Ilovi C E
"azglednica
P
P
P
LETO V.-št. 42
V KOČEVJU, DNE 15. OKTOBRA 1960
Cena 15 din
VELIKO MLADINSKO ZBOROVANJE V KOČEVJU
Revolucionarna pot mladine
Mladinsko zborovanje ie začel predsednik Občinskega komiteja LMS Kočevje tov. Kocjančič, ki ie Pozdravil goste: sekretarja Centralnega komiteja LMS Toneta Preložnika. predsednika OK LMS Staneta Bernika, sekretarja Obč. komiteja ZK Ludvika Goloba, org. sekretarja ZK Ivana Vesela, predstavnika ObLO Petra Sobarja ter vse zborovalce.
Uvodoma je tov. Preložnik dejal, da je zborovanje posvečeno 41.
V PONEDELJEK 10. OKTOBRA SE JE NA TRGU SVOBODE družbenega upravljanja«, je na kraju dejal govornik.
Zatem je gimnazijski pevski zbor pod vodstvom profesorja Humeka ob spremljavi rudarske godbe zapel dve pesmi.
Zborovanje kočevske mladine je zelo lepo uspelo. Organizatorji zborovanja so imeli tudi srečo % vre-
v KOČEVJU ZBRALO ŠE PRED NAPOVEDANO	URO VELIKO
ŠTEVILO MLADINE IN OSTALIH PREBIVALCEV	KOČEVJA NA
MLADINSKO ZBOROVANJE. MNOGI SO PRIŠLI	V SKUPINAH
IN Z ZASTAVAMI. KOČEVJE JE BILO ZA TO	PRILOŽNOST
OKRAŠENO S ŠTEVILNIMI ZASTAVAMI, POSEBNO LEPO PA	
JE BILO NA MESTU ZBOROVANJA. VESELEMU	RAZPOLOŽE-
NJU PA JE DALA SE POSEBNI TON RUDARSKA GODBA.
..... ___...... J ______ ... Govornik je podrobneje orisal ju- spomnil tudi velikega dogodka
obletnici ustanovitve SKOJ in delu naška dejanja kočevskih mladincev zasedanja Zbora odposlancev slo-revolucionarne mladine. Obširno je od začetka NOV pa do zmagoviteg.4 venskega naroda v času od 1. do govoril o delu SKOJ in mladinske konca. Mladinci, člani SKOJ, sc< 3. oktobra 1943 v Seškovem domu organizacije med obema vojnama, sodelovali v posebnih sabotažnih v Kočevju. V Kočevski Reki ie ki sta delali, pod vodstvom in na- skupinah, opravljali so napisne ak- bil leta 1943 I. kongres Ljuds c vodilih Komunistične partije Po- cije s pozivi proti okupatorju, zbH mladine Slovenije. Ze med NOB je drobne je je orisal delo SKOJ in ralj so orožje, hrano, sanitetni ma- bilo na Kočevskem nad 1.300 mla-ntladiniske organizacije na področju tcrial itd. Kljub italijanskemu te- dine organizirane, skratka, tukaj š-Kočevske v obdobju pred vojno in rorju revolucionarna mladina ni nja mladina, je poudaril tov. Premca vojno Kočevska mladina, or- prenehala z delom. Okupator je že tožnik, je med narodnoosvobodilno Ranizirana' v SKOJ je pod vod- leta 1941 zaprl kočevsko gimnazijo stvorp Kp h!1a vedn0 v prvih vr- zaradi revolucionarnega dela gim-stah Dri revolucionarnem delu. So- nazijcev. Vrstilo se je preganjanja delovala je Dri v=eh akcijah, ki .uh skojevcev, vendar vse to mladini) ie organizirala KP Kočevska mio- ni uklonilo. Kočevska mladina jel din a je bila zelo borbena. V šoli KP v velikem številu sodelovala v se je mladina usposobila za ve- NOV in dala časten deiež pri osvo-liki, boj proti okupatorju, ki je za- boditvi domovine.
sedel naše kraje spomladi leta 1941. Sekretar tov. Preložnik se je čevati v mehanizem delavskega in
zelo lepo. Vsem, ki so se udeležili zborovanja, bo le-to ostalo v lepem spominu in spodbuda za nadaljnje delo.	-m
L;
k-


POGOVOR OB ŽGANJEKUHI (Foto ing. L. Čampa)
Številke pripovedujejo...
vojno kot en mož osvobodi ni vojni.
sodelovala v
Kočevje, 7. oktobra. — Polletne varstva je še vedno v premajhni lavci (48 več kot lani), sledijo pol-skupščine podružnice Zavoda za so- zmogljivosti splošne ambulante kvalificirani delavci in vajenci. Od Č"ovnr:Hp*tudi o delu in uspehih cialno zavarovanje Kočevje so so spričo obsežnega terena. Nujno je, skupnega števila 524 ponesrečenih mladine v povojnem obdobju, in udeležili tudi predstavnik) Okraj- da se čimprej začne z gradnjo oseb je 58 žensk, ostali so pa mo-naloenh ki lih ima mladina sedaj. nega zavoda za socialno zavarova- zdravstvenega doma, kjer bi zava- ški. Zanimivo je, da se največ ne-»Naš čas terja veliko znanja, zato nje, ObLO in drugi gostje. Poro- rovanci lahko dobili vsestransko sreč pripeti v tretji delovni uri, se ie toeba učiti.... Mladina se Čili) jc zajelo celotno problemati- zdravniško pomoč. Urediti bo tre- najmanj pa v osmi uri. mora usposabljati in aktivno vklju- ko dela podružnice v prvem pollet- ba tudi zdravstveno postajo v Fari Na Zavodu imajo veliko dela s
ju tega leta. Objavljamo nekatero (denarna sredstva so že zagotov- kom-pletiranjem pokojninskih zan-najpomembnejše značilnost) iz dela ljena) in namestiti zdravnika. S tem tevkov. Veliko dela zavzame tudi podružnice.	bj razbremenili zdravnike v Ko- zasliševanje prič v zvezi s priznava-
V prvem polletju je bilo pov- čevju, prebivalci Kolipske doline pa nje n delovne dobe. prečno 6.201 zavarovanec, t. j. 8,6 bi imeli zdravnika prti roki.	Zavarovanje kmetijskih proizva-
odstotka več kot v istem obdobju	V primerjavi z letom 1959 se	je	jalcev ie v glavnem lepo potekalo,
lani. Povečanje gre predvsem na	število nedelavnih dni povečalo,	in	30. junija ie bilo skupno 715 nosil-
rai un priključitve nekaterih kra-	sicer v breme gospodarskih orga-	cev kmetijskega . zavarovanja z
je\ občini Kočevje, kakor tudi za-	nizacij za 11 %, v breme social-	2.128 osebami. Bilo je tudi nekaj
povečan'a gospodarske zmog-	nega zavarovanja pa za 9 %. Bilo	primerov kmetijskih proizvaial-
liivosti.	‘	je tudi veliko število pregledov v	cev. ki se niso hoteli zavarovati
Na območju podružnice je en	ambulantah in poliklinikah, in si-	kljub trikratnemu pozivu. Le-te so
zdravstveni dom, šest zdravstvenih	cer nad 43.000, stroški pa so zna-	zavarovali po službeni dolžnosti,
postaj in dve obratni ambulanti,	šali 13 milijonov 330.000 din. Ls-	Kmetijski proizvajalci so do osnov-
Poleg teh je v Koprivniku še po-	tos se je tudi povečaj oskrbni dan,	nega zdravstvenega zavarovanja v
možna zdravstvena postaja, ki spa-	tako da znaša 1.889 ali za 187 dan	glavnem zavzeli pozitivno stališče.
Besedo kritiko	zelo	često	uporab-	ricah	storil	napako,	vrteli,	sukali	dl	vera	in	zaupanje	v	lastne	sile.	da pod obratno ambulanto KGP.	več kot lani.	Med njimi jih je bilo precej, ki bii
Jjamo.	Napačno	pa	bi	bilo,	če	bi	in	mu predlagali	kazen.	Naknadno	Zaupanje	v	'lastno	delo	pa	mora	Zdravnikov splošne prakse je pet,	Število nesreč pri. delu se je	v	bili pripravljeni plačati višje prl-
mislili, da ie vse, kar nekdo o ne-	pa se ugotovi, da stvari niso res-	imeti prave meje. Določil jih samo-	srednjega in nižjega medicinskega	primerjavi z istim obdobjem lan-	spevke, da bi s tem dobili večje
komu ali v nečemu pripoveduje	nične, da so bile vse besede le	kritičnost. Ce te človek nima, je	kadra pa je skupno ,25. Babic je	skega leta povečalo za 65 prime-	pravice iz zdravstvenega zavarova-
zares prava kritika. Ni dolgo od	trzne 'čenče. Kdo je sedaj zaslužil	njegovo delo že iz osnove slabo za-	osem. Dentist je samo eden ter ena	rov. Razveseljiva pa je ugotovitev,	n ja kmetijskih proizvajalcev. Naj
tega, kar je bil nek tovariš zaradi	kazen? Prav gotovo, da tisti, ki je	stavljeno. Ob kritiki bo ta človek	stomatologinja. V Kočevju bi bila	da je težkih nesreč manj. To nam	še zapišemo, da so znašali izdatki
izgubil glavo in bo pri reagiranju	potrebna še vsaj dva stomatologa	potrjuje tudi število izgubljenih de-	za zdravstveno zavarovanje kmeti anjo, storil še večjo napako. Te in dva zdravnika.	lovnih dni zaradi nesreč. Teh dni je	tov -(od 1. IV. do 30. VI.) skupno
trditve je v zelo nazorn) obliki po- Največii problem zdravstvenega	bilo 041 manj kot lani. Največ ne-	nekaj nad 700.000 din, kar nam po-
UVELJAVLJAJMO
PaRTIJNOST kritike
raznih slabosti partijsko kaznovan, nad nekega vodil nepreverjeno in Svoje napake je priznal in kazen neresnično kritiko. Nepravilno je, pritožbe tudi sprejeli. JZgle- da takšen kritik ostane nekazno-daio je, da je zadeva urejena. Zmo- van. Zveza komunistov ne le pri-tili smo se. V njem je vrelo. Ni čakuje, ampak zahteva od vsakega tou ,šlo v račun, da se njega kdo člana, da je iskren, pošten, da gobca kritizirati in oe-l-o kaznovati, vo-ri resnico in Čeprav je tam, kjer je mesto zato, mogočim in nemogočim spletkari-toolčal. je svoje razmišljanje iz- jam.
