je samo en primer silnega izseljevanja. Pa bode li za vse te priseljence dovolj dela v Ameriki? Bojimo se, da ne. Vsaj začasno ne. Do spomladi je še daleč, in pred spomladjo ni upati boljših časov. A trda zima brez dela v tej deželi je gorje!
—	Drugo soboto, na Štefanje, priredi slavno društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. veselico s plesom v Golobičevi dvorani.
poti imaš, pot zveličanja ali pot pogube; sam si in lahko hodiš po kateri hočeš. Tretja ura: so tri božje osebe, Oče, Sin in sv. Duh. Četrta ura: so štiri evangeliji in štiri poslednje reči, Peta ura: je pet ■cerkvenih zapovedi, spolnujmo jih, ako hočemo biti dobri kristjani. Šesta ura: Šest resnic, ki jih mora vsak znati in spolnovati, ako hoče biti dober kristjan. Sedma ura: naj bo sedem svetih zakramentov, da bi vse prav vredno prejemali, posebno sveto obhajilo, ker pisano je, kedor po nevrednem je in pije, sam sebi sodbo je in pije, ker ne razloči Telesa Gospodovega. Osma ura: naj bo osem blagrov, ki jih je Jezus učil na gori; spomnite se osmega, ki pravi “Veselite se in od veselja poskakujte, ker vaše plačilo bo obilno v nebesih. Deveta ura: naj bo v spomin, saj je tudi ob devetih klical Gospod v svoj vinograd, prejeli so eno in isto plačilo. Deseta ura: naj bodo desetere božje zapovedi, posebno pa deseta “Ne želi svojega bližnjega blaga”, ker se to silno rado godi. Enajsta ura: naj bo nam v spomin, da se že dan nagiba in da smo že pri kraju z našim življenjem, da bo treba dati odgovor od svojega hišva-nja, kar smo vkupej spravili, čegavo bo. Dvanajsta ura: naj bo nam v spomin slednja ali zadnja ura, da bomo tudi lahko rekli: “Dobro sem se vojskoval, svoj tek sem dokončal, zdaj me pa čaka hrana večnega življenja”. Tako želim vsem: daj Bog v novem letu vsem vse kar potrebujejo za dušo in telo. Saj morebiti bom jaz ali drugi prihodnjo novo leto pa že klical z onikraj groba “Usmilite se nas vsaj vi prijatelji moji, ker tudi mene je roka Gospodova zadela”.
Zdaj končam svoj dopis.
Egidij Verhovc, Sherman ave. No. 1612.
Utah, kjer je našo karo sprejel Southern Pacific stroj, in hajdi čez Slano jezero. Čez eno uro smo se peljali po slanem jezeru. Marsikdo bode vprašal, če je res slano: gotovo je, kajti smo videli cele kupe soli in se sami čudili, ko smo videli po en palec debelo slano skorjo. Ko smo prišli pa čez, nismo druzega videli kot samo puščavo, nobene naselbine, kot kakšen “section house”. Prišli smo ob 5. uri na Cobri, Nev., kjer smo zapustili svojo karo, in hajdi z Nev. Northern do Ely, Nev. V Ely smo izstopili in prestopili v drug tren, kateri nas je odpeljal v 9 milj oddaljeno mesto Kirn berly, ali rudarsko okolico.
To vam je kaj zvišen kraj, pa prijazen vseeno. Ko smo sem prišli, so se nas tukajšnji delavci grozno prestrašili. Sedaj smo pa prijatelji. Delat smo šli vsi in delamo za tisto plačo kot drugi: 3.SO miner, 3.00 pa tremar. Eni so mislili, ko so šli sem, da ne bo treba delati, pa so se zmotili: delati je treba povsod, za lenobo ne plačajo nič; zato so pa morali romat od tukaj. Podnebje je tukaj ojstro; a vodo imamo najboljšo. Tukaj smo slišali razne govorice, in so nam pisali tudi naši dragi iz Ely, Minn., da smo zapeljani, pa to ni res. Mi smo zdravi, in delamo vsi. Marsikateri bo svojo družino sem vzel. Tukaj tvorijo večino delavstva Slovani; največ je tukaj Dalmatincev in Ličanov, Hrvatov, kateri so pa jako prijazni z nami in zmirom z nami občujejo. Svetujem ne rojakom sem hoditi, zakaj je dosti ljudi tukaj.
Sedaj pa konec temu skromnemu dopisu. Cenjeno uredništvo, ne zamerite, ker je tako slabo pisano; sem iz šihta prišel in se mi roka trese. Sedaj pa vesele Božične praznike tebi, preljubi list, in tvojim čitateljem, posebno pa rojakom na Ely, Minn, in g. T. Pešlu, zastopniku A. S., da bi nam še kaj več poročal od našega neprelju-bega grajščaka.
Popotnik, sedaj rudar.
*
¥
¥
¥
No. 1005--Guaranteed under the Food and Drugs Act, June 30, 1906.
I DOBRO MAZILO!
Etna, Pa., 12. dec. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim vas za malo prostora,v našem cenjenem listu. Že dolgo ni bilo nič slišati iz našega kraja. Tudi danes nimam kaj posebnega poročati.
Z delom gre le počasi naprej. V novi tovarni, spadajoči k Spring Chal-fant Co., bo skoraj gotovo nekoliko delavcev več delalo na takozvanem Bar Mili. Po Novem letu jih bo pa treba par sto, no, pa saj jih ne bo fa-lilo, jih je veliko več brez dela skoraj že celo leto. Tri velike rudotopilnice, spadajoče k Carnegie Steel Co., stojijo zaprte že eno leto, kjer bi lahko delalo do jeden tisoč delavcev, pa morajo postavati, tako da ne bojo kmalu pozabili krizinega leta 1908, bo jim vedno v dobrem spominu ostalo.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike in jim voščim vesele božične praz nike in srečno novo leto 1909. Tebi pa, A. S., želim mnogo dobrih čitateljev in naročnikov. - John Škoff.
Cleveland, Ohio, 11. dec. — Prosim, gospod urednik, malo prostora v cenjenem listu Amerikanskem Slovencu. N„e bom bogve kaj posebnega pi sal, samo rad bi videl, da bi vsi naročniki brali za božične praznike ip za srečno novo leto tale dopis, ako ga natisnete v Amer. Slovencu.
Najprej voščim iz celega srca vsem vesele Božične praznike; želim jim vsem zdravje in zadovoljnost po celi združeni državi in tudi onkraj oceana v ljubi domači deželi. Prvič želim, da bi vsi prav lepo počastili pri daritvi sv. maše božični dan novega kralja Jezusa Kristusa v sv. Rešnjem Telesu; da bi ga prosili za vse milosti in dobrote, kar potrebujemo za dušo in telo za ta svet in onikraj groba. Ali dragi moji, koliko jih je dandanes, ki ne porajtajo ne za cerkev ne za daritev sv. maše. Koliko je mož in žena, posebno mladeničev in tudi deklet, ki tako malo skrbe za čast božjo in za zveličanje svoje neumrjoče duše, ki je po božji podobi vstvarjena, s krvjo ne omadeževanega jagnjeta Jezusa Kri-tusa na lesu sv. križa odkupljena in pri svetem krstu postala živi tempel sv. Duha. Ali dragi moji, kako moramo biti veseli božičnih praznikov in njega, ki se je rodil v betlehemskem hlevcu. Zatoraj vrzimo od sebe dela teme in oblecimo orožje svetlobe, kakor uči sveti apostel Pavel. Bodimo trezni in čuječi, ker hudobni duh hodi okoli kot rjoveč lev ter išče koga bi požrl. Zatorej dragi moji, lepo počastimo novega kralja Jezusa pri vseh cerkvenih opravilih bodisi pri dopoldanski službi božji in tudi pri popoldanski, in na večer bomo pa tudi lahko in z veseljem zapeli: Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Tako obhajamo božične praznike tukaj v Združenih državah. In takoj bo nam nastopilo srečno novo leto, ki ga želim vsem kot sam sebi.
Za Novo leto pa voščim vsem 12 ur in spomnite se nanje kakor bodo po j imeli S ur zamude vrsti pisane. “
Kimberley, Nevada, 13. dec. — Cenjeno uredništvo A. S.! Sprejmite moj dopis, prosim vas. Vem, da ni bilo še slišati iz tega kraja, kajti ni bilo prej tukaj Slovencev več S ali 6, sedaj nas je pa okoli trideset. Dopis je v prvi vrsti namenjen rojakom na Ely, Minn., katere smo zapustili 28. oktobra. Bilo nas je 23 Slovencev in 28 Fincev, skupaj 51 mož. Naznanjam, da je bil prišel iz Ely oziroma iz Kimberly, Nev., zastopnik takozvane Cumberland Ely Copper Co. iskat delavcev, in dobil jih je. Omenjam malo naše popotovanje
Kakor zgoraj povedano, 28. oktobra smo se zbrali na postaji. Ljudstva je bilo vse črno, ki so slovo jemali. Kako pa ne, saj smo bili skoro sami oženjeni; okoli pol tucata samcev je bilo. Na postajo je prišel finski fotograf in nas je vse lepo vzel na eno tablo, da se ne bi pozneje kateri zgubil. Stroj je zažvižgal in hajdi idemo. Puščave iz Ely do Dulutha ne bom popisaval, saj jo vsi poznajo. V Duluthu smo bili 3. ure in se preskrbeli kar nam je še manjkalo. Potem nas je North West ern železnica v hudem diru pripeljala v St. Paul. Med potjo zopet nič zani mivega. V St. Paulu smo zopet izstopili za eno uro, potem pa nazaj v “slip-ing” karo, za kar smo plačali še na Ely 5 dolarjev, vsak za tri dni in tri noči, in se ne kesamo. Kateri se je že vozil tako dolgo, pač ve, kako težav no je zmirom biti sključen in sedeti pa spati. Iz St. Paula smo se peljali celo noč do 10. zjutraj do Omahe Nebr. Med potjo smo videli še ite pobrano turšico, katera je pa bila kaj slaba. V Omahi smo stali 6 ur, smo vse naprej vedeli, ker nam je povedal naš agent. Ob četrti uri p. m. smo zopet sedli v svojo karo, na kar nas je povedla Union Pacifična' železnica seboj. Med potjo smo eni ogledovali polja in travnike, drugi pa karte špi-lali, samo, da nam je čas prej tekel. Ponoči smo pa spali, in to na posteljah, kakor doma, saj nam je črni porter vse narihtal, še čižme nam je na-biksal; seveda je zjutraj zahteval trink geld. V petek smo se vozili po državi Wyoming, kjer smo videli večinoma same pašnike, le malo polja s turšico, in ogromno živine in ovac. Tudi ne smem pozabiti, da je bil sneg, tukaj in precej mrzlo ponoči. V petek smo Zjutraj so pravili
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
. b #■
Lahko se prepričate, da ribanje premaknjenega členka ali bolečih udov radi živčnega rematizma z zdravilom, kot j e
Severovo Olje Sv. Gothada.
odstrani bolezen in vnetje ko so že vsa druga zdravila bila brezuspešna. Tudi izkušnja uči, da je to olje boljše mazilo, kot katererosibodi drugo. Cena 50 centov.
•| t î I «
is:
* „ *
I i: ..A
i\
m
M
ti
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i&rlfc,

Kako dobro mazilo je naše Olje, piše gosp. Chas. Coniff, Ashley, Pa., kot sledi: “Prosim, da sprejmete iskreno hvalo za poslano mi Olje sv. Go-tharda. Imel sem hudo trganje v nogi, pa po rabljenju vašega mazila samo štiri dni so vse bolečine izginile.”
Zdravniški svet zastonj. Severova zdravila se prodajajo v vseh lekarnah.
¥
*-
% Krepčilo.
4*
Iz potovanja, začetkom dec. — Poročal sem Vam zadnjič svojo pot iz New Yorka do Pennsy Ivani je. Kot že povedano, mudil sem se v Johnstown, Pittsburg, Bridgeville, Federal ter Moon Run, Pa. V teh krajih se še nekoliko dela, le svetovano ni nikomur dela sem hoditi iskat, kajti mnogo rojakov vedno od tu odpotuje, ker dasi dolgo čakajo na delo, ga ne dobe. Posebno so taki premogarski okraji. Kdor dela, seveda dobro služi, ali povsod je preveč delavcev, da še oni, ki delajo, ne dobe dovolj vozov (kar) v premogokopih. Tako so mi pravili premogarji ob mojem obisku.
Iz Pennsylvanije podal sem se v znano eno največjo slovensko naselbino Cleveland, O. L. 1893 obiskal sem prvič to naselbino, in kak razloček od takrat do danes! Mnogi rojaki imajo lastna domovja, velike trgovine, kot mnogi gostilne, več cerkev, par slov. šol, podporna, pevska, bralna kot zabavna društva. Tako n. pr. bila je v slovenski dvorani sv. Vida igra Lurška pastirica, ki je mladina pokazala zlasti pri petju svojo izurjenost. Dalje v Knavsovi dvorani kazal je profesor Zima, Slovenec, svoje široko znane umetnosti. Začasa obiska Clevelanda obiskal sem. tudi slovensko tiskarno, iz katere izhaja slovenski list Amerika, kot tudi Sakserjevo podruž-i, dobro obiskovana je danes med že drugimi slovenskimi uradi jedna-cega posla.
Po par dnevih zapustil sem veliko naselbino clevelandsko in danes, ko to pišem, sem v svojem uradu v Chicago, 111. Kličem vsem rojakom: Vesele božične praznike ter zdravo leto 1909! Posebno se pa še zahvaljujem rojakom za vse prijaznosti na mojem obisku od Newyorka do Chicage. Na povratku mile slovenske domovine sem zopet po več mesečno v novi domovini ter kličem tudi starodomovin-cem: Blagoslovljeni ste z narodno krvjo, dal Bog, da obrodi mnoge sadove v bratstvu in slovanski jedinosti, da skupno v edinosti gre slovanski narod proti sovragu, ki nas na obupne klice po pravici in jednakopravnosti pritiska k tlom, meče krivično v ječe, strelja in nabada na morilno orožje: vse to da-valo se je stoletja Slovencem in Slova nom —- ali v septembru 1. 1908. se je pa grozejše kot Turško postopalo v beli Ljubljani! Slovencem onstran oceana zajcličem: Srečni in zdravi pobijaj te v edinosti sovraga, ki piha, grize in mori naš mili narod! Slovenci, srečno leto 1909!	M. Pogorelc.
Novo življenje in prenovitev človeškega telesa ter okrepčilo želodca in odstranjenja vseh neredov se dobi pri rabljenju zdravila, ki je res zanesljivo, in to je
Severov f. želodčni grenčec
¥
¥
Osebe, ki imajo omajano zdratje in oni, ki trpe na slabem želodcu, bodo si veliko opomogle, ako rabijo to toniko nekaj časa poredoma. Cena 50 cefitov in $1.00.
Prehlajenje.
Prehlajenje se najrajše primeri v zimskem času. Ako se pa stvar ne začne zdraviti dokler še ni hude nevarnosti, potem se ni bati raznih pljučnih bolezni, katere sledijo za prehlajenjem.
Severov
balzam za pljuča^
je zdravilo, ki še ni nikdar bilo rabljeno brez uspeha proti kašlju, odstrani bolečine in šegetanje v grlu, prepreči prehlajenje in zabrani nasledicam hudih pljučnih boleznij. Cena 25 in 50c
¥
SEVEROV ALMANAC dobite zastonj. Vprašajte zanj pri lekarnarjih.
IA# C* CtUEDA	CEDAR RAPIDS
	iVO. IOWA
Božična razprodaja
1 grocerije in mesa po najnižjih cenah.
,A\V.V.V.V.V.V.\VAV/.V.\WAV.V/AWAVA\VA%V.V.,.VAVA,AV.,.V.''
Prva ura: ena smrt, ena j sprevodniki, da je bi! vihar in zameti sodba, ena večnost. Druga ura: dve ! Ob dveh pop. smo prišli v O^den
OGLAS.
Skrbne gospodinje in kuharice, ki žele pripraviti dober obed, naj kupijo .meso od nas, ker imamo v zalogi naj-tečneje meso vsake vrste. Mi sn najstarejši slovenski mesarji v Jolietu. Prodajamo žive in očistene purane, zajce, gosi, race, golobe, prešiče in kokoši. Na_ razpolago imamo sveže in suhe jezike, reberca, svinjino in drugo meso. Pri nas dobite orehe, jabolka in solato ter vse kar se zmi-slite. Svinjska stegna, funt po 9c, “Pork Butts” po 8c. V zalogi imamo tudi obisti, jetra, rilce, ušesa, noge in glave. Pridite nas. obiskati, da se prepričate, da dobite pri nas najokusnejše blago za mal denAr.
Voščimo rojakom vesel Božič in srečno Novo leto! — Ne pozabite nas!
STUKEL BROS.,
201 State St., blizu Geo. Loparca, Joliet, 111.