Povedal v pijanosti v gostinskem Kritika mora prerasti osebne bokalu. Ni govoril o svojih slabo- težnje, ne pa da postaja oblika za stih. Vsega so bili krivi tisti, ki so njihovo uveljavljanje. Kritika je Sa kritizirali. SRušal jih je ogiodati opravilo, ki ga je treba obvladati, do kosti. Ni mu šlo v račun, da Zahteva duhovno dozorelost in po-Ishko tudi mlajši kritizirajo njega, štenost. Kadar jo uporabljamo, jno-saj je vendar že v letih. Ko človek ramo vedeti, da gre za stvar) in zve za tako nečastno dejanje iz- ljudi, ki jih kritiziramo. Gre za kušenega človeka, se nehote vpraša: odkrivanje človekovih vrednosti in
trdil prvi primer v tem sestavku.
Za ta sestavek se nisem odločil slučajno. Vidim potrebo, da bi mo-
Ali je to tudi kritika? Mislim da bi- Vsa s-tvair je podobna golemu obrekovanju. Ta beseda pa ima v bistvu nečeden duševni izvor. Posamezniki io največkrat redijo iz zavisti, ali iz koristoljubja, ali iz
ne naseda vsem raje 03nOvne organizacije Zveze komunistov več govoriti o pravem smislu kritike in samokritike, o nečastnem in nedopustnem obrekovanju, o poizkusih, da bi kritika koristila za uveljavljanje osebnih teženj, o ljudeh, ki kritizirajo in o tistih, ki so kritizirani itd. Z uveljavljanjem pravih načel kritike, bo naše delo še uspešnejše in plodnejše.
LUDVIK GOLOB
njegovega dela. Zato naj bo vedno javna, preverjena, povedana tam, kjer je mesto zanjo, torej'na sestanku osnovne organizacije ali drugih sestankih. Ljudje, ki so kritizirani naj bodo na sestanku pri-
fovuriš Janez Vipotnik predaval v Kočevju
10. avgusta je v Šeškovem domu predaval o zunanjepolitičnih vprašanjih in delu Generalne skupščini) OZN sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Ljubljana Janez Vipotnik. Predavanje je bilo zelo zanimivo in vsem razumljivo. Številni poslušalci, ki so napolnili dvorano Šeškovega doma, so bili zelo zadovoljni s predavanjem.
sreč je bilo med nekvalificiranim: ve. da kmetijski zavarovanci s pridelave! (vendar pa za 13 primerov dem uporabljajo svoje pravice, mani kot lenih kvalificiran'mi de- ___________________________________
SVETU
»Sodobna elektronika«
V dneh od 15. do 23. oktobra bo bodo sodelovale ljudske republike: Gospodarsko razstavišče v Ljub- Srbija, Hrvatska, Slovenija in ljjani pomembno prizorišče velike Bosna in Hercegovina.
Ves razpoložljivi prostor Gospo-
da vesti, da ima obrekljivec sam solni, da bodo, slišali izvirnost kri-svojih napak čez glavo1, ki bi jih tike, da ne bodo stvari zvedeli v rad prekričal prav z obrekljivim povečani in ponarejen; obliki. Le šepetanjem. Skoraj vsak obreklji- tako- bomo- lahko uveljavljali družite se običajno zelo boji. da bi ga beno vrednotenje in pravi smisel	sejcmske pr)reditve	—	7.	medna-
tio v veljavi prekosili, zato blati kritike. Za kritiko se odločajmo	ro(jnega sejma	elektronike,	teleko- darskega razstavišča v površini	djt
‘lstega, ki odkriva njegove napake, premišljeno. Le tako bo ohranjen munikacij, avtomatizacije in nukle- 5.500 m- (zaprt notranji prostor v - —— v—■ 1Jl Taki in podobni izpadi so sicer njen smisel. Smisel kritike pa .te	- - -	“
toi
.	0	. arnc tehnike, ki nosi naziv »SO- paviljonih) je bil za ta sejem že
nas osamljeni primeri. So pa v tem. da bi se tisto, kar kritizi- DOBNA ELEKTRONIKA«. Ta pred časom razprodan telo škodljivi, saj jemljejo ugled ramo izbo-jšaio. Ce kritiziram člo- tradicionalni sejem bo prikazal naj-
^anizaeiji Zveze komunistov ki veka, ga želim dvigniti iz napak, ^veie dMežke"na"^odl-^čju"avto- tos^čisuTehSprirej reč pol ves čas svojega obstoja nadvse mu skušamo- odpreti boljšo pot v matizacije, merilne in vakumske scbnih posvetovanj in predavanj.
i Tako je veliko zanimanje za posejem svetovanja o avtomatizaciji, va-
^'stnc> [n nesebično ustvarja novo življenje. Poleg pravilnega p-risto- telinike ^‘alistično družbo. Nekateri zelo pa h kritiki, se pred nami odpira
ni3tobko'nabito vilno sprejemale kritike^ Kritika »Sodobna elektronika« je v svetu kumski tehniki; obravnavali bodo vrženi kolonialističnim silam.
zaradi njih nedo- se nikoli ne noiavi v obliki bo- izredno veliko zanimanje. To nam probleme, ki se pojavljajo pri šo- PRAGA. — Sovjetska, češkoslo- monstracije študentov, ki zahteva-
Za letošnji mednarodni
BEOGRAD. — Predsednik Tito prikazal Koroško. V sprevodu ni se je po uspešno opravljenem delu bilo niti enega slovenskega napisa, na 15. zasedanju Generalne skup- ni bilo slišati niti slovenske bese-ččine Združenih narodov vrnil v de niti pesmi, kakor da na Ko-ro-domovin-o. Povratek tovariša Tita škem sploh ne živi slovenska manjšo sprejeli naši -delovni ljudje z ve- šina.
likim veseljem. V Beogradu so pri- DJAKARTA. — V Indoneziji se hod predsednika Tita pozdravili mudi jugoslovanska parlamentarna tisoči in tisoči beograjčanov in z delegacija pod- vodstvom zveznega velikim odobravanjem sprejeli nje- ljudskega poslanca Veljka Vlaho-g-ov-e besede, ki jih je ob tej pri- viča. Delegacija bo ostala v Indo-liki spregovoril naš dragi predsed- neziji -osem dni kot gost tamkajšnjega parlamenta.
NEW YORK. — V Generalni KAIRO. — Indijski premier Ne-skupš-či-ni OZN je gvinejski pred- hru se ie na povratku z zasedanja sednik Seku Ture v svojem govoru Generalne skupščine OZN za krajši med drugim dejal. da izgubljajo čas čas ustavil v Kairu. Sestal se je vsi tisti, -ki se bojijo, da se bo Af- s predsednikom Združene arabske rika uklonila enemu ali drugemu republike Naserjem. Po končanih bloku. Poudaril je, da je trajen mir razgovoril ie Nehru odpotoval v nemogoč, dokler bodo narodi pod- domovino.
SEUL. — V Seulu so bile de-
lua eu ^cuavli M _______ nikoli ne pojavi v obliki bo
škljivi/da lahko zaradi' njih po- žanja, ampak vedno enkrat bolj.