GROCERIJA.
Fini orehi, funt po........18c in 15c
Mešani orehi, funt po.............15c
Lešniki, 2 funta za...............25c
Rozine, najfinejše, funt po.......18c
Rozine, cenejše, funt	po.........15c
Marelice, suhe, funt	po.........15c
2	funta za 25c.
Breskve suhe, funt	po..........Ilc
Češpelje, suhe, funt	po.........lOc
3	funte za 25c.
Kava, najboljša, funt	po..........38c
3	funte za	$1.00.
Plantation Coffee, funt po........30c
4	funte za $1.00.
Blend Coffee, funt po.............25c
5	funtov za $1.00
No. 1 Santos Coffee, funt po	18c
No. 2 Santos Coffee, funt po......15c
2	funta, za 25c.
8 funtov za $1.00
Gona Coffee, navadna cena 25c, sedaj funt po	20c
Gunpowder tea, funt po	40c
boljši 50c in najboljši 60c.
Joponski čaj, funt po.............40c
• boljši 50c, najboljši, 60c. English Breakfast tea, funt po.. . 40c boljši 50c, najboljši, 60c. Japonska riža, najboljši,, funt po.. lOc
3	funte za 25c
Riža, zdrobljena, funt po.......... 5c
ali 6 funtov za 25c.
Ječmen, funt po.................... 5c
6 funtov za 25c.
Pomaranče, ducat za................20c
25c, 30c in najboljši po40c. Jabolka lepa in okusna, zavoj za.. 35c 40c, 50c in najboljša po 60c. Moka, takozvana “Jontes’ Best” navadna cena $3.25 za veliki Žakelj, sedaj je po.........................$3.00
Moka “Gold Medal”, navadna cena $3.25, sedaj veliki Žakelj, za....$3.00 Moka, “Liberty”, prej Žakelj po $2.90,
sedaj po........................$2.75
Moka “Durkasco”, prej veliki Žakelj
po $3.00, sedaj po..............$2.85
Kdor ne veruje, da je moja moka, takozvana “Jontes’ Best”, najboljša naj jo poskusi, da se bo prepričal. Jajca, sveže farmarska, ducat za.. 32c
Maslo, razne vrste, funt po........30c
34c in 38c.
m
ES
...
|.>
M:':

I»::
MESO.
Največja zaloga svežega in prekajenega mesa ter klobas je na razpolago odjemalcem v mojej mesnici po najnižji ceni.
Blago razvažam na željo odjemalcev kamor treba.
:.,1VA,.V.V.,.V.,.,.VA,.V.VV,VAV.VAVAV.V.V.V.V.*AW.VAV,W,V.V.V.% Cene zmerne—Blago dobro	OBA TELEFONA 479.
Vsem rojakom in rojakinjam želim vesel Božič ter zdravo in srečno Novo leto
l:vi
JOSIP JONTES
Cor. Columbia St. and Landan Ave.
m
pil
m
m
m
m

«Toliet
is!*®
GLAS NARODA
Se nahaja od sedaj naprej v
82 Cortland Street
To ji tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 19. novembra 422 Slovencev, Hrvatov in Poljakov.
—	Za žrtve 20. septembra v Ljubljani je nabranih doslej že 28 tisoč kron. Lep dokaz slovenske narodne požrtvovalnosti.
—	30 milijonov hranilnih vlog je dosegla te dni mestna hranilnica ljubljanska. Ljudje še neprestano dvigajo denar iz “kranjske šparkase” in ga nosijo v mestno.
—	C. i. kr. armada za ljubljanske Nemce. “Sl. Narod” poroča, da je ljubljansko vojaško poveljništvo strogo naročilo podčastnikom, da morajo odslej svoje zabavne večere imeti le v nemški kazini. Jeden takšen večer se je že vršil; ker se ga nekateri podčastniki niso udeležili, se je odredila proti njim preiskava! Ravno tako mora biti vsak častnik član nemške kazine in podpirati ljubljansko nemštvo! Da si gospodje pri c. in kr. armadi, za katero slovenski narod plačuje tako ogromne davke v denarju in krvi, kaj takega upajo, človek bi skoro ne pričakoval. Ali se ne bode zganila državnozborska delegacija slovenska?
—	Stoletnica rojstva dr. Janeza viteza Bleiweisa, “očeta slovenskega naroda”, je bila 19. nov.
—	Otvoritev cesarice Elizabete ženske bolnice v Rudolfovem se je dne 19. nov. slovesno izvršila. Bolnica je res vzorno urejena in bo stala z vsem kakih 400,000 kron. *
—Cesta Trnje-Javornik-Stari trg. Z$ nadaljevanje ceste z Javornika do Starega trga in Loža ter v cerkniško dolino je delavsko ministrstvo dovolilo 30,000 kron državne podpore.
—	Potres v Novem mestu. 18 nov. zjutraj ob S. uri 7 minut so čutili No-vomeščani potres. Sunek je bil tako močan, da so se ljudje iz spanja vzbujali. Škode ali kake nesreče ni nobene.
—	Morilec vipavskega dekana, Pangerc, je umrl v ljubljanski jetnišnici dne 24. nov. za sušico.
—	Umrl je v Št. Petru pri Novem mestu povsod dobro znani posestnik Franc Bojane. Mož je bil dober gospodar ter povsod jako priljubljen. Več let je tudi županoval v Št. Petru.
—	Umrla je v Vipavi dne 9. novembra g. Frančiška Uršič roj. Ferjančič iz ugledne rodbine Ferjančičeve na Gočah.
nov. ponoči je prišel železniški sprevodnik Matija Mele na Rakeku med odbijače, kateri so mu zmečkali dva rebra. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico in je malo upanja, da okreva.
—	Poslopja vojaškega preskrbovali-šča v Ljubljani — šest na številu — so zdaj vsa pokrita. K tem objektom se spelje dovozna cesta.
—	Zveza telovadnih odsekov je imela občni zbor. Vseh odsekov je 37, na Gorenjskem *15, na Dolenjskem 2, na Notranjskem 13, na Štajerskem 3, Goriškem 4. Telovadcev je, 814. Skupno je mladeničev organizovanih okoli 2000. Vsi odseki imajo naraščaja 500.
—	Nova pošta je ustanovljena v Fari na' Kranjskem.
—	Novo slovensko veletrgovino snujejo g. Štiglic & drugi v Radovljici.
—	V Tržiču na Gorenjskem se je ustanovila podružnica nemšk. “Schul-vereina”.
—	Koslerjeva pivovarna baje namerava na zunaj spremeniti ime. Baje hoče posoditi ime Koslerjev sorodnik g. Rudež.
—	Iz ribniškega okraja. V Hrova-čah so sklenili zavedni posestniki, da se odstrani nemško-slovenska krajevna deska. Načelnik je izvršil ta sklep na ta način, da je prežagal desko."Oni del z nemškim napisom shranil je pod streho, slovenski del obesil je pa na svojo hišo. Orožnikom to ni ugajalo in sodišče v Ribnici je obsodilo zavednega načelnika zaradi prestopka zlobnega poškodovanja tuje lastnine! No, vzklicno sodišče v Novem mestu je razveljavilo to razsodbo in oprostilo načelnika, ker je bilo pač jasno, da ni nikdo poškodovan in da primanjkuje tudi zlobnega naklepa. To je razsodba, ki odgovarja zakonu in položaju.
—	Nevarnega in silovitega tatu Ant. Poznika, ki je pred kratkim odpeljal svojemu gospodarju v Kamniku voz in konja, je orožništvo aretovalo. Poz-nik rad simulira slaboumnost,
—	Ljubljana, 19. nov. Zgradba nove Švicarije je v surovem zidovju dodelana. Pretekli teden so postavil nanjo strešnik, prihodnji teden jo pokrijejo. Poslopje ima svetle in praktično urejene prostore in v pritličju poleg tega prostorno restavracijsko dvorano. Vrt za goste ob poletnem času bo spomladi primerno urejen. Drevje, ki moti od Švicarije razgled na mesto, se bo posekalo.
—	Knjigo o slovenskem knjigovodstvu izda trgovsko društvo “Merkur”. Knjigo je sestavil g. Vole.
gostilni na Primskovem, kamor je prišel tudi Janko. Kapovc ga je povabil na pijačo, kar je pa Janko osorno odklonil. Ker je bil Janko precej vinjen, unel se je med njima prepir, te- : kom katerega je Kakovca s pestjo po nosu udhril. Za mizo stoječ obdolženec je takoj posegel v svoj žep, odprl svoj ojstro nabrušeni nož in odšel proti kuhinji. Janko je šel za njim in ga sunil v hrbet, kar je Kapovca silno razkačilo. Hipoma se je" obrnil in z vso silo sunil dvakrat z nožem v Jan-kota, tako da je kar curkoma lila kri iz njegovih prsi in je bil v nekaj trenutkih mrtev. Sunek, ki ga je dobil Janko v prsi, je bil smrtnonosen, kajti prerezana je bila prsfia kost in je nož prodrl v osrčje, nakar je nastopila smrt. Kapovc ne taji storjenega čina, zagovarja se le s tem, da je postopal v nekakem silobranu. Sodišče ga je obsodilo na pet let težke ječe.
— Koroške narodne pesmi je pravkar izdala “Glasbena Matica” v Ljubljani. Te pesmi je nabral in četvero-glasno postavil g. Oskar Dev, c. kr. sodni pristav v Škofji Loki, ki je v to svrho prehodil občino Sv. Jakob v Rožu in Zilsko dolino od Brda do Pod-kloštra.
ŠTAJARSKO
—- Iz nemške mestne hranilnice celjske so ljudje pričeli vzdigovati denar. Run na to hranilnico je že tolik, da “Deutsche Wacht” milo joka.
—	Umrla je nepričakovano hitro 22. nov. mati preč. g. župnika, ga. Marija Vaupotič v Podsredi.
—	Železnica Slov. Bistrica kolodvor-mesto se je otvorila dne 10. decembra.
—	Zmrznil je blizu Laporja gostilničar Karol Wüte. Mož je rad pil žganje.
—	Težko ranjen je bil viničar Florjan Jelen iz Pipanj pri Slov. Bistrici pri nekem pretepu v Kovači vasi. Jelen leži v mariborski bolnišnici. Pretepači so zaprti.
—	Nerseča. Pod hlode je prišel v Rušah na Štajerskem 64 letni posestnik Anton Videc. Dobil je tako težke poškodbe, da je vsled njih umrl.
—	V konkurz je prišel g. Vincenc Vabič, trgovec v Žalcu,
—	Umrl je v Št. Petru v Sav. dol. posestnik Wolf. - Pokojnik je bil nemškega mišljenja.
—- Šola v Lajteršbergu. “Marburger Zeitung” poroča, da je šolska komisija dne 18. oktobra t. 1. sklenila, ustanoviti v Lajteršbergu - Karčovini sa-
ÇNadaljevanje na 9. strani.')
- . Se
—	Nagle smrti sta umrla Janez Nabergoj iz Lož in Marija Vidrih, gostilničarka na Gočah. Prvi je nesrečno padel, drugo je hipoma napadla slabost.
—	Iz Trnovega na Notranjskem. Dne 18. nov. je umrl v Podstenjah, fare trnovske, Ivan Vičič, po domače Ha rijec, v starosti 67 let. Pokojni je bil možak-poštenjak od nog do glave.
—	Ubili so od 22. na 23. nov. Franca Veithauserja iz Smlednika v nekem hlevu v Podrečju. Pripeljali so ga v Mavce. Star je bil 26 let, neoženjen. Napadalci bili so štirje, dva napadalca so spoznali kot brata Reščeva, dva napadalca sta pobegnila, a so jima na sledu.
—	Nevarna bolezen. V čateški fari se razširja še neznana bolezen z bolečinami na pljučih in trebuhu. V Mrav-livasi leži 30 bolnikov za to boleznijo.
—	V Dobrepoljah Škrlatica še ni ponehala. Do dne 19. nov. je umrlo 21 otrok.
—	Ponesrečil se je dne 16. novembra v jami 28 letni oženjeni rudar Valentin Novak. Ko so ob koncu šihta zvečer zapazili, da manjka njegove kontrolne znamke, šli so ga iskat. Našli so ga v nekem stranskem rovu do vratu zasutega. Toliko da je bil še živ, seveda nezavesten, zakaj silna teža zasipa, s katerim zastavljajo izdelane rove in ki se je nepričakovano nanj posul, ga je tiščala zlasti na prsi, tako, da mu je kri silila iz ust. Ko so ga rešili, prenesli so ga v rudniško bol nišnico, kjer se je zavedel šele čez osem ur. Upati pa je, da bode popolnoma okreval ter ohranjen svoji dru-
— O rudniški nesreči v Hammu še ni dognano povsem natančno število ponesrečencev; utegne biti med njimi okrog 60 Slovencev. Štirje bratje Andrej, Tomaž, Anton in Ivan Kravanja .iz Soče hiš. št. 140 pri Bovcu so tudi med ponesrečenci. Hkratu je izgubil 70 let stari oče vse svoje odrasle sinove. Prvi trije so zapustili vdove z otroci. Ponesrečil se je tudi Jožef Cuder iz Soče pri Bovcu. Ostali Slovenci so večinoma Štajerci, nekateri pa Kranjci.
— 251etnico pisateljevanja je praznoval g. Ivo Trošt, učitelj v Ljubljani. Po izbornih ljudskih povestih je dobro znan po celem Slovenskem.
•— Kateri jezik je polkovni jezik 17. polka? Navadna slovenska pamet bi seveda rekla tako-le: “Janezi so sami Slovenci, le nekaj Miheljnov je med njimi, ki pa tudi večjidelj znajo slovenski; torej mora biti slovenščina pol kovni jezik.” — Ne boš! Le pojdi malo poslušat na dvorišče celovških kosam, na Vresje ali sploh kam, kjer se vežbajo vojaki. Tam vidiš Janeze o-krog svojega častnika. Revež ne zna slovenski ali kvečjemu toliko, kolikor se po vojaški pravi “znati”, pa hoče svojim fantom dobro razložiti to in ono: gospodu se vidi, da hoče res kaj naučiti fante, uči jih, kakor bi bil najboljši profesor, pa v—najčistejši nemščini. Fantje zijajo vanj — ali ga pa tudi razumejo? Meni se zdi, da kvečjemu to razumejo, kar jim pokaže, drugo je zanje skrivno razodenje. Če jim je govoril dolgo in lepo pridigo in potem vpraša zdaj Joža, zdaj Jurja, kako se to in ono naredi, mora sam dati odgovor — seveda nemški, ali pa pokliče korporala in mu veli: “Jetzt erklaeren Sie das den Leuten”. To so še najboljši poveljniki ■— o mnogih drugih pa rajše molčimo. Slov., poslance pa opozarjamo na te stvari, da bodo vedeli storiti svojo dolžnost in povedati vojnemu ministrstvu: Prišla bode ura, ko boste poslali naše sinove ne na Vresje ali k paradi, ampak tja, kjer tvegajo tudi slovenski fantje svoje življenje za cesarja in državo; ali naj jih tam vodijo častniki, ki ne razumejo vojakov, vojaki pa njih ne, ali še celo narobe? Ali ne boste tiste ure, ko je treba junaško zreti smrti v srepo oko, ko v duhu jemlje fant zadnje slovo od dragih mu roditeljev, od bratov in sester, od neveste ali žene, od nežne dece pod blaženo streho domače koče — ali mu ne boste za ta strašni hip dali poveljnikov njegove krvi, da bo mož junaškega srca znal z milo domačo besedo zanetiti v srcih svojih mož oni junaški ogenj, ki je silnejši od smrtnega strahu, silnejši od bridkega spomina na naj dražje osebe na svetu!
POHIŠTVA
v prodatalni “THE EAGLE
Kupujte pohištvo, peči, obleke in obuvala v naši veliki prodajalni.
Nizke cene pohištva*
— G. Ivan Kos, organist na Savi, je bil dne 24. nov. prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Železniški vlak ga je težko poškodoval.
Modroci $2.00 in več.
Gugalni stoli $1.25 in višje.
Stoli za obednice $1.25 in več. Stoli za sobe $1.65 in višje. Obedne mize za $9.00 in več.
“Sanitary Couch” kot podoba za $3.50.
Preproge po $1.00 in višje.
Omore po $1.00 in več.
Naslonjači po $6.50 in višje.
Mize po $1.00 in več.
Pohištvo za sobo $9.00 in več.
Mi opravimo vaš dom z najlepšim pohištvom za gotov denar ali na lahke obroke, ako želite. Lahko je torej vsakomur, da si oskrbi lepo . pohištvo, kar gotovo vsakdo želi, in to z malim denarjem.
ENA CENA — NAJNIŽJA.
— Izpred ljubljansk. porotnega sodišča. Za svojo sestro se je bal. Jakob Kapovc, 23 let stari delavec v Britofu, ni bil nič kaj .dober hlapec Valentinu Jankotu, to pa zaradi tega, ker je imel obdolženec znanje Z njegovo sestro Marijo. Dne 2. avgusta t. 1. Nesreča na železnici. Dne 23. zvečer je sedel Kapovc v Šušteršičevi
Peč za trd premog po $25.00 in več.
Ml smo zastopniki in prodajalci najboljših “Peninsular” peči e za gretje in kuhanje. —Kupite eno iz naše zaloge, da se prepričate, da imate najboljšo peč.
Naša velika zaloga oblek in vrhnjih sukenj je popolna.
ZASTONJ damo lepo stoječo uro, kot božično darilo, vsakemu, ki kupi obleko ali vrhno suknjo za več kot $10.
Peči za kuhinjo po $25.00
#■ N. Chicago St., Joliet, 111.
AMEUikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLIiMO-M. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo »aročmke, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
CERKVENI KOLEDAR.
20.	dec.	Nedelja	Eiberat, muč.
21.	((	Pondeljek Tomaž, apost.	
22.	<<	Torek	Demetrij in Hon.
23.	(C	Sreda	Viktorija, dev.
24.	K	Četrtek	Adam in Eva.
25.	((	Petek	Božič. Rojst. G.
26.	“	Sobota	Štefan, muč.
SVETI VEČER.
Glej! sred noči zasije dan, —-Duhov nebeških zbor glasan Oznanja vsem ljudem radost, Qznanja mir nebes, sladkost.
Adamov rod, v temoti skrit, Poslušaj glas! poglej ta svit! * Rojen je danes Kralj miru, Zveličar grešnega rodu.
Raduj se! Glej, On Bog je tvoj, Pomoč prinesel je nocoj,
Za vsako rano, bol srca Zdravilo pravo ti poda.
Krog jasel večna pa Modrost Ima zgolj čistost in svetost: Devico-Mater, Jožefa,
Rednika čisto-svetega.
.O gospodarji vsi 'sveta,
Ozrite se na prizor ta:
Na dete le en sanj.pogled,
Oznanja vam že brez besed.
Narodi, čujte mili glas:
Obračam z jasli se do vas, Zapoved novo vam podam,
Objemi vse ljubezni plam.
Ljubezen vlada naj povsod,
Saj bratje vsi ste, vsi en rod; Izgine naj zavist in črt,
Kjer ni ljubezni, vlada smrt.
O da bi cul Jeruzalem,
In ne ostal trd, gluh in nem,
O pridi k jaslicam, poglej,
Na mojem srcu se ogjrej!
Tako nam Dete govori,
O čujmo.ga, o čujmo vsi:
In srčna radost, rajska slast,
In mir in sreča napa bo v last.
—Jos. Levičnik.
BOŽIČ!
“Čast bodi Bogu v višavah in mir na zemlji ljudem, ki so blage volje!”
To je angeljski spev, ki je pred 1908. leti odmeval po poljanah betlehemskih nad hlevom, v katerem je bil rojen v revščini in uboštvu Odrešenik sveta.
Tako. se glasi tudi himna ali slavna pesem hvaležnosti in ljubezni, ki jo krščanski svet vsako leto ponavlja, kadar obhaja obletnico rojstva Kristusovega.
Premišljujmo trenotek te besede, ki so se razlegnile z nebes, da svet potolažijo in pouče. Globok in skrivnosten smisel tiči v njih, tako v njihovi porabi na človeško družbo sploh, kakor tudi v njihovem pomenu za vsa-cega izjned nas.
Cela krščanska prosveta je v kali obsežena v njih: Bog tvori vršišče istih; pobratimstvo ljudi je njihov temelj.
* * *
Ali morda ni bilo to resnično dvojni učinek oznanjevanja in razširjanja krščanstva med .narodi? Pr'avi Bog je nadomestil malike; sužnji, zatiranci, slabotniki so v veliki človeški družini spet dosegli mesto, katero so jim trinogi, ošabneži in lakomniki zabranje-vali.
Zgodovina vseh stoletij je samo pojasnilo in razlaga te osnovne postave. Kjerkoli pojem o Bogu in službi božji potemneva, kjerkoli spoštovanje pred božjo postavo izgineva, tam nastopa spet divjost s svojim spremstvom sovraštva in razprtije, vojne iti razdora. Izven kraljestva Kristusovega- se morda nahaja še druga prosveta, ki se ponaša s čisto posvetnim napredkom in gmotnimi pridobitvami, ampak pristne in prave, človeštvu dostojne prosvete ni poleg krščanske nobene. Po-
mislimo samo na Kitajsko, na polume-sccu podvržene, nekoč tako bogate in cvetoče, sedaj tako neutešno potrte dežele. Kjerkoli evangelij molči in križ ne razsvetlja, svari in tolaži, tam vladajo sirova sila, nravna pokvarjenost, zaničevanje slabosti in uboštva.
* • * *
Obrnimo sedaj ta premišljevanja na sedanje stanje človeške družbe, pa brez težave spoznamo izvor zlih neprilik, na katerih trpi, kakor tudi edino sredstvo, ki more njeno bolezen ozdraviti.
Že dostikrat in po pravici je bilo rečeno:	V najvišjih slojih družbe, ‘ pri
tistih, ki imajo oblast in vpliv v njej, je pravi vzrok, resnični izvor globoke rak-rane, ki pleti obstanku naše novodobne družbe.
Posvetne oblasti so se odtrgale od božje oblasti; proguale so božjo pravico in zapoved iz svojih naprav in postav. Kaj je bila posledica? Ker so se ločile od Boga, so svojo lastno veljavnost omajale od temelja ter med svojimi podaniki razbrzdale upornost in nevoščljivost, ki vedno vrela v naši pokvarjeni natori. Liberalizem, ki je zapisal na svoj program državo brez Boga, je rodil socializem, čegar bojni klic se glasi: Nobenega Boga in nobenega gospodarja! Z, vero na Boga pa izgineva tudi prava ljubezen do bliž njega, in na njeno mesto stopa slepi in tako srditi boj čisto osebnih koristi in razbrzdanih strasti. Ni ga več miru med ljudmi, ker ljudje niso več blage volje.
* * *
Kako pa naj se ta družabna rana ozdravi? Treba ni nobenih učenih knjig, nobenih dolgih posvetovanj ob prestolih ali v parlamentih, da se najde božji balzam, ki edini more dovršiti to ozdravljenje. Novodobni svet potrebuje istega rešitelja in Odrešenika, ki je dvignil stari svet, ki se'je bil še globlje pogreznil, nego se moremo mi pogrezniti po devetnajstih stoletjih krščanstva. Vrnimo se torej k zibeli krščanske prosvete, k jaslim betlehemskimi' Zvezda, “lumen in coelo”, ki blišči na obzorju rimskem, nam kaže pot ter vabi narode in kneze, poklekniti v ponižnosti pred Bogom u-božca in bogatinca, kralja in berača ter ga verno moliti, kakor so bili nekdaj pastirji in kralji jutrove dežele klicani k betlehemskemu hlevu. Tam in samo tam je pot zveličanja, obnovitve človeške družbe, ki se more dovršiti samo v Kristusu. Čim več daje svet Bogu časti, ki mu pristoji v višavah, tem bolj tudi spet oživi med ljudmi in med narodi ljudem blage volje obljubljeni mir. To je velika skrivnost prave politike, resničnega državništva, to je prava rešitev socialnega ali družabnega vprašanja. Vpričo tako splošnega odpada družbe od krščanstva ni navidez nič tako nemogoče, kakor oni povrat. Ampak previdnosti božji ni nobena reč nemogoča. Jasli tudi niso bile videti svetovnemu kralju dostojen prestol; toda te jasli so krile Boga. Vera pastirjev in modrijanov ga je vedela spoznati kot ta-cega, in ta vera nam je zapustila neu-narjoč vzgled: “et pročidentes adora-verunt eum”, “pokleknili so in ga molili.”
POSTANEK IN VELIKA MOČ PRAVE VERE.
(Sestavil Dr. M. Ivec.)
Božič, rojstni dan našega Odrešenika, obhajamo kot velik in vesel verski praznik. Na Božič se oziramo s spoštovanjem in češčenjem. Svet slavi vse dobro, kar je vera storila. Doba' verskega sovraštva, sežiganja, križanja in trpinčenja je minula, in resnična vera, ki se je začela z rojstvom našega Gospoda, je močnejša dandanašnji nego kdaj preje, ker zagovarja pravico.
Delo, katero vera izvršuje in je izvršila na tej zemlji, je čudežna pripo-vest o napredku, o zaščiti slabih in neprestani zboljšavi človeškega rodu. Vera je naredila naše narode v to, kar so dandanes. Nravnost in vera sta potrebni dobri vladi in za srečo čloate-štva. Delo, katero izvršuje vera potem, je stvar vestnosti.
Vera je najboljša stvar v človeku. Pravičnost je bistvena za pravi obstanek kacega naroda. In vera je pravičnost — resnica. Stanoviten katoličan je vzoren državljan. Temeljna čednost je spoštovanje pred oblastvom in pokorščina do postave. Brez vere je človek nevaren državljan.
V vsakem človeku zastopa vera človeško prizadevanje, biti boljšim nego je sam; njegovo borbo, izražati čuv-stvo spoštovanja, ki ga napolnjuje; njegovo hvaležnost proti neznani dobrotni moči; in njegovo željo, poboljšati se duševno in biti vrednim vesoljne prijaznosti in zaščite.
Dobro je za kristjane in vse ljudi ob tej letni dobi, 'spomniti se dela, katero je dovršila vera. Radi pozabljamo, kar smo dolžni ustanoviteljem vere, mučencem, ki so umrli, da so jo osnovali, vsem dobrim moškim in ženskam, ki so jo gojili in ki so živeli 00 njenih ukih.
Da delo krščanske vere prav ocenimo, se moramo spomniti, da sta grška, in rimljanska prosveta umrli in izginili v rednem teku narodne rasti in smrti. Ko sta se Grčija in Rim zgrudila, so čez Evropo pridrla divja krdela s severa in vzhoda ter zavladala čez vse. Poželjivost in sirovost sta sledili. Govorimo radi o srednjih vekih in temnih vekih v Evropi. To so bili resnično veki, ko je zakraljevala divjost, ko so se knjige sežigale, tempeljni podirali, umetnost, veda in modroslovje zaničevale in pozabljale. .
Na stoletja je bila Evropa domovina pretepajočih se divjakov. Vera je bila
ki je omikala te divjake, prinesla luč v temo ter ublažila s svojimi uki, grožnjami in nagradami divjost sirovih plemen in kraljev.
Izmed vseh ver je katoliška storila največ za napredek in prosveto. Bila so velika vseučilišča v Evropi v srednjih vekih. Vsako izmed njih je ustanovila verska moč in ščitila verska o-blast. Razni papeži niso bili nikdar bolj delavni, nego v obrambi vseučilišč in znanosti; vspodbujali so učenje. Veda in razumnost, ki sta nastali iz teh vseučilišč, sta bili neposreden učinek verske moči.
Bilo je v onih črnih vekih nekaj prostorov, kjer so potrta človeška bitja nahajala zaščito in zavetje. Te je o-skrbovala moč in oblast verska. Bili so ljudje, ki so reševali nesrečne kmete iz sirovih rok njihovih_gospodarjev, in to so bili verski učitelji, menihi, duhovniki in veliki cerkveni prvaki.
Tupatam v najtemnejših vekih so bile nekatere knjige rešene, umetnost se je oživljala — to so delali verni možje, in pokrovitelji velikih umetnikov, ki so sledili pozneje, so bili veleumi cerkveni.
Kar je vera storila za celo Evropo, za vesoljno človeštvo v temnih dobah, to dela danes za posameznika.
Zato bi morali matere in očetje razlagati svojim otrokom o božičnem času čudovito delo, katero je cerkev vršila od samega začetka; povdarjati, da so bili verski učitelji prvotni postavo-dajci. Deset zapovedi je bilo danih za brzdanje ljudi, ko ni bilo postave, nego je vladala sila, ni bilo postave, ki bi se je resnični mogočneži bali ali po nji ravnali.
Učite spoštovanje do najlepšega in plemenitega duha, čegar rojstvo se obhaja vsak Božič.
“DEAD LETTEÇ OFFICE”.
Nestanovitnost, nervozna naglica in lahkomiselnost današnjega sveta se zrcali tudi v poročilu pomožnega poštarja, katero se nanaša na “urad mrtvih pisem” (Dead Letter Office).
Po tem poročilu je prišlo v prošlem fiskalnem letu, končanem dne 30. junija, v “Dead Letter Office” nič manj nego 13,145,172 poštnih kosov razne vrste, pomnožek za 139,917 v primeri s prejšnjim letom. Te poštne stvari so vse odprli, da najdejo pošiljavca in mu jih vrnejo. To se je posrečilo v omenjenem letu s 7,202,684 pismi in zavoji, 1,949,495 več, nego v prejšnjem letu. To je velik napredek, ki dela vso čast iznajdljivosti naših ameriških u-radnikov. Vendar je še vedno ostalo 5,942,488 poštnih kosov v “uradu mrtvih pisem”, ki ni bilo ž njimi prav ničesar začeti, ki torej niso imeli ne zunaj zadostnega naslova, niti se ni moglo iz vsebine sklepati na pošiljavca.