^njajo kar hočejo. Z zaslugami drugič manj v obliki bojevitega hočejo prekriti svoje lastne slabo- spoprijema s človekovimi dejanji. stj itd.	Tudi sprejemanje kritike in reagi-
Cas je že, da se o teh pojavih ran je nanjo mora biti- razumno m tesno in razumno pomenimo. Pri- premišljeno. Vsak nepremišljen iz-	,	_	. ,	,
llko za razgovor o teh stvareh nam foruh zaostruje odnose med član- sodelovalo 13 držav letos pa kar hudijo sedaj letine konference os- stvom in dela osebne razprtije. 18- Na tem mednarodnem sejmu bo-hovnih organizacij Zveze komuni- Te pa nikakor niso v skladu z li- d° sodeloval) razstavljalo! iz ZDA,
potrjuje mnenje, da si je ta ljub- lanju strokovnih kadrov za ta poljanski in jugoslovanski specializi- dročja. rani sejem uspešno utrl pot v sve- ——————
tu. Izredno veliko, dto sedaj največje število prijavljenih držav nam to tudi potrjuje. Na lanskem sejmu je
Šola na Travi pred dograditvijo
Šolsko poslopje na Travi so v v
vaška, vzhodnonemška in poljska jo, da morajo biti kaznovani funk-vlada so poslale narodom in via- cionarji strmoglavljene Sing Man dam vseh -držav skupno izjavo, v RSieve vlade.
kateri izražajo skrb za prihodnost LEOPOLDVILLE. — V glavnem Evrope in v zvezi s tem opozar- mestu Konga'križarijo kamioni in jajo na nenehno nevarnost za mir, tanki, polni vojakov polkovnika ki grozi zaradi vedno aktivnejših Mobutu j a. Spričo tega je v mestu militarističnih in revanšističnih sil vzdušje zelo napeto. Ta akcija je Zahodni Nemčiji. Skupna izjava naperjena predvsem proti premiera
stav. "	kom komunista z metodami in na- Japonske, Zvezne republike Nem- surovem stanju dogradili že pred dolži vlade ZDA, Velike Britanije centralne kungoške vlade Lumum-
Po-leg nekaterih obrekljivcev se čeli ki iih postavlja Program Zve- Demokratične republike Nem- nekaj leti. potem pa je zmanjkalo in Francije, da so zakrivile seda- bi, katerega rezidenco so obkolili Pojavljajo tudi posamezniki ki želo	ze komunistov	«IJe’ Itali)e’ Svlce- Danske, Angdje,	sredstev za -dokončno dograditev,	nji razvoj položaja v Zahodni	Nem-	močni vojaški oddelki. Predsednik
tedi nabirajo v svoje žepe besede	Pred vsako 'kritiko	ie najboljša	Švedske, Francije, Poljske, CSSR,	Letos so začeli z dokončnim ureje-	čiji.	tako imenovanega »sveta general-
hlice. Ne da bi se prepričal: a,li so	obramba samokritika	S tem, da na	Bel*’ic Avstrije, Madžarske, Nizo-	vaniem. Pričakovati ie. da bo šol- CELOVEC. — 40-letnice	koro-	nih komisarjev«, je ultimativno za-
tesnične ali ne. jih širijo naprej,	lastnem delu	ugotavljaš dobre in	zemske.	Liechtensteina	in	Jugosla-	sko poslopje kmalu izročeno svoje-	škega- plebiscita so se udeležili naj-	hteva-1 od misije OZN. naj	omo-
včasih jih celo javno povedo na	slabe strani	dobivaš' do svojega	vije*	Od	domačih	razstavljalcev	mu namenu. Poslopje so si (pred	višji avstrijski predstavniki na čelu	goči aretacijo ministrskega	pred-
^kšnem sestanku. Ze tedaj, ko so	dela potrebno	razdal io. S samokrK-	■ . __ __________________dnevi ogledali tudi predstavniki	s predsednikom republike dr. Schar-	sednika Lumumbe. Naj višji	pred-
(novico zv-ede,li, sklepajo o -tem,	tično-stjo b) se morala v vsakem	ObLO ter Sveta za šolstvo pr) Obč.	fom. V zaključnem delu proslave	stavniki OZN v Kongu so zavrnili
kako bodo človeka-, ki je po govo- članu Zveze komunistov graditi tu- DOPISUJTE V »NOVICE!« LO Kočevje.	je bil tri-urn) mimohod, ki naj bi to zahtevo.
----------------------------------------------------:	nalilo podjetje in projektivni biro. jev; družbeni bruto produkt je bil
____ __________ ,, Vsi obrati in podjetja, ki so bili lani v privatnem sektorju nekaj
NEKOČ SMO V »NOVICAH« C\EDLI NOV O I. ERIKO ustanovljeni letos, so sc že lepo nad milijardo dinarjev, letos na se KATERI SMO HOTELI IRIKAZVTI NAŠIM BI. ALtluISOSEI)-	ra7vi|i vendar	so možnosti	za na-	bo povečal za skoraj 200 milj. din.
NJE OBČINE, KI MEMO NA NASE ^BMOC IE NAJELE! SMO	da|jnj. ra7VOj	ge večje. Izdelujejo	Tudi narodni dohodek občine se bo
V DALJŠEM S^TAVKU SPOZNALI OBČINO GKOSUPWE,SE-	prcdvsem take	izdelke, po	katerih	povečal od lanskih dveh milijard
DAJ PA JE I O DALJŠEM PREMORU NA VKSSI NAŠA SEV -	j Veliko povpraševanje.	127 milijonov na dve milijardi 469
»s «	"z* fU. > -ur.-
PRIKLJUČIL TUD, VtoJ, DEL B.VSE OBČINE VELIKE LASCE	Sle ”,	* bo leto,	,tovel„,
______________ -------------------------------------------------stroje (čolničke, igle itd.). Izdelujejo 25 %. Plan bo prav gotovo tz-
vse, kar rabi tekstilna industrija.	saj se bila pol etna real,-
V perspektivi je tudi gradnja no- za,'Ja za f vlsJa. °*1 a. k?' Po vih obratov, ker sedanja kapadte- rast kmetske Proizvodnje je le-
Naša soseda
ta tovarne ne zadošča več potrebam.
K industriji v občini bi lahko prišteli tudi rudnik barita v Škofljici, Kovinsko industrijo Ig. Lesno industrijsko podjetje Podpeč, Ver-dok (kozmetični preparati), Stavbe-
tos temeljil na povečani organizirani proizvodnji. V kooperacijo je bilo vključenih 2.094 hektarov zem-
Pomen in namen »Tedna varnosti«
Pred Tednom varnosti, ki bo od 16. do 23. oktobra, smo zaprosili delovnega inšpektorja Vinka Muhiča, ki opravlja svojo službo na področju občin Kočevje in Ribnica, da bj nam odgovoril na nekaj vprašanj.
Kako se pripravljajo v občini Ko- vzroki nesreč so subjektivnega zna-ljišč ali 18,2 % vseh obdelovalnih čevje in Ribnica na Teden varno- čaja. predvsem opuščanje vamost-površin (1.122 ha travnikov, in 972 sti?	nih ukrepov pri delu, premajhen
ha njivskih površin. »Spočetka je »Teden varnosti« je republiške- nadzor mojstrov in delovodij nad bila kooperacija pri nas precej trd ga značaja. Akcijo vodi »Stalna uporabljanjem osebnih zaščitnih
_____	oreh,« je pripovedoval tov. Urbič, konferenca za varnost in zdravje sredstev.
Pred kratkim, ko	sem se mudil na Rudniku, sem stopil na Ob-	no mizarstvo Lavrica	itd., ki se raz-	)>scdaj pa jp mnogo bolje. Pogod-	pri	delu«,	ki	deluje pri	reipubii-	Izpad	delovnih	dni	letos	je	bil
činski ljudski odbor in	poiskal tajnika, tovariša Urbiča. V	kratkem	yi'a	po ,.Yzl)fVi X"	tP3ars'Km poQ'	beno sodelovanje v Podpeči ni več	škem	sindikatu.	Ta akcija,	ki	bo	za	941	dni	manjši kot	v	istem	ob-
razgovoru, ki sva ga zaradi pomanjkanja časa morala skrčiti na mi- ,etl1 v veak kombinat. ^	problem, saj sodeluje večina kme- trajala od 16. do 23. oktobra, ima dobju lani. Zato gre predvsem za-
n im um, sva se pogovorila o najrazličnejši problematiki s katero se »V industriji je v naši občini za- tov, nekoliko teže je na Igu... Tu namen, da mobilizira vse družbene sluga HTZ komisijam in vodstvom ukvarjajo, o načrtih občine in o gospodarstvu.	pos enih preko 1.200 ljudi,« ie. delal moram omeniti tudi Barje. V bar- čini tel j e v borbi proti nesrečam pri podjetij. Na zboljšanje je vplivalo
tajnik občine, »vseh zaposlenih na	sk0 zemljo vlagamo velika sredstva,	delu	in	poklicnim	obolenjem.	tudi	to, da	gospodarske	organiza-
Občina Ljublj ana-Rudnik meji na	predvsem z lastnimi sredstvi. Tudi	območju občine pa je preko 2.000	vendar ta trud ni zaman, ker so	Komisiji	HTZ	pri	ClbLO	Kočevje ciie na območju	obeh	občin	v	letu
severu na mestni občini	Moste in finančni uspeh podjetja	je velik,	(pri	tem niso všteti	ljudje, ki de-	uspehi res zelo lepi. Na Barju je
Center, na severovzhodu	na gro- sai so ustvarili od aprila	že preko	lajo	izven občine!).	Najmočnejše,	tudi kmetijsko posestvo Brest, ki
supeljsko občino. Meja poteka	na-	30 milijonov dinarjev prometa!	podjetje je »Utensilia«, kjer je za-	je doslej zaznamovalo odlične rezul-
dalie preko Golovca na Orle	ter	Tudi »Galvanotehna« v Glineku	poslenih okrog 200 ljudi...«	tate pri obdelovanju barske zem-
prj Škofljici je zrasla iz poskusne- Vrednost bruto proizvoda se bo lje...«
za Škofljico po Grosupeljski grapi do Velikih Lašč, Karlovice. Roba in preko Krima do Preserja in vrhniške meje. V občini je okrog 18.200 prebivalcev, od tega jih živi v mestu le okrog 3.000.
»Velikolaški predel,« je pripovedoval tovariš Urbič, »'e izključno živinorejski. V teh krajih ima živinoreja že bogato tradicijo, znani so tudi veliki živinski sejmi v Laščah. Kmetijske zadruge in ob-
predek6 v ^h^krajih" zelo "zanima- z“ dclom“so pričeli februarja; kljub merjavi z lanskim letom za 281 mi- občine Rudnik. S tajnikom sva se Zvečajo Varnost" pri detu^čeklalie „ Lahko trdim da imajo zadruge začetnim težavam so doslej dosegli lijmov dinarjev (13,3 %), število pogovorila še o marsičem, vendar
občina Ljubljana-Rudnik
ga obrata z 12 zaposlenimi delavci, v teh obratih povečala letos v pri- Tako! To bi bil le droben prikaz
pri tem delu precej
Ostali kraji kmetijski...
v občini so
uspehov zelo lepe rezultate, to pa predvsem zaposlenih pa se bo povečalo le za sem prepričan, da daje ze to do-pretežno zaradi dobrega strokovnega kadra. 2 %. To dokazuje, da porast proiz- volj jasno sliko o gospodarstvu v Obrat se vedno povečuje, veliko vodnje ne temelji na povečanju za- občini. Veliko je še problemov, la
poslenih, ampak na izboljšanju pro- jih nisem naštel (zdravstvo, šolstvo,
smrMMSi	jmro ss»r	^	——	su, -
v družbenem sektorju 3,016 milijo- težave,	kot vse ostale občine.	poslenih zvišalo napram lanskemu	m •	—
nov dinarjev, letos pa se bo pove-	letu, vendar so to nesreče z manj-
čal za dobrih 500 milijonov dinar-	France Grivec širni poškodbami. Najpogostejši
in Ribnica sta imeli v pripravah 1959 plačale okrog 15 milijonov dir za »Teden varnosti« več sej in kon- narjev penalov zaradi premajhnih ferenc. Izdelali sta svoi program in varnostnih ukrepov pri delu. predloge za delo HTZ komisij v
gospodarskih in drugih organizaci-	Program za Teden varnosti?
j ah v zvezi z akcijo »Tedna var-	občinski komisiji za HTZ pri
nosti«. Na tej osnovi so komisije obLO Kočevje in Ribnica s sodelo-v podjetjih naredile svoje progra- vaniem koordinacijskega odbora me dela.	,pri ObSS organizirata v »Tednu
Priprave za »Teden varnosti« varnosti«, t. j. 21. oktobra, ekskur-ugodno potekajo in so močno raz- z;j0 v Ljubljano na ogled glavne gibate HTZ komisije po podjetjih. repubiiške razstave HTZ in ogled Najbolj delavne HTZ komisije so Litostroja. Ekskurzije se bodo ude-bile letos v podjetjih Rudnik in ieži,li vsi člani občinske komisije, ? iskarna Kočevje, ki so dosledno predsedniki HTZ komisij v podjet-lzvaiale predloge inšpekcije za delo. jn varnostni tehniki. V Kočev-Sicer pa v večii meri vsa podjetja ju bo organizirana manjša razsta-
va, organizirano bo dvoje preda-več pozornosti.	vanj in predavanja po šolah. Iz-
vršena bo kontrola nad cestnopro-Ukrepi za zmanjšanje nesreč pri metnimi znaki, vozili in dvokolesi, delu?	po gospodarskih organizacijah pa
bodo predavanja in pouk organi-
Združitev organizacij
J
Motiv iz Male Slevice pri Velikih Laščah
Značilno za to občino je, da je veliko ljudi zaposlenih v industriji. Nekateri kmetje, ki sami ne morejo več obdelovati zemlje, ponujajo posestva v najem in se zaposlujejo v industriji. Kmetijske zadruge so sprejele že precej zemlje od privatnikov. ustanovili pa bodo tudi kmetijska posestva.
S tajnikom sva se pogovorila tudi o industriji. V občini je že precej industrijskih obratov, vsako leto pa ustanove tudi nekaj novih. Tako so letos odprli že šest novih obratov. Tekstilno podjetje »Tek-stilka« ima obrate v Vrbnjah. Rudniku in. Zapctoku. Sprva so iz odpadnih krp izdelovali vato. Pri svojem delu je podjetje doseglo zelo lepe uspehe, tako da so morali odpreti tudi tri obrate. Najprei je bilo zaposlenih 12 ljudi, sedaj pa jih dela že preko 49. Ilmajo tudi precej strojev in jih še nabavljajo,
kvaliteto njihovih izdelkov pa izpričuje tudi to, da imajo naročila za proizvodnjo že za prihodnje leto. — Tudi obrat »Kovinoplastika« je bil ustanovljen letos, delajo pa predvsem izdelke iz plastičnih mas in inštalacijske naprave.
Podjetje »Gradbeni material« iz-(7; uje cementne Milke, prevzeli pa so ga od nekega privatnika. Zadnje mesece se je že močno razširilo in uveljavilo, pa tudi finančni uspeh je zelo lep. Sedaj je v podjetju že zaposlenih preko 40 ljudi. V občini imajo tudi komu-
Predavtmje v Ribnici
Tovariš Janez Hočevar, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZKS je predaval v Ribnici o mednarodnem položaju in vlogi Jugoslavije na 15. zasedanju OZN.
Pred kratkim je bila v Kočevski Reki seja predstavnikov množičnih organizacij s področja posestva »Snežnik«. Uvodni referat je imel predsednik SZDL Ivan Juretič. Na seji je bilo sklenjeno, da se iz krajevnih organizacij na območju »Snežnik« osnuje ena sama V Kočevski Reki. V združeni organizaciji naj bi Mu predstavniki vSen treh dosedanjih organizacij (Stal-carji. Briga in Kočevska Reka), Na skupnih sejah bi izmenjavali mnenja in reševali probleme, ki so skupni na vsem področju omenjenih krajev.
Potreba po združitvi osnovnih organizacij SZDL se je že prej pokazala. Zato so na seji predlagali, da se predlog o združitvi predloži občinskemu odboru SZDL Kočevje.
nekaj lutkovnih igric za otroke in odrasle, vsaj eno dramatsko delo, knjižnica pa se bo popestrila z novimi knjigami. V tem letu se bo spet nadaljeval študij za člane ZK. Študija na se bodo lahko udeleževali tudi člani SZDL.
.Pomemben pripomoček pri izob-raževaniu so televizorji, katere je nabavil »Snežnik«. Televizorje imajo v Štalcarjih, Brigi, Primožih, Bodies ju in Kočevski Reki. V vseh
teh vaseh imajo tudi prostore, kjer se zbirajo ljudje pred 'televizorji.
Posestvo »Snežnik« kaže veliko razumevanje za delo množičnih organizacij in jim tudi materialno pomaga. Posestvo je dalo skupno organizacijam pomoč v znesku 1 milijon 350 tisoč dinarjev. Na seji so določili, kako bodo razdelili ta
sredstva. Največ bodo prejele tiste organizacije, ki so bile med letom najbolj delavne.	Nil
Prvi festival LMDB
V soboto 8. oktobra se je na letnem telovadišču v Ljubljani začel I. festival LMDB, ki je trajal dva Poleg tega so razpravljali o pro- dni. Svečani otvoritvi festivala, na gramu kulturno prosvetnega dela, kateri je govoril predsednik OK Predsednik »Svobode« Jaka Lavri- LMS Stane Bernik, so prisostvovali ša je med drugim dejal, da je pro- še predsednik SZDL okraja Ljub-gram za letos zelo pester in poln ljana tov. Boris Mikaš, član CK novih oblik izobraževalnega dela, ZKS tov. Lojze Herman ter pred-V načrtu je ustanovitev klubov, sednik ljubljanskega okrajnega sin-Klrubi bodo imeli dovolj hvalež- dikalnega sveta tov. Uroš Rupreht. nega dela. V Kočevski Reki so že Festivala se je udeležila tudi dele-ustanovili klub. Ustanovili pa jih gacija ObK LMS Kočevje, bodo tudi v drugih krajih.	Predsednik OK LMS ie v po-
Druga oblika izobraževalnega de- zdravnem govoru orisal zgodovino la bodo razni tečaji, kot so: šola mladinskih delovnih brigad od leta za starše, šiviljski tečaj in drugi- 1943 do današnjih dni. Pozval ie Člani »Svobode« bodo naštudirali brigadirje 20. zbranih brigad, da
se tudi v prihodnje leto udeleže mladinskih delovnih akcij, obenem pa izrazil upanje, da bo pestro brigadirsko življenje pritegnilo v brigade še Več mladincev. Na otvoritev festiv. so prišle tudi štafete.
Zbrani brigadirji so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu,
Zvečer je bil v Festivalni dvorani brigadirski ples, v nedeljo pa so bila športna tekmovanja brigadirjev. V popoldanskih urah se je zaključil I. festival LMDB s podelitvijo priznanj najboljšim brigadir-jem-športnikom. Okrajni komite LMS Ljubljana je sklenil, da bo tudi v prihodnjih letih organiziral brigadirski festival.	Sivi
Mesec tehnike
V	okviru prireditev meseca tehnike. o katerem ie naš tisk že poročal, bodo prvi teden sledeče prireditve:
V	torek 18. oktobra 1960 bo odprta razstava o kmetijstvu, gozdarstvu in lesni industriji, ki bo odprta za obiskovalce vsak dan od 9. — 17. ure. Zaključek razstave bo v petek 21. oktobra. Razstavo prirejata kočevski podružnici društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne .industrije LRS ter društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v sodelovanju s podjetjem KGP in Poslovno zvezo.
Razstava bo v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju. Pričakuje se, da si bo to razstavo najvažnejše gospodarske dejavnosti v Kočevju ogledalo veliko število prebivalstva.