Od poštnih stvari, ki se niso mogle izročiti, jih je prišlo 1,949,495 iz inozemstva in 651,321 je bilo poslanih od tukaj v inozemstvo in so dospela nazaj. ker ni bilo mogoče najti napisan-ca. Ostalih 10,544,356 poštnih stvari so odposlali tukajšnji domačini na domače naslove. To je za deželo z vi-sokorazvitim šolstvom, kakor je ameriško, gotovo nepresijajno spričevalo. Žal, da nimamo pri roki podatkov za primero z drugimi deželami; vsekako pa se bi utegnilo izplačati, ako bi učitelji in učiteljice o priliki porabile urice za to, da otrokom pokažejo, kako se morajo naslovi pisati.
KAKO JE POSTALA DEVICA PINKNEY MILIJONARKA.
V svojem devetindevetdesetem letu je umrla ena najbogatejših devic ameriških, Mary Pinkney, v nekem new-yorškem hotelu. Dolge žalnice ji posvečajo časopisi, in občinstvo, ki doslej ni vedelo še ničesar o njenem življenju, je danes bogatejše za zgodovino milijonarke, kot jih ta mlada dežela in še vedno mlado mesto New York izkazuje na stotine. Za zgodovino in nauk iz nje.
Mary Pinkney, dasi posestnica premoženja polsto milijohov dolarjev, je ostala med svojim življenjem velicemu občinstvu neznana, ker se je plašno ogibala, obrniti javno in časniško pozornost na 'svoje milijone in svojo osebnost. Javne reklame tudi ni potrebovala, ker je bil njen denar naložen v newyorški zemljiški lastnini, in ta se sama “burna”.
Stara dama, ki je šele sedaj po svoji smrti postala “slavna”, je samo ena izmed mnogih. Izmed mnogih milijonarjev, ki so pridobili svoje premoženje v New Yorku, po New Yorku in z rastjo New Yorka, in ki o njihovem življenju ničesar ne vemo. New York je mesto milijonarjev, deloma domači proizvodi, deloma taki, ki po storjenem delu prihajajo tja od “divjega za-pada”,_ od petrolejskih studencev in zlatih rudnikov in velikih pašnikov — ter hočejo postati “society”.
Če se pa govori o newyorških milijonarjih, na obeh delih sveta imenovanih z veliko nevoščljivostjo in opisovanih z obilnim zasmehom, se misli skoro brez izjeme na dober tucat istih, na Rockefellerje, Carnegieje, Harri-mane, Belmonte, Havemeyerje itd.
‘Od stoterih, ki uživajo svoje milijone na tihem in z zdravo pametjo, ne da bi vzbujali ali hoteli vzbujati pozornost, ponavadi ne slišimo ničesar. Ničesar predvsem o mnogih, -mnogih tisočernikih, ki so postali milijonarji kakor devica Pinkney, ker “si ni mogla pomagati”, ker je umela “to grow up with the country”.
Mary, sedaj k svojim dedom zbrana devica, je kupila v svojih mladih letih “real estate”. In sicer v New Yorku.
In za malo denarja. In potem se je usedla k oknu in je čakala, in “grew up with the country”. Ko je pred petdesetimi ali šestdesetimi leti, na zagotovilo svojega očima, da se bo mesto New York gotovo nekoč raztezalo do reke Harlem, naložila štiridesettisoč dolarjev v “real estate”, ki je obsegal skoro polovico današnjega Harlema, je bilo brez dvoma tudi takrat nekaj modrijanov, ki so z glavo majaje proglasili njeno špekulacijo za noro.
Ampak zaupala je v bodočnost New Yorka, dasi je bilo tudi takrat dovolj prorokov, ki so vsak hip videli svoje rojstno mesto na kraju propada in niso znali druzega, nego svoje lastno gnezdo grditi. Imela je zaupanje, brez katerega gotovo ne bi bila naložila za tedanje čase prav znatnega premoženja v newyorško zemljiško lastnino. In bila je pametna dovolj, in pač tudi premožna dovolj, da je obdržala, kar je imela, dokler ni necega lepega dne Harlem postal New York in ona milijonarka. Tedaj je začela prodajati, blok za blokomjr dokler danes “bela hiša”, obdana z lepimi vrtovi, velika cel blok, od 139. do 140. ceste in od Lenox ave. do 7. ave., poznejedošlih rodov, ki stanujejo v ozkih “flats”, ne spominja na to, kako so se newyorška milijonarska premoženja nekdaj skupljala.
Ne brez svoje zasluge, kakor dokazuje slučaj pravkar umrle device Pinkney. Kajti pamet, previdnost, trdnost in vztrajnost v čakanju, potem pa v pravem trenotku prodati, je abeceda novodobne finančne vede. Je ključ k tajnosti, kako postati milijonar. In kar je mogla devica Pinkney pred petdesetimi in šestdesetimi leti, -to se godi še tudi danes v tej deželi neizmernih možnosti. So tudi danes milijonarji, ki je njihov uspeh tičal v tem, da so umeli, “to grow up with the country”. Seveda, mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.
PROŠNJA.
Ježček mili bod’ češen.
Mi prisrčno zaželjen.
Kot si prišel v jaslice,
Pridi v moje srčice.
Pridi, pridi, gospoduj,
Vedno vari, očišuj!
Pridi, vnemi plam goreč,
Da za Te ne vgasne več.
—Jos. Levičnik.
Vseslovanski ples priredi v Petrogradu “Praški krožek” v “društvu slovanske vzajemnosti” koncem februarja prih. leta. Protektorat bode imel član carske rodbine, patronese bodo soproge ruskih poslancev. Gospodje in dame nastopijo samo v slovanskih narodnih nošah, na plesu bo uveljavljen staroslovanski ceremonijal in se bodo plesali vsi slovanski narodni plesi. Povabila se razpošljejo po vseh glavnih mestih slovanskih narodov.
Smrt naših rojakov v premogovniku na Nemškem. Predkratkim smo poročali, da so se v premogovni jami “Rad-bot” pri Hammu na Nemškem vneli jamski plini in se- je ponesrečilo 339 rudarjev. Med ponesrečenimi rudarji je bilo 20 Slovencev, in sicer 5 iz Goriškega, ostali pa večinoma Štajerci. Iz Goriškega so se ponesrečili vsi štirje sinovi iz Kravanjeve hiše pri Bovcu. Trije so zapustili vdove z otroci.
Umor pred oltarjem. V vasi Ivaniči na Srbskem se je pred letom zaročila lepa deklica A. Kerotevič s kmečkim fantom Kojopeličem in mu prisegla, ko je šel k vojakom, večno zvestobo. Po njegovem odhodu pa je premamil dekle njegov brat Vajin in se je hotel minuli mesec z dekletom poročiti. Vojak je to zvedel, utekel iz vojašnice in ustrelil pred oltarjem brata, dekle pa obstrelil v lice. Ker je nastal med svati silen strah, je morilec zbežal.
Pražnja pojedina.
Vsi radi obhajamo praznike z obilno pojedino. Gospodinje jo dolgo pripravljajo pred dotičnim praznikom, tako da je vse pripravljeno za gostijo. Ampak, kako je z želodcem? Če ta vaš organ ni v popolnem redu, se vam ni treba pripravljati za svojo pojedino. Ako vam želodec noče sprejemati toliko hrane, kakor v popolnem zdravju, uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, pa boste popolnoma pripravljeni za dober obed. To vince vam podeli zdravo slast in okrepi celo telo. In popolnoma vas «zadovolji ob vseh boleznih prebavnega ustroja, in ker ne vsebuje škodljivih primesi, vam ne napravi želodca težkega. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Okrasi kožo,
odstiani vse kožne nadloge in sprijenosti ter prinese pravo lepoto na kožo in obraz. To je delovanje Severovega Zdravilnega Mila za kožo. Cena 25 centov. Prodaje se pri vseh lekarnarjih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Pri izkušnji.
Pri-očitnem izpraševanji vpraša nadzornik učenca, ki je brai zelo počasi in zlogovaje: “Ali ti, Mihec, kadar si lačen, tudi materi praviš:	Ma—ti,
daj—te mi ma—lo kru—ha?”
Deček odkima, da ne.
“No, kako pa vender prosiš kruha?” vpraša dalje nadzornik.
“Nikakor,” odgovori deček, “ker ga niti nimamo.”
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............ 50	kron,
za	20.50 ........... 100	kron,
za	41.00 ........... 200	kron,
za	102.50 ........... 500	kron,
za	204.50 .......... 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do
12.	dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Dank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J„ 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in žensltih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ih. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK. 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v«eh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec >n popravljalec čevljev.
WOLK VICTOR, 200pž Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke po najnižji ceni.
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠČAJ, 506' Moen Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotdl.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
Velika pratika
SE DOBI PRI NAS ZA
10c
AMERIKANSKI
SLOVENEC
JOLIET, ILLINOIS
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
"Tlie D, s.” lQc. in ''MeersoHanffl” 5c.
Na dubno se prodajajo povsod,
□ a debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, I1L
KUPUJTE “HONEST JOHN” Horse-Radish", dobite ga pri mesarjih in grocerjih.
NA PRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove; Joliet Steam Dye House, 622 Cass St, Joliet, 111.	ufn
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ« ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Količek, i'«-! N. Broadway, Joliet, IH.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESF-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki z njim Luko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky N. Chicago St
O. W. Brown, preda Hobt. Puoner. podpre W. G. Wilcox, kaslr.
Citizens’ National Baal
Kapital 8100,000.00.
BARBER UILDIN3. OLIET,ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, Id je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od g. ure z jutra pa do 4. ure pop.
Ustanovljena 1871,
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C.	H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
lexander Haras^?
Chicago telet. 2794	telet.N 6*7.,
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vso-iej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega leta..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogiesi sc pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, I1L
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
slovenska gostilničar
priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importisano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset
N. W. Phone 406.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizo vana v Joliet-u. 111. dne a. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1808.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prri podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. tajnik ................Joti"' Jarc,1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:.....„..........John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ew'ng ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ___...____.Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet. Ili PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: j Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa [	Josip Zalar, mL, Box S47, Forest City, Pa.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
pristopili Člani.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 13467 Franc Legan, roj 1890, 13468 Anton Bole, roj 1890, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Družine S, La Salle, 111., 13469 Janez Sapuh, roj 1888, 13470 Franc Ajnik, roj 1885, 13471 Franc Debevec, roj 1879, spr. 17. dec. 1908.
Dr. št. 128 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13472 Vincenc Križmanič, roj 1874, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 138 članov.
zastavonosci Leop. Planinc in Joseph Sprajcar,
vitežki uradniki so stotnik Peter Klobučar, poročnik in poveljnik viteških vaj Matevž Ferko, narednik Joseph Klemenčič.
H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in jim voščim vesele božične praznike in srečno novo leto.	Joseph Panian, tajnik.
Joliet, 111., 15. dec. — Članom Mladeniškega društva sv. Alojzija se naznanja, da bo v nedeljo letna seja društva. Vsi člani so se je dolžni udeležiti, ker je več važnega na programu. Na tej seji bo tudi volitev odbora za prihodnje leto; tudi se bode govorilo o pristopu v Jednoto. Vsak član, ki še ni pri Jednoti pa želi pristopiti se naj oglasi pri tajniku na seji, da se bo vedelo kaj je ravnati. Rojakom vesele praznike in zdravo Novo leto.
John Lekan, tajnik.
Chicago, 111., 14. dec. — Naznanjam, da je naše društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. imelo glavno sejo 6. t. m. in si je izvolilo nove uradnike za leto 1909, kateri so sledeči:
Predsednik Max Omrzel, podpredsednik Jos. Jenškovic,
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 9. dec. — Cenjeno mi u-redništvo A. S.! Prosim, blagovolite natisniti v predale ljubljenega lista našo željo.
Smatramo si v dolžnost in čast, dati nekoliko v javnost pohvalo, ki jo izrekajo naši bratje in sestre slovenske o priliki obiska ali ženitovanjskega potovanja.
Več nas Jolietčanov si mislimo, da smo eni zadnji po Ameriki; ko pa slišimo občudovanja naše rasti in napredka, se naš duh nekako povzdigne, da postanemo ponosni na našo rast in povzdig.
Tako sta zopet izrekla naša prijatelja g. H. Barbarič, doma iz Št. Jerneja in njegova soproga iz Doberniča na Dolenjskem, ki sta nas obiskala pretečene dni, z ženitovanjskega potovanja. Poročena sta bila v Springfieldu, 111., kjer je njih stalni dom, in takoj po poroki sta se podala na obisk k svojim prijateljem oziroma sorodnikom v Joliet, nakar smo se prav po starokrajsko zabavali pri g. F. Željko s sladko vinsko kapljico, seveda, ječ-menovca tudi ni manjkalo. Ravno na
maršala Nikolaj Simec st. in Viktor ' Prav težko ločila-. Tako ie Prišel čas
Hren,
ravnatelj John Horžen,
Obenem tudi naznajam članom zgo-rajomenjenega društva, da se zopet v deležite polnoštevilno celoletne seje, katera se bo vršila kot ponavadi prvo nedeljo v mesecu, to bo 3. januarja 1909. Ker to dobro veste, da ima naše društvo svoje fiskalno leto vselej ob Novem letu, torej ne pozabite se vdeležiti zgorajimenovane seje, da se natančno prepričate, kako je društvo napredovalo v letu 1908. Se vam bodo dale vse sprave glede članov in pa finančnih reči, in obenem se izroči vsa stvar novemu odboru, kateremu želim veliko vspeha in dobrega napredovanja v korist društva in matere Jednote. K sklepu tegii dopisa pozdravljam. vse člane in članice K. S. K. Jednote in želim veliko vspeha in napredka v društvenih stvareh. Tebi, nam vrli list, pa veliko novih naročnikov in predplačnikov, ker staneš le en dolar na leto.
Jos. Steblaj, II. tajnik.
Milwaukee, Wis., 14. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 103. K. S. K. J. priredi veselico dne 26. decembra v Turn Hali ob 8. uri zvečer. Opozarjam člane tega društva, da se te veselice polnoštevilno udeleže. Kateri član se ne udeleži naše veselice, plača kazen $1.00. Vabim tudi druga društva v Milwaukee, da se te veselice udeleže. Nazadnje pozdravljam vse člane in čla nice K. S. K. J.
Jurij Sagadin, I. tajnik.
IZ URADA PREDSEDNIKA.
Calumet, Mičh., 14. dec. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca, Joliet, 111. Blagovolite sledeče vrstice objaviti v Vašem cenjenem listu, Jednotinem glasilu:	Skozi požar oškodovanim Jednotinim članom se da naznanje, da je
svota $500.00, katere je konvencija pri X. gl. zborovanju onim skozi požar oškodovanim družinam, Jednotinim članom v Ck.sholmu darovala (dovolila), izplačana g. Frank First-u, da bo on isto svoto z odborom med Jednotine člane (ki so do podpore opravičeni) pravično razdelil.
JOHN R. STERBENZ, glavni predsednik.
Mt. Olive, 111., 9. dec. — Naznanjam, da smo imeli na 6. decembra letno zborovanje in so bili za. leto 1909 izvoljeni ti-le odborniki:
Predsednik John Plesnik, podpredsednik Anton Trzinar,
I.	tajnik Math Gaishek,
II.	tajnik Nikolaj Kajtna, blagajnik Anton Knez, zastopnik John M. Knez, reditelj Karl Poskvan,
bolniški odbor Otto Kirbach in An ton Muhič,
nadzorniki Frank Mak,
John Deželak in Viljem Knez. Pozdravljam vse. sobrate naše slavne Jednote! . Math Gaishek.
ločitve. Res s težkim srcem smo jih spremili na postajo, odkoder sta se odpeljala naša prijatelja nazaj v Springfield, Iz srcii pa jima želimo zdrave vesele dni zakonskega življenja.	F. Ž.
I. tajnik Frank Grili,
II tajnik John Zvezič	i	Zahvalni dan na večer	smo se pa po-
blagajnik in zastopnik Mart. Lavrič, ] na	Golobičev hal,	kjer so imele
I.	nadzornik Jos. Brunskole,	,	dekleta	svojo veselico.	Prav prijetno
II.	nadzornik John Krošel,	I	se iima	Je dopadlo, ker	se je vse tako
III.	nadzornik Jos. Zupančič,	*eP6 slovensko govorilo. Največ ob-
K društvu ^sv. Vida 25, Cleveland, O., 13473 Mihael Vegel, roj 1881, spr. 17.' zastavonoše Frank Banich, Jos.' cudovanja m pohvale pa sta izrekla o
dec. 1908.	Dr. št. 327 .članov. Zapkar in Louis Bernik.	. krasnl novl cerkvl- od katere sta se
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 13474 Jožef Žunič, roj 1886, 13475 Mihael Kurimski, roj 1882, 13476 Marko Špehar, roj 1876, 13477 Tomaž Volanič, roj 1866, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 128 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 13478 Andrej Divjak, roj 1876, spr.
17. dec. 1908.	Dr. št. 111 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13479 Janez Jurasovič, roj 1884, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 176 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13480 Mihael Flajnik, roj 1869, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 122 članov.
K društvu sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 13481 Franc Selišnik, roj 1870, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13482 Martin Gergorič, roj 1888,
13483 Peter Cerar, roj 1883, 13484 Avgust Marsch, roj 1874, 13485 Valentin Jakomini, roj 1865, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 13486 Jurij Blatnik, roj 1886, spr.
17. dec. 1908.	Dr. št. 122 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 13487 Janez Grabnar, roj 1887, 13488 Jožef Primc, roj 1878, spr. 17. dec. 1908. Dr. št. 129 članov.
K društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, 13489 Jožef Koncot, roj 1884,
13490 Ignac Grum, roj 1882, 13491 Martin Jaklič, roj 1879, spr. 17. dec.
1908.	Dr. št. 121 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 13492 Janez Oven, roj 1879, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 86 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13493 Janez Logar, roj 1886, 13494 Anton Gradišar, roj 1876, 13495 Jurij Tomec, roj 1868, spr. 17. dec. 1908.
Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 13496 Rudolf Sowarsch, roj 1869, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 52 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Družine 5, La Salle, 111.,
8859 Karol Okleščan, 7. dec. 1908.	I. dr. št. 244 članov.
II. dr. št. 125 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, k društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13247 Jožef Stembal, 14. dec. 1908. I. dr. št. 30 članov.
II. dr. št. 7 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 4573 Franc Jeras, 9. dec.
1908.	Dr. št. 51 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7052 Alfonz Jurlano, 7. dec. 1908.
Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13269 Janez Knaus, 14. dec. 1908.
Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12507 Janez Mihelič, 7. dec. 1908.
Dr. št. 106 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12904 Valentin Kancot, 11. dec. 1908.	Dr. št. 118 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9414 Jožef Zalar, 11608 Franc Govekar, 12991 Anton Varšek, 14. dec. 1908.	Dr. št. 85 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 12578 Janez Jakljevič, 14. dec. 1908.
Dr. št. 102 člana.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13328 Jožef Brodnik, 14. dec. 1908.	Dr. št. 175 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12971 Anton Kastelic,
11090 Janez Krivec, 12. dec. 1908.	Dr. št. 126 članov.
IZLOČENI ČLANL
Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 10770 Jožef Samsa, 12590 Janez Nosan, 7. dec. 1908.	Dr. št. --- članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 10000 Janez Smrekar, 8. dec. 1908.
Dr. št. 38 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3881 Marija Mravintz, roj 1887, 3882 Marija Mravič; roj 1876, spr. 17. dec. 1908. Dr. št. 37 članic.
K društvu sv. Jožefa’57, Brooklyn, N. Y., 3883 Herminija Marsch, roj 1879,
> spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 14 članic.
K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 3884 Adelajda Sowarsch, roj 1876, spr. 17. dec. 1908.	Dr. št. 9 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 3885 Ivana Zupančič, roj. 1879, 3886 Ana Gorše, roj 1870, spr. 17. dec. 1908. Dr. št. 41 članic.
JOSIP DUNDA, gl. tajnik K. S. K. J.
Vel. Lašče, Kranjsko, 15. nov. —
Ker večkrat beremo novice v “A. S.” iz vseh krajev, za to tudi jaz nekaj omenint Tu se je sezidala lepa hiša, katero lastuje naše kmetijsko društvo. V tej hiši bode prodajalna, kjer se bodo prodajale vse potrebne reči v ko rist kmetom članom društva. Ta hiša je ponos vsem kmetom, ki so člani dru štva in tudi celi fari. Gosp. župnik je glavni uradnik pri ravnateljstvu. Taka društva so pri nas na Slovenskem jako dobra stvar, ker si kmetje po našem lastnem umu delamo sami cene za bla go brez Židov.
Tudi se je tu pred kratkem naredila parna žaga, kjer bo se rezal les iz vse okolice. To žago so naredili možje ki so v družbi. Gosp. Fr. Pucelj, ki je dobroznan v Ameriki, ker je bil nekdaj v službi pri “A. S.” je tukaj premožen kmet. Tudi lastuje mesnico in gostilno, je v tej družbi z gg. Janezom Hočevar in Jos. Virant. Nekaj bo tudi zaslužka pri tej žagi.
Naša cerkev je jako lepo prenareje-na in olišpana. Sam škof Jeglič je rekel, da je ena najlepših v škofiji. Vsemu temu se mora dati čast g. župniku in dobrim faranom.
Rojakom širom Amerike iskren pozdrav, Am. Slovencu pa, da bi nas obiskal — na mnoga leta.
Janez Virant, st.
Nove predstave
Vsi rojaki
dobro došli■
Slovensko - AmerikansU KOLEDAR
za leto 1909
je dobiti s poštnino vred za 30ctS.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo
Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Vodstvo gledišča je dobilo izvrstne igralce iz Chicage, ki bodo prireje-vali najzanimivejše igre prihodnjih 14. dni kar jih je še bilo videti v Jolietu.
Posebna predstava na Božič popoldan za ženske in otroke.
Pridite, da si kratite čas.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Bul 1er Nt. Bell Phone, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAT, Znakov (Regalij), Gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
Pečati vsakovrstni, itd.
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
1,1..n., fi -ar 1. »1 - r — ;T~ ...	1
"	,nj>óniWN0 nnig-rvQ Sv • ^