Razen razstave bosta v prvem tednu meseca tehnike tudi dve javni predavanji. Prvo predavanje ? naslovom »O gozdarstvu in lesU* industriji« bo v sredo 19. oktobra ob 19. urj v dvorani množiČ-nih organizacij. Drugo predavani6 bo zadnji dan razstave, to je V petek 21. oktobra ob 19. uri tudi v dvorani množičnih organizacij i naslovom »Tehnika v kmetijstvu«-V Cvišlarjih bo v petek omogočen ogled strojne molže vsem, ki bi se za to zanimali.
O prireditvah sledečega tedna bomo poročali v prihodnji številki-lista.
Obč. D IT
Križem po Evropi
etos se mi je nudjltt ugodna prilika za ogled večjih mednarodnih filatelističnih razstav. Za to leto so bile predvidene dve razstavi: ena v Londonu in druga v Varšavi. Ker se dobi devize na potni list samo enkrat, se je bilo treba odločiti za prvo ali drugo. No, jaz sem se odločil za prvo; delno iz razloga, ker je bilo potovanje predvideno tako, da bo med potjo možno obiskati in videti tudi čim več krajev. Domači družinski svet je bil zopet enoglasen — pa pojdiva.
Organizacijo potovanja je povprila Filatelistična zveza Jugoslavije ponovno Putniku za Vojvodino v Novem Sadu. Tu so nam preskrbeli vse potrebne potne dokumente, kar tokrat ni bila šala, saj smo potrebovali vize kar od sedmih konzulatov. Potovali smo namreč v Italijo preko Švice v Francijo in Anglijo ter na povratku v Belgijo, Nemčijo in Avstrijo. Tako je bilo treba pripraviti kar zajetno popotno culo, ker jc potovanje trajalo 15 dni. To pot nas je bilo v skupini 45 in se jih je večina pripeljala že z simplon-ekspresom iz Beograda. V Ljubljani smo vstopili samo še Slovenci, nekateri pa tudi še v Trstu. Pretežno smo bili že znanci iz lanskoletnega potovanja.
Zgodaj zjutraj smo bili že v Sežani, kjer smo opravili običajno carinsko proceduro. Brez poseb-
nih pripomb smo to opravili tudi na vhodni postaji v Italijo. Naleteli smo pa tukaj na malo tehnično nevšečnost. Pri našem vagonu se niso mogla odpreti ena vrata ker za posebno ključavnico sprevodnik ni imel ključa. Odpreti bi jih morali že nai odhodni postaji t. j. v Beogradu. Nas to ni motilo, ker je bil vagon itak samo za nas rezerviran in po naši železnici ni bilo zaradi tega zadržkov. Drugačnega mnenja pa so bili Italijani. Skoro ne bi bili pustili vagon preko meje, ker njihovi predpisi tako pomanjkljivost ne dopuščajo in so trdili, da bi se zaradi tega lahko pripetila nesreča posebno pri pogreznjenih peronih, kjer stopiš direktno v vagon. Naš vodič je potem uredil zadevo tako, da smo dobili v Trstu drug vagon, ki je bil za nas še bolj ugoden.
Ko smo prišli v Trst je bilo sončno jutro in je mesto ležalo pod nami tiho in mimo, nobenega vrvenja in živahnosti, kakor jo vidiš v drugih pristaniških mestih, manjših od Trsta. Čas nosi svoje. Gospodarsko in politično stanje tega pristaniškega mesta brez naravnega zaledja bo postalo sčasoma vse težje, kar dela že sedaj sive lase tvorcem tega umetnega in nenaravnega statusa mesta. Vse te razpoke mašijo iz nacionalno političnih ozirov s finančnimi žrtvami, a vendar že na izgled v samem mestu ni take živahnosti kakor srečaš to v ostalih mestih naših sosedov.
Iz tega premišljevanja me je iztrgal premik vlaka, ki je krenil iz obnovljenega perona. Tu je bilo veselo poslavljanje. K vlaku je namreč prišlo precej tržaških Slovencev pozdraviti znance iz naše skupine, ki so jih obvestili o potovanju skozi Trst. Res prelepa je ta obalna vožnja z razgledom na Trst in slovenske vasi ter preko zaliva na našo obalo Koprske.
Popeljali smo se zopet mimo pravljično lepega dvorca »Miramar«, o katerem ve povedati zgodovina pa tudi vsak vodič, ki te opozarja na lepoto gradu, da lastniki v njem niso imeli sreče in da so se ga okoličani najraje ognili. Vodiči najraje pripovedujejo, kako je v njem živela zblaznela lepa Sarlota, žena ustreljenega cesarja Maksimiljana, ki se je vsilil Mehikancem za cesarja po običaju takratne avstrijske vladarske hiše, ki je redno tako posegala po raznih deželah, a najkrčeviteje po naši slovenski^ zem]ji. A tudi temu je prinesel čas svoje, gradič je danes muzej. Neizogibno je pri vseh potovanjih v to smer,, da se vključi v program ogled Benetk; to je že nekak stalni program vseh potovalnih agencij kot nekako pri nas Postojnska jama. Že pred prihodom v Benetke sem si naredil svoj posebni razpored, kako bom izkoristil dan.
Ko je človek že večkrat v istem mestu, postane bolj domač in mu ni več za nekak splošen ogled mesta pod vodstvom vodiča; zato stikaš sem in tja, da še kaj vjameš, kar si pri prejšnjih ogledih zamudil. Tako bolj opazuješ življenje v samem mestu. Tako sem naletel na posebno priliko. Skoro po vseh gostiščih je bilo nenavadno polno in razgibano, posebno v manjših, kamor zahajajo piloti motornih čolnov in še preostali gon-doljeri. Pripravljali so se na štrajk. Beneški^ vodilni hotel »Kazino« je nabavil svoj motorni čoln, da bi z njim vozil svoje goste po »Grand Kanalu« do 4 km oddaljenega Markovega trga in
do ostalih zanimivosti Benetk. Strajk so pripravljali zato, da ne bi še ostali hoteli zašli na isto pot in nabavili svoje čolne. S tem bi bil ogrožen žvijenjski obstoj in zaslužek posadk rednih čolnarskih zvez po mestnih kanalih t. j. vodenih Ulicah. Kasneje sem čital, da je bila prvi dan štrajka v Benetkah prava zmeda, ko se nekaj tisoč Benečanov ni moglo peljati v službo in obratno, hotelski gostje pa se niso mogli povrniti i* raznih zabavišč v svoje hotele. Torej bitka kapitala, ki je naredila na lagunah veliko zmedo, meni pa kar zanimivo zabavo, ko sem opazoval in poslušal žive razprave o pripravah za ta nenavadni boj za obstanek skromnega čolnarja.
Z ženo sva zašla malo v stranske ulice kopnega dela Benetk. Povsod so lepe trgovine, ki so ponekod urejene kot majhne razstave; res lepo, toda cene so tako pretirane, da ni čuda, da so trgovine prazne. Bolj dren je v lokalih, kjer prodajajo spominčke vseh vrst, od najcenejšega P® do drage zlatnine. Ne moreš si zamisliti slike •* Benetk, da ne bi stal v sredi jate golobov, fo je res zanimivost svoje vrste. Na stotine jih j6* Skoro vse skupine turistov jih krmijo s koruzo, ki jo nudijo od vseh strani prodajalci. To je verjetno najdražja koruza in činkvantin na svetu. Vrečka približno 10 dkg stane 100 lir, torej kilogram 1000 lir. Res dober in lahek zaslužek, še skoro boljši od Ribničana, ki je v Ameriki ribičem črve prodajal in si s tem prislužil. svoj »haus«. Tudi po svetu velja krilatica — znajdi se. Res lepo je gledati te krotke jate golobov, ki se pode za koruznimi zrni; malo drugačen vtis P® dobiš, ko se te jate dvignejo iznenada v zrak. ' utegneš odpreti dežnik ali odskočiti pod kap J vse dobro, drugače pa dobiš brezplačno origina n beneške spominčke, ki jih z različnimi ob , _ strgaš z obleke, kar ti ostane v trajnem sporni
(Dalje prihodnji6*
GASILSKE
VAJE
v Sodražici
Občinska gasilska zveza Ribnica oziroma Stab operative je v požarno varnostnem tednu izvršil vse zadane naloge. Med tednom je izvršil preventivne preglede pri vseh industrijskih in ostalih podjetjih, pregledali so njihovo gasilsko opremo, kakor tudi ugotovili usposobljenost industrijskih gasilskih enot.
Vsa večja društva so v požarno varnostnem tednu organizirala v šolah gasilska predavanja in priredila razstave gasilske opreme. Večina društev je uredila orodišča in izvedla dnevne ali nočne vaje. Gasilsko društvo na Gori je imelo nočno gasilsko vajo 1. oktobra. Na znak za alarm, so se udeležili vaje vsi člani. Tudi požarni nastop je bil dobro izvršen.
Za zaključek požarno varnostnega tedna je bila v Sodražici sektorska vaja. V popoldanskih urah je bil insciniran z uporabo dimne bombe požar v prostorih eteričnih olj v Sodražici. Takoj nato je bil z električno sireno dan znak za alanm. Na kraj »požara« so takoj prispeli gasilci iz Sodražice, Zamostec a in Zimaric. Gasilci so takoj stopili v napad, istočasno pa tudi v obrambo sosednjih stavb. Telefonsko je biilo poklicano na pomoč tudi gasilsko društvo iz Ribnice, k; je prispelo na kraj »požara« v kratkem času. Prišli so z dvema gasilskima avtomobilima. Takoj so stopili v akcijo. Vaja je lepo uspela.
-nc
I
n
SE VESTI
Minulo nedeljo je bilo okrajno tekmovanje gasilskih desetin lesne Industrije v Duplici pri Kamniku. *Tega tekmovanja se je udeležilo 11 ekip jn med temi je bila tudi ekipa LESNO INDUSTRIJSKEGA OBRATA KGP Kočevje. Ta ekipa je v močni konkurenci ostalih ekip osvojila prvo mesto s 516 točkami, •drugo mesto ie zavzela ekipa Tovarne »Sora« iz Medvod in tretje ženska desetina iz Podpeči. Razveseljivo je to. da je kočevska ekipa zmagala s 116 točkami razlike med drugim mestom. Zraven diplom in priznanja je najboljša ekipa bila praktično nagrajena.. Da je gasilska desetina LIO Kočevje dosegla tako lep uspeh, ie nedvomno zasluga dolgoletnega gasilca Ivana Kluna, ki jih ie dali časa
temeljito pripravljal na to tekmovanje.	— *—
Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje je letošnji občinski praznik proslavilo s pomembno delovno zmago. Dokončno so uredili gasilski stolp in na njem so montirali novo alarmsko sireno. V počastitev praznika so stolp razsvetlili tako. da ga je bilo videti daleč naokrog. _ *__________________
Te dni so dobili gasilci iz Kočevja tudi novo avtomobilsko gasilsko cisterno, ki vozi s seboj na požarišče blizu 2000 litrov vode. To so prejeli že v mesecu avgustu. Ker ni zadovoljivo delala, so jo vrnili, da bi jo dokončno uredili. Gasilci zagotavljajo,, da bodo odslej, lahko odšla na krai požara v dveh minutah po sporočilu.
Prizor iz lutkovne igrice »Čarobne gosli«, ki so jo uprizorili kočevski lutkarji lani. Naj povemo, da bodo uvedli ročne lutke v kratkem
Razgibane športne igre gredo proti koncu. Odigranih je bilo zopet nekaj finalnih tekem, ki so pokazale prav kvalitetni šport, s katerim je bilo prisotno občinstvo, predvsem navijači svojih kolektivov, zelo zadovoljno.
Skoro v enakovredni igri sta od-igra.i nogometni enajsterici podjet-
0 IP 0 ¥ E K
ja »Itas« in KGP finalno tekmo. Zmagalo je moštvo »Itas« z 2 :1 in tako postalo prvak v nogometu sindikalnih iger nogometa. Moštvo KGP je zasedlo drugo mesto. KGP se je tekom cele igre dobro upiralo, šele proti koncu druge igre, ko je izglodalo že na neodločen rezultata, so prejeli drugi gol. V moštvu »Itas« je igralo več bivših in še aktivnih nogometašev, zato bi moral biti izid bolj prepričljiv.
Tudi odbojka je končana. Po kvalitetnih igrah finalistov skupin
D IE L n V S K II
so se moštva uvrstila po sledečem vrstnem redu:
1.	Sind. podruž. Prosv. delavcev.
2.	Sind. podružnica »Avto«.
3.	Sind. podruž. Rudnik rjavega premoga.
Balinarji so tudi končali. Veseli živ-žav na igrišču je prenehal v nedeljo, ko so bile odigrane zadnje! tekme, ki so dokončno razčistile uvrstitev moštev podružnic-kolek-tivov:
1.	KGP.
2.	»Ključavničarstvo«.
3.	»Avto«.
4.	Tekstilana.
s pi isti mm iiiEin
5. — 7. Rudnik rjavega premoga, ObLO, SGP »Zidar«.
8.	Kemična tovarna.
9.	»Itas«.
Tudi strelci so še v polnem zamahu tekmovanja. Trenutno vodi ekipa Kemične tovarne s 85 zadetki od 100 možnih. Za njimi je »Avto«, »Itas« itd. Do konca tekmovanja so možne še izpremembe, vendar se bo preko 85 zadetkov težko prebiti.
Za samo podeljevanje pokalov pripravlja komisija za fizkulturna tekmovanja pri Občinskem sindikalnem svetu družabni večer vseh udeležencev delavskih športnih iger.
ROKOMET
Ribnica: Stična 15:14(7:9)
V nedeljo se ie pričelo rokometno tekmpvanje v dolenjski ligi, v katerem sodelujejo tudi ekipe Partizana iz Ribnice. Ribniško ekipo v glavnem sestavljajo člani, ki doslej te panoge niso trenirali, vendar pa so premagali najboljše moštvo dolenjske lige. Tekma je bila v Stični. V začetku so bili boljši domačini, ki imajo v malem rokometu več izkušenj. Toda gostje so kmalu dosegli vodstvo. Kljub temu pa se je prvi polčas končal z zmago domačinov, ki so izrabili
napake še neizkušenega vratarja.
V	drugem polčasu so Ribničani zaigrali bolj učinkovito, toda sodnik je razveljavil diva povsem pravilna gola, ker ni bilo mrež.
S to zmago so si Ribničani priborili precej možnosti za prvo mesto. Pri ekipi Stične je bil najboljši Erjavec (7 golov'), Pri Ribnici pa Gibal (3), Bavdek (6) in Kmet (5).
V	nedeljo bosta v Ribnici dve
tekmi, košarkarska s Kamnikom in rokometna s Šentvidom pri Stični.	-et
Obvestila Delavskih - univerz in klubov
DU KOČEVJE
V	ponedeljek, 17. oktobra bo ob 16. uri na Rudniku v Domu rudarjev predavanje: »Splošno o varnosti v rudarstvu«.
V	torek, 18. oktobra ob 19.30 url
bo v Kočevju v dvorani množičnih organizacij predavanje:	»Splošna
varnost pr j delu«.
Predavanja so v okviru »Tedna varnosti« in vabimo vse kolektive da se jih udeleže.
r
Plaščev za dvokolesa ni
Iz neznanih vzrokov je nastalo pomanjkanje plaščev za dvokolesa. Povpraševali smo v trgovinah v Kočevju in drugod, pa so nam povsod enako odgovorili, da plaščev ni in da tudi ni dobrih iz-gledov, da jih bodo zopet kmalu dobili.
Ko človek obišče trgovine, ki prodajajo dvokolesa in podobne
stvari, ga preseneti veliko število koles, kj so, razumljivo, opremljeni tudi s plašči, toda plaščev samih pa ni! Vemo, da zaradi tega trgovine ne nosijo nikake krivde. Krivda je nekje drugje. Prav bi bilo, da bi sc to vprašanje čim-prej ugodno rešilo, saj predstavlja kolo prometno sredstvo tisočem delovnim ljudem...
ANEKDOTA
Angleški pesnik Byron je bil rahlo šepav In ga je zaradi tega že vsako namigavanje razžalostilo. Vsakomur pa je skušal vrniti milo za drago:
»Kako kaj gre?« ga je z zlobnim poudarkom vprašala ški-lava dama.
»Kakor pač vidite!« je zasikal občutljivi pesnik.
Gibanje prebivalstva
PREDGRAD
Rodila ie Verderber Ana, gospodinja iz Dola 14 — deklico Ireno.
DOLENJA VAS
Rodila ie Hočevar Marija, gospodinja iz Rakitnice 34 — deklico Boženo.
iz Kočevja, Podgorska 45, star 83 let.
noči«. 22. in 23. oktobra ameriški cinemascopski film »Ljubi me ali pusti me«.
Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kočevje na podlagi 164. člena ZJU
razpisuje
ta-le delovna mesta:
1.	REFERENT ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI SLP (višja strokovna izobrazba s 3-letno upravno prakso)
2.	REFERENT ZA SPLOŠNE GOSPODARSKE ZADEVE (visoka ali višja strokovna izobrazba s triletno upravno prakso)
3.	REFERENT ZA GRADNJE IN KOMUNALNE ZADEVE (srednja strokovna izobrazba)
4.	REFERENT ZA PLACE IN DELOVNE ODNOSE (srednja strokovna izobrazba)
5.	REFERENT ZA REŠEVANJE ZADEV BORCEV NOV (srednja strokovna izobrazba)
6.	DAKTILOGRAF (nižja strokovna izobrazba, po možnosti dveletna administrativna šola)
Ponudbe je poslati do 31. oktobra 1960 s spričevalom o šolski izobrazbi in življenjepisom Komisiji za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje.
Komisija za uslužbenske 'zadeve ObLO Kočevje
Zanimivosti
•	SESTRICI SPITA
V Clevelandu v državi Ohio sta zboleli 2 majhni deklici za skrivnostno boleznijo. Medtem ko je ena že preteklo jesen nenadoma trdno zaspala in se ni več prebudila, ji je zdaj sledila še petletna sestrica. Deklici ležita vsaka v svoji sobi. Zdravniki niso doslej ugo-J tovill niti tega, če gre pri obeh deklicah za isto bolezen. Starši deklic imajo še dva sina, ki sta popolnoma zdrava.
•	NAJMANJ OTROK
se rodi na Švedskem
Švedska ima najnižji odstotek rojstev v Evropi. Na tisoč oseb je bilo lani povprečno 14,2 rojstev. Za švedsko pride Luksemburg s 15,5 rojstvi, nato pa se zvrstijo Vzhodna Nemčija s 15,6, Madžarska s 16,1, Danska s 16,5 in Velika Britanija s 16,8 rojstvi na tisoč prebivalcev.
•	TELEVIZIJA PREKO VSE EVROPE
Sovjetska zveza ima danes že nad štiri milijone televizijskih sprejemnikov. Na področju, ki obsega 70 milijonov prebivalcev, stoji 70 oddajnikov in celo omrežje relejnih postaj, še letos bodo zgradili vrsto relejnih postaj, ki naj bi omogočile izmenjavo sporeda z Madžarsko in Romunijo. Sovjeti bodo zgradili relejne postaje (po en stolp na vsakih 50 km) do svoje meje, za priključke na svojem ozemlju pa bosta poskrbeli Madžarska in Romunija.