USTANOVLJENO
^ pí:tha
J S T'
!909
o»
. <2> » ^
£ 8 ^3	»
■ ^ S»
Ž N
sq
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
WV^W.W.VWV.V.V.V.-.V.W.V.W.V.SSV.V.VWV.V.V.VAVÿ
ÍKje je najbolj varno naložen denar.
til., Malih ulog J«: i: milijonov k:ua
k
Rezervne«** zaklada je: 8C0,000 kron.
Etna, Pa., 14. dec. — Društvo -sv. Jurija št. 64. K. S. K. J. je imelo svojo redno sejo dne 13. dec. in volitev novega društvenega odbora za leto 1909. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Jurij Novak st., podpredsednik Jurij Šavor,
• I. tajnik Jurij Novak m!.,
II. tajnik Marko Škoff, blagajnik in zastopnik John Škoff, nadzorniki I.. Martin Šavor, II. John Flajnik, III. Jurij Flajnik.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam slavne K. S. K. Jednote.
John Škoff, zastop.
¡♦0400404<H(H04i
Društvene vesti.
3Kl>0+0»0«>Kl'
Joliet, 111., 14. dec. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. Jednote priredi veselico na sv. Štefana večer dne 26. dec. v Golobičevi dvorani, v proslavo 171etnice društvenega obstanka. Vseh članov tega društva je dolžnost, da so tistikrat na veselici prisotni; kateri se bi slučajno temu odtegnil brez opravičenega vzroka, zapade kazen $1.00. Na to veselico uljud-no vabimo vse Slovence in Hrvate o-bojega spola in stanu, posebno pa vse čislane člane vseh društev in vseh Jed-not, da bi nas s svojim obiskom pose-tili. Igrala bo domača slovenska god-
ba. Za dobro zabavo in izborno postrežbo se bo potrudil pripravljalni odbor.
Omenjeno društvo je imelo pretečeno nedeljo glavno letno sejo in volitev uradnikov za prihodnje leto. Vse se je‘vršilo v najlepšem redu in splošni zadovoljnosti. V odbor so izvoljeni sledeči:
Predsednik John N. Pezdirc, podpredsednik Peter Klobučar, finančni tajnik Joseph Panian, zapisnikar Martin Muc, blagajnik Stefan Stanfel, zastopnik Math Nemanich, duhovni vodja društveni član Rev. Alojzij L. Krašovič, nadzorniki Anton Vogrin, Matevž Ferko, John Škof, redar Joseph Konduš,
Pozor!
Slovenci, zdaj je čas, da si kupite zimske spodne in vrline obleke, kakor tudi tople moške in ženske čevlje. Cena je seveda naj-nižja.
Kdor pri meni kupuje mu dam knjižico v katero se mu vpiše cena kupljenega blaga. Ko se do $25.00 dobi isti nagrede $1.25, a ko se nabere do $50.00 dobi $2.50 in za $100.00 dobi $5.00, to je vrednost v blagu. Pridite in prepričajte se!
FR. JURIČIČ,	t3
1001 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
V‘,'v V'^	\ ‘'Y*' C	' •N'.V''
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zgkonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok In varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot J» jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
S Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno ^ varnost za vaš denar
i Mestna hranilnica ljubljanska posluje v §voji palači v Prešernovih ulicah.
S Naš zaupnik v Združenih državah	CD A NI/ C Al/ C CD
£	je že .več let naš rojak	1 ITH 1\ jAlVoCtv
< 109 GREENWICH STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA ¡J PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
W^.W.V.V.V.VV.V.VAV.V.AMAW.VAV.%V,V.V.VWWWi
Novo bogastvo Sibirije. Prebivalci enega kraja v severni Sibiriji so slučajno našli na otoku Šantar veliko množice železne rude, krede in žvepla. Na vzhodnem delu tega otoka, ne daleč od morskega obrežja so trije vrelci izvrstne mineralne vode. Vse to bogastvo, ki bi moglo iz puste Sibirije napraviti najbogatejši kraj, leži do-zdaj brez vse koristi.
Apic Bratje
Slovenski gostilničarji
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, lil.
Slovanski tvorničar društvenih oU znakov (badges), regalij, kap, baadei in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Kb tolog na zahtevanje zastonj.
.
Ely, Minnesota.
Priporočamo se rojakom v okolici v obilen obisk nase gostilne v katerej točimo vedno sveže
pivo,
vsakovrstnega žganje
IN FINIH SM0DK.
Filip» Hilolei
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo 8 jamči. Delo j urno, ker st dva brivca ve dno pri roki.
Prodajemo pivo na debelo od Iron Range pivovarne.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNI
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 2
V,V.VAV.VAV.V/A\VAVA\V.VAV.V.V.V.V.V,V.V,V.V." >
s
DOKTOR TRN.
Priredil Rev. John L. Zaplotnik.
Í
Í V.V.'A'A’.V.kV, ,,'.V,V.V.V.V '.Vd.W.'.'AV. V.V.V.V.V.V.V.
"Prosim, nikar!”
Rezko in presunljivo zazvenči otroški glas, in v teh besedah je bilo toliko ogorčenja in groze, da se fant usta yi in obstane kot odrevenel.
Bilo je v mestu Philadelphia ob čaju, ko so še dolge vrste mul vlačile tovorne kare iz kolodvora skozi ulice v predmestja lokomotivam nasproti. Dolg vlak teh živali se priziblje iz širokih vrat na deveti cesti ter privleče cel vlak kar za seboj. Ko se prikaže prva kara, si zadnja mula zaplete svojo nogo v jedno izmed dolgih verig in vsled svojega divjega brcanja spravi vso vrsto v nered.
Par mimoidočih ljudij se ustavi pri zaprtem prehodu; med njimi stoji kot kak izgubljen bel golobček tudi prav majhna deklica, stara očividno ne mno go nad šest let.
Mule poganja visok, močan in čil fant. Pri tem prigodku pa se razjari in med obilnimi kletvicami mlati z debelim bičem mule ob vsej vrsti, dokler ne pride do uboge živali, ki si je zapletla nogo v verigo. Bič vrže na tla ter pobere težki korobač, iz katerega je molel žebelj, ter ga z vso silo zažene v nedolžno žival; ta se vspne in odskoči ter trepeta, ko ji kruti žebelj zatrga dolgo rano doli ob lakotnici, kot šiba na vodi. Pocedi se ji curek krvi. Starejši gledalci poltiho mrmrajo studa in ogorčenja, ali otrok pa z razprostrtima rokama plane naprej in zavpije: “Kako se predrzneš?”
Kot odrevenel obstane pred njo. Ni bil še čisto pokvarjen, ali prevladala ga je jeza pri tej kakor tudi pri mnogih drugih prilikah. Mula si izmota nogo ter obstane trepetaje in krvaveč. Deklici pade klobuk na tla, in naglo kot blisk si potegne ljubko belo kaš-mirsko rutico raz mala ramena in žarečih očij skoči skoro pod muline noge skušajoča ji ustaviti kri.
“Ubogi konjiček!” sope; “ubogi konjiček!”
Poganjač z rudečico, ki mu je precej ljubko pristojala, na svojem od solnca opaljenem obrazu, nežno pobere otroka z okrvavljeno rutico v ročicah ter ga postavi na tlak.
Ljubka v svoji beli veznini, svojih bogatih, rujavih kodrih, padajočih ji na ramena, z ličicami, žarečimi od razvnetja, z razširjenima očescema ter z obrazom polnim razočarane nevoljeiz-gleda deklica kot kaka prikazen. Ne upira se, ko jo fant dvigne, ali umakne pa svojo otroško glavico, kot kaka kraljica, in s preziranjem v vsaki potezi svojega obraza mu gleda naravnost v oči ter mu zaluči svoje otroške ogorčenje drzno pod nos:
“Ti si hudoben fant! Bog tebe nikdar ne udari, ti pa preklinjaš!”
Ravno tedaj pa plane v krdelce za-sopela pestunja in z vsklikom pograbi dete v svoje roke ter ga poljublja:
“O, ‘Kraljička,’ zakaj si ubežala? Bili smo vsi prestrašeni do smrti!”
In kramljajoč celo pot, jo odnese domov.
In kramljajoč celo pot, jo odnese domov.
Mule potegnejo, kare se začno dalje pomikati, in gledalci se razprše. Poganjač pa pobere s ceste mal prstan, potrt turkeški prstan, se ozre okrog sebe, ako ga kdo opazuje, potem pa ga poljubi in si ga vtakne v žep, mrmrajoč sam pri sebi: “Ona ga ne bo več nosila; je razbit, kot sem jaz. Zovejo jo “Kraljičko”, in jaz se pustim premikastiti, ako ni res izgledala kakor kaka mlada kraljica, ta otrok!”
Cel dan je bil sladki mali obraz s svojimi malimi vlažnimi očesci pred njim. Cel dan je brzdal kletvice, ki so se mu vrivale na jezik. Ravnal je skoro nežno z zadnjo mulo, kajti kadarkoli je pogledal rudečo črto ob njenem boku, so mu prišle na misel besede: “Bog tebe nikdar ne udari, ti pa preklinjaš!”
Fant ni bil nizkega, prostaškega rodu in sramoval se je samega sebe. Razmere so ga bile prisilile poprijeti se sedanjega posla. Isti večer gre k poslovodji in odpove službo, misleč si sam pri šebi: “Našel bom drugo in boljšo. ,Moja pokojna mati bi znorela, ako bi vedela, <Ja jaz poganjam mule in preklinjam. Bog me je udaril.danes, Kraljička, ali s tvojo roko.” Isto uro sedi Kraljička na kolenih Svojega očeta v razkošnem domu ter mu pripoveduje, kako je “ubogi konjiček krvavel, ko ga je hudobni fant pretepal.” “Papa,” pravi, “pa moj lepi turkeški prstan sem izgubila!”
“Well, kraljica Ana”, odvrne oče, do-cim ji gladi koderčke ter ji zre v sladki očesci, “dobila boš drug prstan, ako mi obljubiš, >da nikdar več ne boš letela nobeni muli pod noge. Ali boš?” Kraljica Ana” naboči rožna usteča in strese-svoje koderčke, potem pa z ročicami dragemu očetu okrog vratu zapečati svojo obljubo z ono najslaj-šo vseh plač, z nedolžnim otroškim poljubom.
*	*	*
Mine-petindvajset let. Sedemnajstletni fant je mož s sempatja že kakim sivim lasom na glavi. Malo dekletce pa se je racvetelo v popolno, krasno zensko. Ali nista se pa poslej srečala nikdar več.
* *	*
Novemberski dan, mehek, meglen in
krasen dan je — dan, ko pada ploha karmezinastega in rumenega listja ob potu na tla. V mestu so ceste polne prazničnih ljudi in Židana volja jim vsled smehljajočega jesenskega dneva seva iz oči. V predmestju v podstrešni sobi neke hiše pa leži neka bolna deklica. Belopobeljene stene se na jedni strani poševijo v strop. Malo okence, prestrto z redko, črno preprogo, ugonablja svetlobo in pripušča topli zrak v sobo. Postelja je slamnata, zbita iz par desk, zlomljena ter podprta s par stoli. Poleg nje na tleh leži mal, četverooglat kos preproge, dočim nekoliko dalje od tam leži drug kos pred omivalnikom, ki ni nič drugega kot polica iz železne žice, noseča modro-pobarvano pločnato skledo in star lonec, počen in zamazan z lepi-vom. Leseno stojalo z dvema ozkima odprtima poličicama tvori toaletno mizico in obešalo za brisalke. Po sobi so razpostavljeni ostanki treh trstnih sto lov z leskami čez sedeže. Na jednem izmed teh stolov stoji odprt mal kov-čeg, iz katerega luka vezanje in dragoceno slikarsko orodje. Fin okus je čudno zmešan z nerednim okrožjem, in stvari so razpostavljene, da bi napravile boljši ut's, kar žalostno pripoveduje, da prebivalka te sobe ve, kaj so mikavnosti tega življenja, in da jih je enkrat uživala.
Tega novemberskega dne, ko je zunaj vse ljubko in radostno, leži bolna deklica na svojem vzglavju, kamor ravno pada svetloba skozi malo, zagrnjeno okno. V eni roki drži razpelo nenavadnega načrta. Njegova barva je rumena, in na njem je štirinajst malih, okroglih vdelkov iz biserne matice, vsak zaznamovan s črkami “Sta” in z eno rimsko številko. Zveličarjeva po doba je iz srebra. Razpelo je svoji lastnici dragocena svetinja, kajti napravljeno je iz divine iz getsemanske-ga vrta m blagoslovljeno je bilo z odpustki sv. križevega pota. Bilo je namenjeno bolnici v tolažbo, kot je rekla dobra prijateljica, ki ji je dala ta za klad; in res ji je pravi zaklad duhovnega bogastva. Uboga bolnica, koliko ji je to razpelo pomagalo biti potrpežljiva. Ravno sedaj izgleda jako mirno, kajti obdaja jo ozračje molitve. Obraz še vedno mehak in okrogel, bra da z luknjico kot pri otrocih, nizko, belo čelo, modro-sive oči in ljubka, vedno se izpreminjajoča, ali vedno sladka, tako izgleda deklica, ki tu leži čisto mirno in popolnoma sama. Navajena je samote; malo jih je, ki se brigajo zanjo, ker jih je i malo, ki jo poznajo. Toda ta na smrt bolna deklica sedemnajstih let ima glavo in srce čisto in krasno ter veliko dušo. Zarek svetlobe se razlije po njenem bledem obrazu, ko se zaslišijo stopinje zunaj na stopnicah, in pozdravljajoče se nasmehne obiskovalcu, ko ta vstopi po krepkem trkanju. "Veseli me, da ste prišli, doktor,” mu pravi, ko mu poda roko.
“Spet sama. Vedno sama. To je pa že preveč!” In zdravniku se zmrači lepo oblikovani obraz. Primakne si jeden izmed stolov k postelji ter se previdno vsede. Iz njegovega širokega čela se mu vidi, da je globok mislec; njegova četverooglata brada priča o njegovi odločni volji; iz njegovih rujavih oči pa mu odseva dobrotljivost srca. Obraz pa se mu spet zjasni, ko opazi, kako srečno se bolnica počuti ob njegovi navzočnosti.
“Ni mi dolgčas, doktor,” pravi sirota. “Ravno sem končala križev pot.”
“Končala kaj?” vpraša doktor s široko odprtimi očmi.
“Križev pot. Vidite tole razpelo, in...”	*
“O—o—o!” pravi zdravnik nekoliko nestrpno. “Vi rimski katoličani imate toliko molitvenih priprav, da mora biti človek vedno pripravljen na kaj nepričakovanega. Ali, moje dete,” pristavi, videč užaljeni deklični pogled, “ako bi vsi katoličani molili na križce in verižice jagod, kot ti, potem bi se tudi jaz poskusil ž njimi za ‘nebeško kraljestvo’. Toda .tega ne delajo, polovica jih ne, dokler niso na tem, da umro; potem pa opravijo celo stvar v strašni naglici, to je, ako imajo čas. Le naprej moli, Marica, in tudi mene uvrsti med svoje molitve. Jaz tako nimam časa moliti. Danes se bolje počutiš. Le tako naprej, in nikdar ne jemlji nikakega zdravila, razveri če se ti bolečine povrnejo. Ali ti jih ozmerjam tam doli, čakaj, ker te tako samo puščajo!”
“Prosim, nikar, doktor; majo vsi toliko dela. , Saj pridejo gori, kadarkoli morejo. Nikar ne recite besedice, doktor,” prosi bolnica. “Dene mi tako dobro, ako vidim vas, doktor; vi ste mi tako zelo dobri. Bog vam povrni.” In oči se ji zrosijo.
“Pa!” pravi doktor, vrteč urno verižico med prsti. “Ne vem, kako moreš ležati tukaj na mesece, na takem prostoru, in ti nikdar ne postane dolgčas. Pa mi tudi ne pustiš, da bi stvar uredil. Tako zanikam prostor, kot je to!”
“Dober je zame, doktor. Saj veste, da ne bom več dolgo tukaj, in čemu trošiti denar za nič! Gre mi dobro, in prav srečna sem. Moja vera me poplača za vse.”
Doktor se ozre okrog po mali podstrešni sobici, potem pa na njen nežni, bledi obraz, nekoliko požvižga in pra-
“Well, kakor sem že poprej rekel, ti si mi čudna uganjka, in ko bi imel časa, bi sam postal rimski katoličan. Vedno me nekaj vleče v .to smer, naj že bo, kar hoče. Prosim, nikar ne za-= čni pridigovati,” dostavi, ko vidi deklico žarečih oči odpreti naglo svoje ustnice. “Ali jaz moram iti; tu ostajam dalje, kot kjersibodi drugod. Kaj pa gledaš?”
Zapazil je, da šo njene oči sledile njegovim prstom, s katerimi je vrtel svojo urno verižico.
“A! tale potrt otroški prstan si ogleduješ,” nadaljuje. “Well, prihodnjič, ko pridem, ti vse povem o njem, kajti on ima svojo zgodovino.”
“Morda,” pravi bolnica, “vam bo pa neprijetno. Jaz si namreč vedno mislim, da je tistile prstan nosila vaša hčerka. Pogosto sem vas želela pra-šati o njem, pa sem se bala, da vas užalostim.”	—
Doktor se veselo nasmeje, da se razlega po sobi.
“O, kaj še! Jaz sem star samec. A tale otroški prstan pa obsega roman mojega življenja. Bilo je pred petindvajsetimi leti, ko sem bil jaz še tvoje starosti. Ali počakaj, da spet pridem. Z Bogom!”
In odšel je — blagi, dobri mož, ki je toliko storil, da ji olajša njeno trpljenje, kj prihaja teden za tednom in plačuje njeno stanarino in ji prinaša zdra vila, ki ji je preskrbel lahko delo in je tako očetovsko skrbno ravnal ž njo, da njeno srce prekipeva hvaležnosti in pošilja vsak dan gori v nebesa prošnje, da bi mu zasijala luč sv. vere. In ko so jagode njenega moleka polzele skozi njene drobne prste, iz katerih je čopič in vezanje padlo že' davno poprej, molila je ona k naši ljubi Gospej, da bi ne poginila ta draga duša.
* ' * *
Marica Trsten je bila sirota; vzgojena in izšolana je bila fino, ali je čisto obubožala vsled ene izmed onih nesreč, ki se na svetu tako pogosto dogajajo. Imela je uplivne prijatelje tam v Evropi, kot ji je pripovedovala njena mati, ali drugega ona ni vedela o njih ničesar.
Pred kakim letom dnij je bil dr. Trn poklican k postelji njene obvdovele matere ter videl, kako je žena s srce trgajočim pogledom, uprtim na to zapuščeno deklico, izdihnila svojo dušo. Kot dobrosrčen mož, —- dasi so ljudje, ki ga niso prav poznali, trdili, da se mu njegovo ime ravno prilega, — pomiloval je osirotelo deklico ter se očetovsko zavzel zanjo, posebno ko je njegovo vešče oko spoznalo iz gotovih znamenj, da tudi njej preti mrtvoud. In ko jo je ta res tudi zadel, storil je doktor zanjo vse, kar je bilo v njegovi moči; ali vedel pa je, da bo vkljub temu kmalu morala iti za svojo materjo.
Dr. Trnovo zanimanje za svojo bolnico ni nikdar popustilo; in zdaj je pohitel k nji vsak dan za en ali dva trenutka, da razjasni malo podstrešno sobo z eno ali drugo prijetno besedo, kot je to znal le on. Čudil pa se je pogosto, kako da ona nikoli nič ne potoži, nikdar ne poželi, da bi še dalje ostala pri življenju, da se ji nikdar ne zmrači čelo ter da ji nikoli ni dolg čas, dasi leži sama in zapuščena tu uro za uro, kakor hitro odidejo ubogi ljudje od spodaj doli, ki postregajo njenim enostavnim željam. Dobrosrčni dokttor pač ni vedel, da včasih zjutraj zgodaj obišče ono malo sobico božji Vasovalec ter zapusti svoj mir v onem čistem, mladem srcu in ga osreči. Dasi ni bil katoličan, je imel pa dr. Trn le malo spoštovanja do kateresikolibodi druge vere. Sploh je mislil, da zanj ni-vera potrebna, ker on “nima časa.” Vendar ga je pa, kot je povedal Marici, vedno nekaj vleklo v njeno smer, naj ta “nekaj” že bo, kar hoče.
To in še mnogo več je Marica pove dala dragi sestri-usmiljenki, ki jo ji mnogokrat prihajala obiskat in ki ji je pogosto preganjala dolg čas ter ji zraven pomagala tudi moliti. Pri vsakem nuninem obisku pa, ko so bile navadne molitve končane, je Marica pošepeta-la: “Zdaj pa še “Salve Regina” za dr. Trnovo izpreobrnenje”; in sestra Hilda je na glas molila to krasno molitev; molila je s čim dalje tem večjo vnemo za tega dobrega moža, katerega pa ona ni videla nikdar. Zanimala se je zanj edino le zato, ker je bil tako prijazen do te bolne in zapuščene dekliče. In zato je bilo dr. Trnovo ime mnogokrat omenjeno v goreči molitvi tudi v samostanski kapeli.
Kak mesec po dnevu, ki smo ga o-menili, je pa dr. Trn našel priliko, da pove bolnici povest o potrtem malem prstanu; njen izpreminjajoči se obraz in njeno brezsapno zanimanje sta naznanjala, da je bila globoko ganjena. Seveda je bil Tr. Trn tisti fant, ki je pred petindvajsetimi leti gonil mule po deveti cesti h kolodvoru v oddaljenem mestu. On je bil tisti, ki je pobral mali turkeški prstan, katerega je bila Kraljička izgubila, in ga poslej ves čas nosil kot talisman. Podoba onega belooblečenega deteta in prestrašeni pogled onih razočaranih sivih očij sta bila neprestano v njegovih sanjah, in jasni zvonki glas s svojo ljub-; ko otroško grajo mu je z neumrljivim odmevom zvenel v njegovi duši.
Pripovedoval je Marici, kako je oni večer odpovedal službo, kako je zapustil mesto, ter kako se je boril z obilo nesrečami in trpkimi nezgodami, kako je bil uposlen v nekem zdravniškem zavodu, kjer je vzgojo svojih mladih let zopet obnovil, ter naposled začel študirati medicino in po veliki potrpežljivosti in nedopovednih težavah dosegel diplomo ter začel prakticirati; pravil je, kako je imel vedno več in več Nadaljevanje na 9. strani.
Ko vas boli glava
je vaše \eselje in sreča pregnana. Najboljše sredstvo za ohranjenje zdravja proti takim nezgodam je, da imate vedno pri roki Severove Praške zoper glavobol in nevralgijo. Najboljšega okusa. Cena 25 centov. Dobe se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Ce-dar Rapids, Iowa.
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahčič,
JOLIET CITIZENS SHEWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
P. O. Box 69
Cleveland, Ohio.
Jotin Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
POZOR, ROJAKII
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
3?¡Lite “EîlkL Brand” pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Avs., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telephone 123; South Chicago
Rojaki 1 Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois
Največii slovenski cenik
NA SVETU.
V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za godbene inštrumente; potrebščin za fotografe; daljnogledov, svetih podob, foun-tain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov:
C. F. ZARUBA & CO.
320 W. Pike St., (Dept. A. S.)
8	Clarksburg, W. Va.
Tie Juliet National Baal
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
P. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
ROJAKOM
¡poročam svojo
Phoenix
Gostilno,

Buffet
ijer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SteLoff,
N. W. Phone 6op.
1131 N. Hickory St..	Joliet
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nemarijo teh opominov, ker vedo, da vendar se pa nevarnost lahko prepreči dober svet in se začne rabiti
sanost, slabost, a navadno tudi izguba nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zase lahko pripeti kaj bolj nevarnega; brez posebne sitnosti, ako se posluša
Trinerjčvo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že dno; ako je pa kaka bolezen v želodcu go nobeno zdravilo na svetu ne nared
lodčne stene in živce, da delujejo reje hitro ozdravi. Stori vam kar dru-
iOjjKMa Tttasm»*-

Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste ze kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pral vo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
it ibite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje z 8. strani.)
j
sreče ter naposled postal sloveč tako, da se mu sedaj dobro godi in mu ni. več treba stradati ali trpeti pomanjka- j nja. Sam sem pa- na svetu,” pravi, i “prvič zato, ker takrat, ko sem začel, I nisem imel s čem živiti žene, in drugič, ker se mi zdi, da mora prej priti še kako drugo poglavje v mojem življenju, najsi že bode, kar hoče.”
Potem pa se dr. Trn zasmeje, si pogladi srebrnosive lase s svoji Ji lepih obrvi ter vstane, da odide. Povedal j je povest v ravno desetih minutah in povedal jo je, kot bi se nekateri ljudje izrazili — surovo; ali Marica pa je poznala njegovo velikodušno srce ter cenila njegovo zaupnost. Ozrla se je k njemu z otroškim spoštovanjem in globoko udanostjo ter ga vzljubila, kakor bi bila vzljubila svojega očeta, ako bi ga ne bila izgubila, še predno je prišla k pameti. Dr. Trn je to vedel ter je čislal njeno cenitev bolj, kot pa se je sam zavedal. Ko se pripogne, da ji strese roko, pride ji mali prstan prav pred oči, in ona ga vpraša:
“Kaj pa se je zgodilo z malo Kra-ljičko?”
“Jaz je nisem nikdar več videl in je menda tudi nikdar ne bom. Pustil sem jo sto milj daleč od tod. Ali kar pa bi mi olajšalo verovati v-podobe, svetinje in druge take katoliške reči, so občutki, ki mi jih vzbuja tale mali prstan. Z Bogom.”
Marica leži čisto tiho in razmišlja. Ali ni čudno, da je tako mala stvar naredila tako velikega moža, kot je dr. Trn? Čuti se pa nekoliko tudi razočarano. To niso mlada leta njenega junaka, kakor si jih je ona slikala. Ali nato pa si misli: “Konec krasi delo.” Prava plemenitost je bila v tem možu ves čas in je samo čakala, da se jo vzbudi. Nato si bolnica skuša predstavljati, kako sladko in krasno je morala izgledati mala Kraljička v svoji vzkipeli naglosti, ko je planila proti njemu in prosila, da naj ubogo mulo pusti pri miru. Potem pa spet misli o dr. Trnu, kakor se je sam popisal v onem trenutku, ter začne moliti, da bi našla Kraljičko, in skupaj bi se borili za to plemenito dušo ter bi jo privedli v hlev. Naposled pa skrajno utrujena zaspi. Ko spet odpre oči, stojita dve usmiljenki v sobi, in po svetlobi spozna, da mora biti nekako poldne. Izgleda pa tako dobro in govori tako živahno, da pravi sestra Hilda:
“Marica, življenje se 'ti je na novo začelo prijazno smejati.”
Nato Marica pripoveduje sestri doktorjevo povest. Dočim razpleta bolnica povest, pa polagoma sestri Hildi obraz nalahko porudi in misli ji splavajo v 'daljavo. Na koncu svoje povesti Marica pogleda drago sestro v pričakovanju, da leta kaj pripomni; ali ona molči. Ko pa spregovori, ji je glag tih kot bi jo bil kdo zmotil v molitvi.
“Čudno je, Marica,” pravi sestra j Hilda, “kako različnih potov se Bog poslužuje, da duše vodi k Sebi. Dajva še dalje moliti za dobrega doktorja. Ali pozno je že, draga; z Bogom tedaj do jutri.”
In še predno se Marica zave, ji ona stisne roko in brezšumno odide skozi duri. To Marico preseneči, da, razočara. Zakaj je neki danes njena draga prijateljica tako osorna? Premišljuje o tem in si beli glavo, ali ne more priti stvari do dna.
Napoči noč, bedna noč za ubogo bolnico. Njena veselost tekom popoldne je bila le trepetajoči plamen uga-šujoče lučice. Ko drugi dan ob jutranji zori spet pridejo ljudje, da ji postrežejo in pospravijo po sobi, najdejo jo toliko slabšo, da mislijo, da umira. Hitro pošljejo po duhovnika in njenega dobrega prijatelja, dr. Trna. Ko dospe zadnji, precej spozna, da je konec blizu. Marica se slabotno nasmehne, ko vstopi.
“Prišlo je naposled, doktor,” poše-peta ona. “Kaj ne, da bodete ostali pri meni, dokler ne umrem?”
Doktor prikima. Ta uboga zapuščena deklica mu je nenavadno prirastla na srce. On mara le za prav, prav malokoga, ali njo pa bo pogrešal v svojem samotnem življenju.
Duhovnik jo dobro pozna. Njena priprava na smrt se je pričela že davno. Podeli ji sv. popotnico, poslednje olje in zadnjo odvezo. Dr. Trn opazuje celi obred. Poteze bolesti na njenem belem obrazu vidi prehajati y tihi mir, katerega ne more izbrisati niti smrtni boj. Ko je duhovnik gotov, odide z obljubo, da pošlje sestre k njeni postelji. Marica ga hvaležno pogleda. Govoriti ne more več. Ob njej sedi dr. Trn s prsti na njeni žili in jako resnega ter bledega obraza. Tišino moti le težko dihanje bolničino in pa lahko premikanje par sosedov, ki so došli tja, da pokažejo svojo naklonjenost do uboge umirajoče deklice.
Potem pridejo sestre. En pogled zadostuje. Tiho se pomikajoč k vzglavju sname sestra Hilda Marično ljubljeno razpelo z žeblja ter ga položi v mrzlo roko. Vzame blagoslovljeno svečo z male mizice iri jo vžge; potem poškropi vzglavje z blagoslovljeno vodo, prekriža mrzlo čelo in kleče začne brati krasne molitve za umirajoče. Ko jasni sladki zvonki glas mehko zazveni po tihi mrtvaški sobici, dr. Trn začudeno vzdigne glavo. Nunin obraz, obrdeljen z ozkim, črnim ogrinjalom, je popolnoma obrnen proti njemu, ah s svojo slednjo potezo zamaknjen v slovesno in sveto opravilo, in sive oči se nič ne dvignejo.
Sestra moli, dr. Trn pa posluša. Kaj pa je v tem glasu in teh molitvah? Nikdar poprej ga še niso obhajali taki občutki. Brezdvomno veje iz njih duh
božji. Tukaj je vera, ki mu steguje naproti svoje roke in ga vleče k svojemu srcu. On čuti dih milosti in s sklonjeno glavo mrmra: “Čredo!” Naenkrat nastane tišina. Marična o-česa se odpro. Poskusi se nasmehniti; potem se zganeta njeni ustnici. Dr. Trn sb nagne, da ulovi njene jako slabe in pretrgane besede:
“Doktor — z veseljem —• bi umrla, — ako bi- vi — mogli poskusiti — verovati'— mojo vero. — Sestra in jaz — sva molili — tako dolgo. Bodete-li?” “Bom skusil, Marica,” odvrne doktor hripavo. V svojem srcu pa pravi: “Drugič voden od otroka.”
Drobni obrazek se ji gorko razsvetli, potem pa nemo pogleda klečečo sestro, kakor da bi ga njej izročala v varstvo; nato pa lahko vztrepeta po vsem telesu. Zopet se začuje glas molitve v tihih, prosečih glasovih. Še par vzdihov, dolg, dolg dihljaj, zopet eden, potem pa vse tiho. —
"Končano vse,” pravi doktor, vstane in nenadoma zapusti sobo. “Daj ji večni mir in pokoj, o Gospod. “Stare, veličastne prošnje za mrtve jasno zvene v slovesno tišino; in ko je izmoljen poslednji “Amen”, vsi vstanejo, da vidijo mramornati obraz z njegovimi zaprtimi očmi. Sleherni pa čuti, da je dete dobro preskrbljeno, in nikdo si ga ne drzne želeti nazaj.
Dr. Trn prevzame skrb za pokop. Ko je pogreb končan, postane za trenutek pri zapuščenem grobu, potem pa krene proti mestu in zavije k samostanu. Mnogo je premišljeval po onem prizoru pri mrtvaški postelji, in misliti se pri njem pravi točno delati! Ali najprej se še mora potrditi v svojem sko-ro trdnem mnenju. — Dospe pred visoko poslopje. Dobro pozna samostan, kajti šel je pogostokrat mimo, da si nikdar ni prestopil njegovega praga. Pa tudi doktorjevo ime ni neznano sestram, kajti mnogo so že cule o njegovi dobrotljivosti in velikodušnosti od ubožcev, katere so obiskovale. Vstopi in odda svojo posetnico s prošnjo, da bi rad videl sestro, ki je bila pri postelji Marice Trsten.
Čez par trenutkov mirnih korakov vstopi visoka, plemenito-izgledajoča nuna. Gane ga njen sladko-jasni, mirni in krasni obraz, in mehko-svetla siva očesa ga še bolj potrdijo v njegovem prepričanju. Vstane
“Prišel sem, sestra,” pravi z uljudno dostojnostjo, “povedat prijateljici u-boge deklice, ki smo jo danes pokopali, da nameravam držati obljubo, katero sem storil ob njeni postelji v vaši navzočnosti. Jaz verujem v njeno in vašo vero ter sem sklenil, da še nocoj ukrenem potrebne -korake, da jo javno pričam. Ali prosim Vas, ne smatrajte me za predrznega, ako Vam zastavim neko vprašanje, ki bo osvetlilo jako pomembno točko v mojem življenju, ki je bila doslej podobna veri svoje vrste. Ali Vam je, prosim, uboga Marica kdaj govorila o meni?”
“Je, doktor,” pravi nuna mirno, “in jaz sem ji dolgo časa pomagala moliti za Vas. Hvala Bogu, da se tako plemenita duša, kot ste Vi, končno vendarle zasidra v varnem pristanu, kjer bo edino našla pokoj.”
“A vprašanje, sestra, je tole: Jaz dolgujem razvoj vsega, kar je dobrega v meni, nekemu dogodku, ki se je pripetil pred petindvajsetimi leti v nekem daljnem mestu, in o katerem Vam je uboga Marica gotovo kaj pripovedovala.”
Sestra Hilda pritrdi z glavo, in njeno oko za trenutek obtiči na obrabljenem malem prstanu, ki visi na doktorjevi urni verižici. Doktor sledi njenemu pogledu, se lahko nasmehne,, potem pa važno povzame:
“Zdelo se mi je, ko sem Vas ugledal, sestra, pri smrtni postelji onega otroka ter čul Vaš glas, da Vas poznam. Petindvajset let je minulo od onega živega dogodka, in angel onega prizora ste bili Vi. Ni-li res?”
Nuna se nasmehne.	(
“Pred petindvajsetimi leti, doktor, sem jaz bila še majhen, svojevoljen o-trok, mnogo premajhen za kaj prida.” “Ali Vaše ime,” ji željno seže dr. Trn v besedo; “samo Vaše prvo ime?” “Moje ime je bilo Ana,” pravi nuna obotavljaje se; “ali doma so me tisti, ki so me imeli radi, klicali za ‘Kraljičko’.”
Ravno izdan!
Severov Slovenski Almanah za leto 1909 je sedaj pripravljen za razpoši-ljate\. Ta koledarček ima 64 strani na katerih so opisana zdravila in kako je ista rabiti v slučajih bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti enega teh koledarjev pri roki. Vprašajte za istega pri Vaših grocerjih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga zastonj.
Morje v službi dela. Francoski inženir Delver je izdelal načrt, kako bi se dala porabiti plima in oseka kot gonilna sila za industrialne naprave. V ta namen naj bi se zgradili ob obali velikanski baseni, ki bi jih vsakih šest ur vsled plime naraslo morje napolnilo, morje pa bi se napeljalo po strugi ter gonilo z 8,000 konjskimi močmi kolesa in stroje, torej v bistvu isti prin cip, kot pri vodopadu. Delver računa stroške na šest milijonov, letne dohodke pa na sedem milijonov mark. Drugi strokovnjaki pa pravijo, da je ta načrt neizvedljiv.
Roofing, garantirano, $2.25 za 100 čevljev. M. Philbin, 515 Cass St., Jo-liet, 111.	2t.
(Nadljevanje s 5. strani.) mostojno trirazrednico z nemškim učnim jezikom, s tem, da ostane poleg tega tudi slovenska štirirazrednica.
—	Ponesrečil se je 17. nov. v Šmarju pri Jelšah veleposestniški sin Franc Hrovat iz Orehka. Padel je pri gostilničarju Gradu s škednja tako nesrečno, da je drugi dan vsled notranjih poškodb umrl.
—	Dijamantno poroko sta obhajala Konjiški vasi pri Konjicah zakonska
Jože in Tereza Likeb.
—	Konec bojkota pivu na Štajerskem. Pogajanja med vodstvom štajerske socialne demokracije in pivo-varnarji je imelo ta uspeh, da socialni demokratje ne bodo več bojkotirali piva. V veljavi ostanejo zvišane cene pivu, kakor so jih pivovarnarji določili; poslednji pa ne bodo vplivali na gostilničarje, po kakšni ceni naj pivo na drobno prodajajo. Pivovarnarji so obljubili, da zopet sprejmejo v delo nekaj odpuščenih dlavcev.
—	“Martin Krpan” v Celju. Ta ljudska igra je doživela na celjskem odru uspeh, ki je daleč presegal vse pričakovanje. Obisk sam je bil tako ogromen, kakoršnega še ne pomnijo Celjani; število domačih obiskovalcev in gostov iz vseh okoliških trgov in vasi je utegnilo doseči število 1000. Dvorana je bila dobesedno nabito polna.
—	Nova slovenska banka v Trstu. V srcu mesta, na Borznem trgu (Piazza della Borsa) prav v istih prostorih, kjer se je nahajala skozi nekoliko let menjalnica Mandel, je odprla svojo tržaško podružnico ljubljanska kreditna banka. V pritličju, popolnoma na novo urejenem, bo menjalnica, v prvem nadstropju pa uradi.
—	Slovensko šolstvo v Trstu. Dovoljena je paralelka na slovenski pripravnici v Trstu in sicer za prvi razred. Vsled naredbe naučnega ministrstva ima takoj stopiti v veljavo.
—	Pangermanizem v Istri. Na elek-triški železnici Voloska-Opatija so zadnje dni začeli kar na debelo odpuščati slovenske uslužbence in jih nadomeščati z Nemci, ki ne znajo besedice hrvatski. Mir ljudem na zemlji, kateri so blage volje, ampak Nemci niso.
—	Gorica, 25. nov. Silno sušo imajo še vedno na Furlanskem. Vsi studencu in potoki so suhi. Ljudje in živina so začeli bolehati.
—	Goriška deželna bolnica bo veljala okroglo dva milijona kron.
•—• Kulanca avstrijskega ‘Lloyda’. Avsrijski Lloyd, katerega se podpira kakor znano z državnim denarjem, gradi sedaj v Tržiču pet velikih ladij. Imenovale se bodo "Abbazzia”, “Brioni”, “Adelsberg”, “Saraievo” in “Scutari”. Hrvaški listi so zelo hudi na to izzivalno nekulantnost Lloydovo. Prav tako, kakor da bi ga vzdrževali samo Nemci in Italijani!
POZOR, ROJAKI
Naznanjam, da sem otvoril EDINO SLOVENSKO SAMOSTOJNO IZDELOVALNICO
nagrobnih spomenikov
izdelujem krasne spomenike ka kor tudi okvirje za nagrobne cvetlice.
Prevzamem tudi vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Priporočam se za obila naročila Delo jamčim.
izvrstno delo—nizke cene.