Leta 1961 bodo omogočili izmenjavo sporeda med Moskvo in Leningradom, hkrati pa pripravljajo televizijsko zvezo med Moskvo preko Varšave in Prage z Vzhodnim Berlinom. Tudi Bolgarija se namerava vključiti v to veliko televizijsko omrežje vzhodnih držav. Sovjetska zveza predvideva v bližnji bodočnosti tudi izmenjavo televizijskega sporeda z Londonom, Rimom, Brusljem in drugimi večjimi evropskimi televizijskimi središči.
od tu in tam
Lovski pogon
Lovska družina iz Predgrada je zadnjo nedeljo organizirala skupen lov na Kozicah in v Baletih nad Lazi. Lovec Križman iz Moz-Ija je imel najbolj srečno roko; ustrelil je težko divjo svinjo.
je imenoval«.
VELIKE LAŠČE:: 15. in 16. oktobra poljski film »Resnični konec vojne«, 22. dn 23. okt. nemški barvni film »Preprosto dekle«.
RIBNICA
Rodili sta: Ivandič Danica, gospodinja iz Ribnice 12 — deklico SVOBODA. Rudnik: 15. in 16. ok-S avico in Lovšin Angela, gospo- tobra francoski film »Veliki poginja iz Goriče vasi 65 — dečka glavar«, 22. in 23. oktobra iitali-■Janeza.	janski film »Zaljubljeni«.
Poročila sta se Sokovič Vuko- RIBNICA: 15. in 16. oktobra polj-man podoficir JLA iz Gorenje va- ski film »Likvidacija«, 22. in 23. .1 J? ln ^ Edomena, delavka oktobra ameriški film »Nekateri te Ribnice 135.	za vroče«.
»ii, 1WV.CVJC. ID, XII ii, vzrv-
tobra italijanski barvni film »Nenavadna pravljica«, 19. in 20. oktobra ameriški film »Krivo
obtožen«, od 21. do 23. oktobra ------------- -----------,------------
nemški barvni film »Petrograj- KOČEVSKA REKA: 15. in 16. ok-ske noči«, 23. ,in 24. oktobra me- tobra ameriški' barvni film »Ze-hiški film »Minu«.	leni ogenj«, 22. in 23. oktobra
KUM
mmmti
DRAGA
Poročila sta se žagar Franc, delavec iz Kozjega vrha 5, star 21 let in Kenda Marija, delavka iz Trave 11, stara 18 let.
KOCEV JE
Poročila sta se Štalcer Franc, 'tiznik iz Koprivnika 21. star 23 in Dvoršak Marija, delavka iz Koprivnika 9, stara 21 let.
V ljubljanski porodnišnici so rodile: Gregorič Ivana iz Kočevja, Trg svobode 52 — dečka Marjana, £°bec Angelca iz Željn 10 — dečka Janeza. Južnič Ivana iz Kočevja. Roška c. 51 — deklico Renato, Vinkelj Marija' iz Slovenske vasi 19 — deklico Marijo, Pajnič Tatjana iz Kočevja. Kolodvorska 8 — dečka Matjaža. Žagar Marija iz Kočevja, Ljubljanska c. 37 •— deklico Marjanco, Tomec Julijana iz Kočevja, Roška c. 4 — deklico Jo-tico in Raztresen Rozi iz Dolge va-S; 4 — dečka Silvestra.
Umrl je Čuk Viktor, upokojenec
DOBREPOLJE: 15. in 16. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Davek za krutost«. 19. oktobra slovenski film »Dobro morje«. 22. in 23. oktobra angleški barvni film »Abdulah Veliki«.
PONIKVE:	20. oktobra slovenski
film »Dobro morje«.
SODRAŽICA: 15. in 16. oktobra švedski film »Nasmeh poletne
Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju. Ljubljanska cesta 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, polletna 260 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265
lalni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje
jugoslovanski film »4 km na uro«. PREDGRAD:	15. in 16. oktobra
japonski film »Ljudje torpeda«,
22.	in 23. oktobra jugoslovansko-nemški film »Dalmatinska svatba«.
OSILNICA:	16. oktobra angleški
film »Ker veter ne zna brati«,
23.	oktobra češki film »Peto kolo«.
OPRAVIČILO
Opravičujem se Rajnovlč Cvetki iz Rudnika za žaljivke, izrečene dne 2. 10. 1960 na Rudniku.
Lipovec Ana, Rudnik št. 7
KUPIM
Kupim stanovanjsko hišo v bližini' mesta oziroma v okolici Kočevja. Naslov na upravi »Novic«,
SLUŽBA
Računovodja-upokojenec išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiv«.
ČESTITKI
Dragemu možu in očetu Alojzu Kuruzarju želijo za 50 rojstni dan vse lepo, posebno pa zdravja, žena Ana in sinova Lojze in Mirko.
_ * __
Dragi gospodični Cvar Tereziji iz Hudega konca želimo za njen god in jubilejno praznovanje vse dobro, predvsem zdravja in še veliko let življenja.	Vaščani
Ov orna nisem mogel več štu-
/—d dirati in sem jel zahajati v čitalnico. Tu podnevi ni najbolj mimo in sem si izbral za študij nočne ure. šele okrog polnoči sem prihajal domov. Gospodinji sem povedal, kje študiram in da ie tam topleje. Kanarčka iz previdnosti nisem niti omenil.
Nekaj dni je bil mir. Ko pa sem nekega jutra odhajal, mi je gospodinja naročila, naj se vsak večer dobro umijem. Strmel sem vanjo.
»Nič se he delajte nevednega. Jaz vse vem. Vi ponoči ne študirate. vi imate ženske... Pa ne samo eno. In vi jih samo ne gledate, vi jih prijemljete, poljubljate ... Ml boste še kako bolezen prinesli k hiši. O, vi...«
Odvihrala je v kuhinjo, da ji nisem mogel odgovoriti.
Že nekaj let se vzgajam k potrpežljivosti in sem hotel tudi to potrpeti. Nočno svetilko sem si postavil na posteljo, vzel knjigo, se zaodel čez glavo in študiral pod odejo. Nekaj časa je šlo. Deli kot poldrugo uro pa nisem mogel vzdržati v takem nerodnem položaju. Spet sem sedel k mizi, si zamašil ušesa z vato in študiral. Čim boli sem bil potrpežljiv, tem bolj vneto' je čivkal moj kanarček in tem krajše odmore si je privoščil. Tedaj se ml je rodila misel: kanarčka pokrijem s prtom. Res, kanarček je bil mirnejši, jaz pa sem imel za vsak slučaj še vatio Iv
ušesih. Dalo se je študirati. S kanarčkom sva toirej, kakor pravijo diplomati, našla modus vivendi. Nekaj dni ie šlo srečno. Že sem upal, da bom izpit, na katerega sem se prav tiste dni mrzlično pripravljal, srečno opravil. To bo odločilen izpit. Če padem. Izgubim leto. In če izgubim leto, ali se mi še izplača študirati?
Nekako tako sem premišljal tudi v nedeljo zvečer. V "sobo je vstopila, gospodinja s kozarčkom vode za kanarčka v rokah. Z zamašenimi ušesi sem najbrže preslišal njeno trkanje. Tako me je zalotila, ko je bil kanarček pokrit. Skoral je omedlela.
»O, vi, vi. nesramnež! Kako so vas vzgajali? Vi hočete biti inte-ligenlt? Vi, rabelj,... Uboga 2)1-val.« Zaprlo ji ie sapo. »Voode!«
Pritekel je njen mož, ki je nar-vadno večji del dneva prebil v svojem uradu. V vsakem pogledu je copata. Odšel je in se vrnil z vodo. Pojasnil sem mu, ko je gospodinja pila, da me kanarček moti.
»Seveda, če vas moti — « Več ni utegnil reči, ker ga je poslala večerjat. Meni pa je zagrozila, da mi odpove stanovanje, če kanarčka še enkrat pokrijem. Nisem ga nikoli več.
Tisti večer pred izpitom nisem bil za rabo. Vse je šlo narobe. Niti nočne čepice nisem mogel najti. Končno sem tudii brez nje zaspal. Ponoči me je zbudilo vpitje. Gospodinja je vreščala:
»Primite ga, capina, nesramneža! Ujemite ga!«
Z možem sta privihrala v mojo sobo in prižgala luč.
»Poglej, kako se skriva, kako ie potuhnjen. Dela se. da spl. Haha. Mrha. Ga vidiš, kako je zaripel? Nič čudnega. Oh. Ooh.« Sedla je na stol in sopla. »Da si ga videl,« je govorila možu, »kako se je splazil v sobo, se približal moli postelji, odgrnil odejo in hotel k meni, k meni... Ko sem zakričala, je zbežal« Vstala je speti »Samo tole čepico sem mu strgala, ko se ie ruval z menoj. Na. tu jo imaš. Kaznuj falota. Sam se odloči, kako, saj si mož!« Odbrzela ie iz sobe.
Menda sem bil res rdeč. Trajalo ie nekaj časa. da sem razumel, kai hočeta.
Mož je bil sedaj res mož in ne copata. Rekel je. da tukaj ni kaj pojasnjevati. Njegova žena je lepa, jaz pa nasilen in brez vzgoje. Prešušhnika ne bo trpel v hiši. V treh dneh naj se odselim.