Razprodaja zlatnine, ur, dimantov, prstantv
—ZA-
fr
fr fr
f£ BOŽIČNA
fr fr
$ B. BERKOWITZ, 9,0 *■ £S!?£?0 ST’
DARILOV
Ne pozabite nas obiskati!
Vsakdo dobi cožično dar ilo ki kaj kupi pri nas.
4Ï
fr
fr
t
fr
fr
Anton Nemanich & Son
1002 N. Chicago Street. 205-207 Ohio Street. JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
SIMON ŠETINA
slovenski kamnosek 1011 N. Chicago St J0L1ET
Priporoča s« Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu aii po noči se točno ustreza
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N W Phone 344.
hib i In I I
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
—	Razveljavljene so občinske volitve v Smerčah. Nemec Fischer je bil že izvoljen za župana — sedaj pa taka smola! Upati je, da zmagajo prihodnjič Slovenci!
—	V “Narodni šoli” v Št. Rupertu pri Velikovcu je letos 213 otrok. Vse hujskanje nasprotnikov le malo izda. Ljudem se polagoma oči odpirajo.
—	Nemška zagrizenost. Iz Celovca poročajo, da je moral odložiti mandat občinskega svetnika deželnosodni svetnik Martinak, ker je v senatu de-želnegayodišča glasoval za to, da je dovoljeno pri celovškem okrajnem sodišču vlagati slovenske vloge. Nemški njegovi volivci so ga pozvali, naj vsled tega odstopi! Tako hočejo nemški volivci komandirati celo — sodiščem! Ampak slovenski Korošci vstajajo za svoje pravice in zmagali bodo, to je -gotovo, ker so junaki. Čast jim!
>	HRVATSKO.
—	Zagrebški župan in hrvaški ban. Zagrebški župan dr. Amruš je prišel v banovo palačo in naprosil za avdijen-co; ban mu je pa sporočil, da ga noče sprejeti.
—Izgnani poročevalci. Bosanska deželna vlada je izgnala ’poročevalce “Matina” in “Daily Telegrapha”, ki so se hoteli nastaniti v Sarajevu.
—	Zagreb, 19. nov. Včeraj ob 5. uri popoldne je v Jaški umrl dr. David Starčevič. V soboto ga prepeljejo v Zagreb in v Šestinah se zapre grob za prvakom stranke prava, ki je zlasti v osemdesetih letih prošlega stoletja slo vel kot izvrsten agitator, značajen rodoljub, neprekosljiv govornik. Khuen-Hedervary ga je vrgel v ječo, iz katere je prišel bolan. Ta bolezen ga je spravila v grob. Pri zadnjih saborskih volitvah je bil izvoljen v dveh okrajih. Po volitvah se je pridružil desidentom, ki so se ločili od dr. Jos. Franka. Slava njegovemu spominu!
—	Zagreb, 13. novembra. Ker so tukajšnji zapori vsi polni oseb, ki so o-sumljene velesrbske zarote, se novi aretiranci odvajajo v Varaždin in drugam. Včeraj je zopet osem aretirancev pričelo štrajk z gladom. Guič od nedelje ni še nič zavžil.
Kot nova izgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE James Straka <£ Co 620-622 Cass St. jOLIET, ILi
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
Točim vedno sveže pivo. fino urinsko vino, dobro žgamr m tr*-’ iatboliše sinodke
• rort ijan 'udi trdi in mehk' preoioi
TELEFON 7612.
iota N. Broadway... JOLIET, ILL
Očislite jetra Flexer’s Pink I jiver IrMlls
čistijo jetra zdravijo nered in trn* basanost. Urejujejo prebavne orga« ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
F LEX ER & REICHMANE
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Amerikanski Slovenec samo $1
NA LETO.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo o tvorili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obtičite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom,
1 s ’-vpil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajali izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln. CHICAGO, ILL.
E. PORTER
Rillfll Brewing Co.
EAGLE BREWER« izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER»
Rcjairi, o priliki obiičit*
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
V.%VWA,AV.V,VAVAV,\V.W.Y.V.V//.VA\V.V.,.,.Y.V.V.Y.V.Y.,.V.,.,.VAW.,.,.,.WA^;
■: Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.________________
\ Kranjska hranilnica v Ljubljani.
J	KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
J	USTANOVLJENA LETA 1820.
i sprejema vloge in jih obrestuje p.<> 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. ned 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, m sicer znašajo med drugimi zakladi:
. T
fm?. -:'s-■-- ■ ■■
■ * '

Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .............. 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji.......30,028,626	K
Vrednost, hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .............. 2,925,746	K
Cisti upravni	dobiček—razen vsot,	ki
se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je z?, take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
WA,AV/AWAYAV.VAYA,.VAVAV«V.VAVAVtV,VAY.V.W.,.V.,.,.Y.V.Y.VAV.V.V.S^
pa ne.
“Kje jim pa peruti prirastejo?” ša radoveden učenec.
vpra-
Amer. Slovenec stane $1 na leto.
KDOR KUPI BOŽIČNO DARILO PRI NAS, SE MU ISTO DO-PELJE NA ŽELJO.
Skrb za jed.
Volilni knez saksonski je imel pri kosilu profesorja Taubmana, znanega šaljivca. Ko si ta po dokončani jedi vtakne dva piščanca v žep, reče knez, ki ga je videl: “Bratje, ne skrbite, kaj bodete jedli.”
“Prav, prav,” odvrne Taubman, “jaz tudi nečem skrbeti, zato sem se založil z živežem.”
Najboljša nastanitev.
Ko pride v začetku onega stoletja nadvojvoda Karol v neko vas blizu Trsta nadzirat vojake, vpraša nekega kmeta: “Oče. li ste imeli kaj vojakov nastanjenih?”
“Imel, najprej Francoze potem pa Lahe,” odgovori kmet.
“Kateri so bili boljši?”
“I kaj! Vojak je vojak!”
“Pa katere bi zopet rajši imeli?” vpraša nadvojvoda dalje.
“Če bi si kaj želel,” pravi kmet, “dejal bi, naj popadajo vsi Francozje v morje in utonejo, Lahi pa naj bi stali zunaj na obrežji in se jim tako smejali, da bi vsi popokali od smeha. Potem bi bil vseh rešen!”
Angleški kralj Jakob I. in muha.
Angleškemu kralju Jakobu I. sede pri jedi velika muha na nos.
Ves nejevoljen reče: “Ti spak! Tri kraljestva imam, pa ne moreš v vseh treh najti drugega prostora, nego moj nos?”
Miroslav II. v vojaškem taboru.
Pruski kralj Miroslav II. pride nekega dne v vojaški tabor in najde mladega vojaka na straži. Nežno, mlado lice vojakovo jako ugaja kralju, zato ga vpraša: "Vojak, koliko časa že služiš?”
Vojak: “Trinajst let.”
Kralj: “Koliko-imaš let?”
Vojak: “Devetnajst.”
Kralj: “In si že trinajst let služil?” Vojak: “Zakaj ne? Pet let sem služil za gosjega pastirja, šest let za kravjega in pred dvema letoma sem prišel k vojakom.”
Iz veronauka.
Katehet je razlagal krščanski nauk o angeljih in rekel, da so angelji čisti dujtovi, ki imajo um in voljo, telesa
FI1T0 PI70 V STEKLEUICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. *4
Stoli “Morris Chairs”		$ 9.75 do $25.00	
Gngalni stoli				60.00
Stoli za sobo		2.75 do	7.50
Naslonjači			17.00
Pisalne mize za ženske		4.75 do	20.00
Omare za godala 			18.00
Stoli za obednico		.90 do	6.00
Mize za obednico 			45.00
China Closets	 			 15.00 do	60.00
Mize za knjige			 7.50 do	25.00
Sprava za jopiče		••• 1.25 do	8.00
Omare z ogledalom			 10.00 do	45.00
Shrambe za knjige		10.00 do	28.00
Stojale za knjige		1.00 do	5.00
Sofe 			50.00
Male preproge			 .75 do	3.00
ODPRTO ZVEČER.
VANCE - FITZGIBBONS FURNITURE CO.
Van Buren Street
JOLIET
VVWWVWUV/AW.%V.V.VA W,VAWA\YVVV,.WJVVVVVV\
POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.4S0. Oh nedelje h N. VV.344, |
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči x. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se geslar
SVOJI K SVOJIM!
VA%VV.,.W.SV.VAVA\W,V.W.V.V.V.V.WA%WV.\V,IA
VWWAVW.VWAWIWWV’A
Stassen & SIbbIbu
Sobe 201 in 202 Barber bldg.	3^
JOLIET, ILLINOIS.
JAVIVX
NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tud, življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. ¡¡I
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts
JOLIET, ILL
Točim izvrstno pivo, katero izdr luje slavnoznana Joliet Citizens Br* wery. Rojakom se toplo priporočan
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod visni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenim«
M.
B. Schuster
Young Building
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me so po najaižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase :n najokusnejše meso Vse po najmiji ceni. Pridite toraj u ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j> naše geslo
Ne pozabite toraj obiskat) nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Ch,c. Phoue 4531. N W. Phone m;
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
^^^^in€yard”
po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Rox 77—
Crochrtt, Contra Costa Co.,Cal
Ana Vogrin
Izkušena babica
Z 05 N,; Bluff St.
Midwife
iv. w. m
JOLIET
Še jedenkrat.
Filip V., kralj španski, prišel je potuje tudi v mesto Montero. Duhovnik tega mesta ga vzprejme z besedami: “Dolgi govori, vaše veličanstvo, utrudijo govornika in dolgočasijo poslušalca, zato Vašemu Veličanstvu rajši nekaj zapojem.” Zapel je torej kralju v čast lepo pesen, ki je Filipu tako ugajala, da je vzkliknil: “Še jedenkrat!” Duhovnik ustreže želji, in kralj mu veli podariti 10 cekinov. To je zopet duhovniku ugajala tako, da je rekel “Še jedenkrat!” Srčno se smejaje, velel je kralj izpolniti željo.
Moč besede.
Časih izda jedna beseda več nego najdaljša pridiga. Sv. Vinko Pavlan je prišel v družbo odličnih in veljavnih mož; med njimi je bil vojak, ki je imel grdo navado, da je rad klel. Ko je začel tudi pri tej priliki svoj govor z besedami: “Vrag me vzemi!” vstane sv. Vinko, prime ga rahlo za roko in reče smeje:
“Ne, gospod, tega ne dovolim, da bi vas ta vzel, predobri ste; jaz vas hočem ohraniti za Boga.” — To je presunilo vojaka; od tedaj so rekli, da ni več klel.
Dvajset vzrokov.
Ko je prišel nekdaj kralj Ludovik XV. pred nekovo mesto, oglasilo se je pri njem poslanstvo mestnih mož. Naj prej so se opravičevali, da ga niso vzprejeli s streljanjem iz topov, rekoč da so to opustili iz dvajset vzrokov. “Prvi vzrok je, Vaše Veličanstvo, da topov nimamo, drugi” —
“O ne trudite se dalje,” seže kralj v besedo, “prvi vzrok zadošča tako popolnoma, da vam prav rad opustim drugih devetnajst.”
Bolje prej.
Dvorni šaljivec Franca I., kralja francoskega, tožil je kralju, da mu pre te neki sovražniki s smrtjo. Franc mu reče: “Če te umore, dam jih pet minut kesneje obesiti.”
“Veličanstvo!” zavrne šaljivec, “prijetneje bi mi bilo, ko bi jih dali pet minut prej!”
Neprijatelj sladkim rečem.
Med amerikansko vojsko je govornik pri slovesnosti navduševal poslušalce, naj so srčni, in sklenil z besedami: “Vojskujte in bojujte se, državljani, kako sladko je umreti za domovino!”
“Zakaj pa vi ne umrete za domovino?” vpraša radoveden poslušalec. Govornik nekoliko pomolči potem pa reče prijazno: “Nisem prijatelj sladkim rečem!”
| Milijone akrov državne zemlje zastonj
j Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov kmetijske zemlje zastonj. Kupiti za-moreš do 320 akrov izvrstne šolske I zemlje v Texasu po $2.00 aker, na 40 ! letno plačilo. Obsežna slovenska knji-1 ga, ki opisuje vso to zemljo, te pod-‘ uči kako jo dobiti, stane le 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in druge stvari, in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske naselbine Slovenija. Knjiga ne govori o nekaj negotovim; ž njo dobiš zastonj farmo, vredna najmanj $1600.00. Knjig izšlo 1000, polovica prodanih; požuri se, v par dneh bodo pošle.
Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v kateri državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej.
WM. BRUNSHMID, 2* 708 So. 10 St., Minneapolis, Minn.
PROTI IZPADANJU LAS.
Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je
CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade in. daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom vas jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo. Naročila sprejema:
P. FRANK
221 E. 22 St.,
New York, N. Y.
Compagnije 9 G-enerale 9 Transalan tique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St, N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, Jll. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet Illinois.
• > ♦»♦»♦«♦«♦»♦❖♦«♦•»♦«♦«♦«♦«♦»♦»♦»»«♦«♦«♦«♦«♦»♦»♦«♦♦»»k
J. J. KUKAR,
536 Belvedere St, Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
i|vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
• W V W V W V W W W W V W 'a' W V W V
Božična darila
VELIKI
PRODAJALNI.
t

Rojakom Vesel Božič želi firma
Grahek S Ferko,
Razpošiljamo meso na vse kraje, mesarja, Kranjske klobase, naša posebnost.
Slovenske firma
KI IZDELUJE
sladke piiaôe Joliet Slovénie Bottling Co,
913—913^ N. Scott Street JOLIET, ILL.
NAŠE PIJAČE SO NAJBOLJŠE!
JOHN GRAHEK,
Gostilničar
želi rojakom vesele praznike.
1012 IS. Broadway, - - Joliet, 111.
Joiin in Anton Pasderc,
a MESNICA
VdSil Božič in srečno Novo leto!
Hvala za. naklonjenost. z~.	Priporočamo se v bodoče.
1013 N. BROAPWAY, JOLIET, ILL.

Anton Košiček,
QO STILNI ČAR ...
Cor. Broadway & Ross Sts, Joliet, 111; želi rojakom vesele praznike ter se priporoča v poset.
Ogulin & Sitar
< ; ii< K EHI.TA
805 N. Chicago St.	JOLIET.
Rojakom in rojakinjam želiva vesele praznike.
Anton T.Terdich
STARI ROJAK
se priporoča rojakom, da ga posetijo v obilnem številu. Najboljše domače vino se pije pri nas! Vesel Božič in srečno Novo leto! Rojaki dobro došli.
203 Ruby Street.
TOPLA SOBA JE VESELIA DOM.
Joliet Slovénie Coal Co.
dovaža najboljši premog.
Poskusite ga!	Rojakom vesele praznike in gorko peč.
Cor. Indiana and Jackson Streets.	JOLIET, ILL.
Geo. Loparc
....GROCER....
402 Ohio Street JOLIET, iLL.
Vsem rojakom vese'e praznike.
Vesele praznike želi rojakom
Anton Kirincich
cor. Columbia & Chicago Sts., Joliet.
Priporočam svojo
“BOWLING ALLEY”
'V kratkočasenje.

Jos. Bahorich
.... GOSTILNICAH....
1103 N. Scott St. Joliet, 111.
ROJAKOM ŽULIM VESELE PRAZNIKE.
SRNO!	SRNO!
MAUSER BROS.
CORNER JACKSON AND OTTAWA STREETS
Poglejte, že nam peljejo srno za lune za praznike.
Dobili smo je v zapadnih gozdih-To bo lunč, a pijače tudi dost pri nas.
FR. BAMBICH
....Gostilničar....
Cor. Chicago and Ohio St. Joliet.
Ob praznikih bom, imel dober lunč na razpolago.
ROJAKOM VESELE PRAZNIKE.
ZDRAVJE.
NAPREDEK ŽIVLJENJA je odvisen od moči in zdravja, katerega posamezna oseba lastuje. Nobena izguba ni v večjo škodo kakor ta, ako so ljudje bolehni, in vendar je to tako nekako navadno, da skoro malokdo se na to ozira. Boljše je, da se bolezen zabranjuje, kakor zdravi, ker na ta način ljudje nič ne trpe, a zdravi ostanejo. Izmed vseh pripravkov kar se jih dela za preprečenje bolezni, najboljši, najzanesljivejši, po navadni pameti najizvrstnejši pripravek vsikdar so:
Severova Družinska
Skoro vsaka slovenska družina kije rabila naša zdravila nam pošlje pismo v katerem se zahvaljuje za izvrstno delovanje naših ? zdravil proti raznim navadnim boleznim. Ni nam mogoče vseh zahvalnih pisem priobčiti v list; a tu sti dve pismi:

‘Naznanjam Tam, da sem po uživanju Vaših zdravil popolnoma ozdravel, ter sein tudi zelo zadovoljen in se tam prisrčno zahvalim. T prihodnje si bodem naročil še istih zdravil.	Anton Janesh, Hamburg, Ark.”
“Naznanjam Tam o Taših zdravilih. Rečem, da meni vsakikrat pomagajo in bodem se vedno na Tas po zdravila obračal in jih vsakemu priporočam.
Lovrenc Goličnik, Aldridge, Mont.”
So Trideset vrst je Severovih zdravil. Vsako je pripravljeno za posebno vrsto bolezni. So delujoča,
zanesljiva in priporočljiva. Omenimo sledeča:
i

SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA (Balzam for Lungs) je najboljše zdravilo zoper kašelj; neprekosljivo zoper vse bolezni v prsih. Cena 25 in 50 centov.
SEVEROV ŽIVLJENJSKI BALZAM (Balzam of Life) za vse, ki trpe na izgubi veselja; zoper vse nerede v prebavnih organih. Cena 75 ct.
SEVEROVO ZRAVILO ZA OBISTI IN JETRA (Kidney and Liver Remedy) zoper vse nerede obisti in jeter. Najboljše zdravilo za trganje v hrbtu. Cena 50 centov in $1.00.
SEVEROVI TABLETI ZOPER PREHLAD IN HRIPO (Cold and Grip Tblets) prinesejo hitro pomoč v vseh slučajih prehlada in hripe. Cena 25 centov.
SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC (Stomach Bitters) zoper vse želodčne bolezni. Daje dober okus in je dobro zdravilo zoper bolezni v prebavnih organih. Cena 50 centov in $1.00.
SEVEROVO ZDRAVILNO MILO ZA KOŽO (Medicated Skin Soap) je pripravljeno za umivanje. Izvrstno za kopanje otročičev in čiste-nje po britju. Cena 25 centov.
SEVEROVI PRAŠKI ZOPER GLAVOBOL IN NEVRALGIJ O (Wafers for Headache and Neuralgia) je gotovo zdravje vsakega glavobola. Zanesljivo. Cena 25 centov.
SEVEROVO ZDRAVILO ZOPER REMATIZEM (Reumatic Remedy) Najboljše zdravilo zoper vse slučaje revmatizma. Ako se rabi kot svetovano delj časa bo trpinu v korist. Cena $1.00.
SEVEROV ANTISEPSOL je najzanesljivejše zdravilo. Posebno dobro	SEVEROVE KAPLJICE ZA OTROKE (Soothing Drops) so najboljše
za izpiranje grla in zdravljenje istega ter čistenje ust. Cena 25 centov. zdravilo za otroke. Zoper drisko in druge otročje bolezni. Cena 25 ct.
SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA (St. Gothard’s Oil) je najboljše SEVEROV NERVOTON je zanesljivo zdravilo zoper vsako nervoznost mazilo za rane, odrgnine, otekline in revmatizem. Cena 50 centov. . prestrašenje, izgubo spanja in nerede v možganih i. t. d. Cena $1.0o!
Prodaja se v vseh lekarnah. Vedno zahtevajte Severova zdravila. Nasvet o rabi pošljemo zastonj. Vprašajte svojega lekarnarja za izvod Severovega slovenskega almanaha (koledarja) za leto 1909. Dobite ga zastonj.
UT. IT. SEYERA GO., Gedar Rapids, Iowa.
i
í

i ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE, i
~-i irrmiFTT ~ n mi n■ iim ■ i m■■ ■ ■«■■m	___ _■
Samo 15 centov!
Samo 15 centov!
d
i
h
Tako se zove naj večja zdravniška knjiga v našem jeziku, katera z Novim letom izide od prvega, najstarejšega in
najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
The Collins New York Medical Instituta
Ta knjiga je napisana v našem materinem jeziku na jako razumljivi način ter obsega 240 strani z mnogo krasnih slik v tušu in barvah in je neprecenljive vrednosti ZA MOŽA ZA DEKLICO IN MLADENIČA, ker so v njej opisane vse človeške potrebe, sestava telesa, in vse bolezni, kakor tudi kako nastanejo, kako se jih zamoremo varovati, kako in kje jih zdraviti. Kratko: knjiga je taka, da hi j« vsak Slovenec moral imeti. Cena knjig-i je 25 centov a da <>
zamore vsaki in to im pvej naročiti, jo dnino v poeetku za samo loe., katere naj zajedno z naročilom dopo-šlje v poštnih z nanikali.
Prebravši to knjigo se bodete prepričali, da je zdravnik od COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTA EDINI, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa in vse bolezni zato EDINI ZAMORE JAMČITI za popolno ozdravljenje. Temu dokaz so tudi mnogobrojna zahvalna pisma od raznih ozdravljenih bolnikov, katera mu vsaki dan prihajajo iz vseh delov sveta in katerih par tu priobčimo:
!
Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, s katero ste mi izkazovali za časa moje bolezni. Uverjen in prepričan sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bila skoro popolnoma obupala. Sedaj pa se čutim popolnoma zdravo, kot kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
Z spoštovanjem ostanem Vam hvaležna
Lucija Tori, Box 126 Meadow Lands, Pa.
Spoštovani zdravnik!
Tem potom Vam poročam, da se pravdobropo-čutim po Vaših zdravilih, katera ste mi posijali in katera sem tudi točno po Vaših predpisih rabil. Zahvaljujem se toraj za posljana zdravila, katera so bila izvrstna za mene in Vam naznanjam, da sem popolnoma zdrav, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem ter ostanem
Vaš udani prijatelj.
Sam Potočnik, Oregon City, Oreg.
Dragi mi zdravnik!
Vaša posljana zdravila sem porabil ter se počutim popolnoma zdrav tako ko sem bil pred boleznijo. Molčal pa sem zato toliko časa, da sem se prepričal, da sem do kraja ozdravljen, za kar se Vam iskreno zhvalim.
Vas pozdravljam ter Vom ostajam vedno hvaležni prijatelj
Martin Augustin, L. Box 93,
Crested Butte, Colo.
Dragi moj doktor!
Z veseljem Vam naznanim, da sem Vaše pismo Prejela ter Vam se srčno zahvalim za Vas trud in uspešno zdravljenje in potrjujem, da se čutim popolnoma zdravo in ne potrebujem več zdravil.—Zatoraj se Vam še enkrat zahvalim in kličem: Bog Vam plačaj ! Priporočam Vas celemu slovenskemu narodu po širni Ameriki v slučaju težkih zastarelih boleznij. Z Bogom! Vam vedno hvaležna
Marija Puhek, Box 72, Mohawk, Mich.
!■ 7fltnrpi Mlaki narožite čim prej to Prekoristno »“jigo, da se bodete znali varovati pred raznimi boleznimi. AKO PA STE BOLNI TER VAM TE TRFRA 7ni5MruTiv.	*	- t- n-nČNO BREZ
LdlUiCj | UJdMj SRAMOVANJA VAŠO BOLEZEN ter natanko naznanite kako je nastopila in naznačite vse simptone, potem smete biti prepričanih hateatfc ^ S POMOČI- OPIŠITE TOČNO BREZ C	J „	* v	v naJkraJsem času Vašega popolnega ozdravljenja.
*«	Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
I
J 140 "WEST :*4tli STREET,
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
NEW YORK, Yl


&
■' WWAV.,.,.VAVAV.\\V.,.VAW.V.VWAV.V.V,V^V.VAV.V.V.V.Vs\SV.WAV.V.VA5WWAV.WAV.V.VV.V1,1,1V1‘1V  ......... ..... ..«.V.V. í