Zjutraj sem bil na izpitu čisto zmešan. Sicer tako mirni profesor se ie prijemal za glavo. Slišal sem njegov glas:
»Padli ste. Na vašem mestu n« bi več poskušal.«
Res nisem. Ravnal sem se po odpovednem roku, ki mi ga je dal gospodar. Izseli sem se. Za vedno sem postal uslužbenec narodne banke, kar je moja Ivanka' napravila takoj po maturi.
(Konec)
>4i
lZNA5IHV*mt
r%* h majev'
Nadvoz v Žlebiču
Gostinsto v Dragi
O gradnji oziroma rekonstrukciji ceste od Ljubljane do Broda na Kolpi smo že večkrat pisali. Načrti za rekonstrukcijo so bili že gotovi pred nekaj leti, pa tudi gradnja počasi napreduje. Doslej so asfaltirali že dva večja obsega: Zlebič-Ribnica in Stara cerkev-Livold. Tega so asfaltirali letos.
Po perspektivnem planu naj bi bila cesta renovirana v nekaj ietih. V skladu s tem planom je podjetje Slovenija ceste že pričelo priprav-
ljati traso za prihodnje leto pri Žlebiču. Cesta se bo pri Ortneku izognila železnici, tako da bodo odpadla vsa križanja, prav tako pa bodo odpadli tudi ovinki pri Žlebiču. Na koncu vasi, pri Kosovi domačiji. bodo zgradili nadvoz. Z deli so pred kratkim že pričeli. Nadvoz, ki bo eden najvažnejših objektov na vsej cesti, bo dolg 100 metrov, stal bo približno 24 milijonov dinarjev in bo verjetno že letos gotov.
V zadnjih letih vlagamo velike napore za dvig gostinstva in so 'bili pri tam doseženi že lepi, uspehi, kar pa ne bi mogli trditi za predel Trave in Drage. V Dragi je gostinski obrat zaprt, na Travi pa gostinski obrat, tako menijo ljudje, nudi premalo brezalkoholnih piiač, iedil itd. Prav bi, bilo, da bi obrat nudil ljudem to. kar si želijo.	D
Razgrajače in pretepače kaznovati!
V Kočevju so pogosti primeri, da v nočnih urah posamezni pijanci kričijo, preklinjajo ali drugače kalijo nočni mir in spanje prebivalcev. Nekateri ljudje, ki ne poznajo mere za pitje, se v gostilniških lokalih najprej opijanijo, povzročajo nered, se nespodobno obnašajo, izzivajo mirne, goste itd. Vse to ima večkrat za posledice prepir in celo pretepe.
Tudi v Koprivniku pride v gostinskem lokalu večkrat do pretepov. Gostinsko osebje ne bi smelo dajati vinjenim osebam alkoholnih pijač.
Prav bi bilo, da bi bili razgrajači in pretepači strogo kaznovani. kar bi vzgojno vplivalo.
MiUfani za Biaga
Invalidi v Laščah
Osnovne invalidske organizacije iz Velikih Lašč. Karlovice, Turjaka in Roba so imele v nedeljo množični invalidski sestanek v Velikih Laščah.
Na sestanku so obravnavali pereče probleme inValidov. Tajnica Ofočinskegan invalidskega odbora Ljubljana-Rudnik Zalka Kržinova je prisotnim invalidom odgovarjala na vprašanja. Zanimali so se predvsem za invalidski dodatek, za zvi-
šanje invalidnine, znižano vožnjo, zdravljenje v toplicah in okrevališčih in podobno. ToV. Kržinova je govorila tudi o naporih, ki jih naša oblast vlaga za socialno varstvo. Na koncu je spregovorila tudi o zasedanju OZN in naporih predsednika Tita in drugih voditeljev izvenblokovskih držav za mir. Nevarnost vojne in njenih bosledic je znana posebno dobro nam, invalidom ...	J. P.
Kozolec bo kmalu prazen. Motiv iz Retij pri Laščah
Novi tovornjaki zmo.
Podjetje »Avto« je bilo v prvi polovici leta v težavnem položaju, ker niso bila dobavljena naročena vozila. Doseženi dohodek je komaj zadostoval za kritje osebnih prejemkov. Ce upoštevamo, da je podjetje plačevalo amortizacijo za vozila po povečani stopnji za 100 odstotkov, je s tem rezultat bistveno drugačen, saj se za povečano amortizacijo zniža dohodek in čisti dohodek. Podjetje je na ta način prišlo do investicijskih sredstev za nabavo nujno potrebnih vozil. Novi avtomobili so bili res že nujno potrebni, saj so sedanja vozila stara že povprečno no 12 let. čeprav ie življenjska doba za avtomobile deset let. Njihovi avtomobili so bili tudi prekomerno obremenjeni.
Podjetje bo nabavilo dvajset novih tovornjakov. Doslej so jih do-
0W/HLC1!
ZA NASE UPRAVE MLAKA, CVIŠLARJI IN LIVOLD ODKUPUJEMO VEČJE KOLIČINE SENA IN SLAME. GLEDE CENE IN OSTALEGA SE OBRNITE NA OMENJENE UPRAVE ALI PA NA KOMERCIALNI ODDELEK KGP KOČEVJE.
KMETIIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE
Program DU Ribnica
Delavska univerza v Ribnici je za sezono 1960-61 pripravila bogat program izobraževanja. Tako nameravajo organizirati v Ribnici in po okoliških vaseh vrsto koristnih seminarjev oziroma tečajev, pripravili pa bodo tudi več zanimivih predavanj. Pri izobraževalnem delu se bodo izdatno posluževali tudi audio-vizuelnih sredstev (magnetofon, diaprojektor, kinoprojektor itd.). Vse priprave so že končane, z delom pa bodo pričeli v prihodnjih dneh.
Prejšnji teden je Delavska univerza kupila ozko-tračni kinoprojektor. V tej sezoni bodo predvidoma prikazali v okoliških vaseh večje število poučnih in drugih filmov, dobili pa jih bodo od ljubljanskega zavoda za izposojanje filmov.
»Krstna predstava« novega kinoprojektorja je bila v petek v Ribnici. Predvajali so ameriški barvni film »Afriški lev«. V soboto so si ogledali film še osnovnošolski otroci v Dolenji vasi ter prebivalci Grčaric. — Do-lcnjevaški šolarji so domala napolnili dvorano prosvetnega doma in z velikim zanimanjem sledili slikam na platnu. Izredno zanimivi dokumentarni film o Afriki, konkretneje o Ekvatorialni Afriki nekje pod vznožjem mogočnega, z večnim snegom in ledom pokritega vrha Kilimandžara, je prikazal otrokom in odraslim košček življenja divje Afrike, o kateri v zadnjem času toliko slišimo. Za vsakogar je bil to nov pogled v svojevrstni afriški živalski svet; prikaz številnih živali, majhnih in velikih, krotkih, ljubkih in krvoločnih, prikaz njihovih navad, načina življenja in neprestanih bojev za življenjski prostor, za obstoj ...	(vec)
bili že 15. Zato bodo tudi uspeli izpolniti letni plan.
Zlasti lepe uspehe dosegalo pri zniževanju stroškov, sai so se v primerjavi z lanskim letom močno znižali. Zaradi tega bi podjetje, če ne bi plačevalo amortizacije po povečani stopnji, doseglo dohodek za več kot tri milijone višji kot v lanskem prvem polletju, pa čeprav je bil takrat v sklopu podjetja še obrat »Stojna«.
-c
VREME
Nekako sredi oktobra ponovne padavine in hladno, nato postopno tridnevno razdobje lepega vremena in postopno topleje. Okrog 20, oktobra močan dež, sneg skoraj do nižin.
•sv.
■
% v '
-j
.
Idila iz Dobrepolja: kozolci. (Foto ing. Čampa)
Premija 3,000.000 dinarjev na številko 569208 je bila prodana v Kočevju, je šlo te dni od ust do ust v Kočevju in drugih krajih. Kdo je tisti srečnež so se spraševali ljudje, pa tudi v uredništvu smo bili radovedni, kdo je postal novopečeni milijonar. V Kočevju se .je najprej raznesel glas, da sta srečna dobitnika I. K. in F. P. oba iz Kočevja, kar pa sc je izkazalo da ni res. Naša »obveščevalna služba« je ugotovila, da je bila srečna številka prodana po posredovanju kočevske pošte na pošti Draga.
Sled za srečno številko je torej odkrita. Zavrteli smo telefon in z onkraj žice iz poštnega urada Draga se je oglasil nežen glas, kaj želimo. Niti minuto ni preteklo, ko smo zvedeli, kdo sta srečna dobitnika treh milijonov (bila sta namreč dva). Dragica Dolmin, poštna uslužbenka v Dragi nam je pripovedovala, da je ona prodala polovico srečke Jugoslovanske loterije št. 569208 Jožetu Lavriču, kmetu iz Srednje vasi pri Dragi št. 1, drugo polovico pa Jožetu Urhu, logarju na Medvedjaku; ta dva sta torej lastnika vsak po milijon in pol dinarjev.
Tovarišica Dragica je pripovedovala, da sta bila oba srečna dobitnika vsa vzhičena nad dobitkom in v prvem veselju nista vedela
povedati, kaka bosta ta denar uporabila. Verjetno ho obema denar zelo prav prišel...
Prometna nezgoda voznika
3. oktobra, v večernih urah, se ie v Srednji vasi pri Dragi pripetila huda prometna nezgoda, katere žrtev ie bil Ludvik Mlakar doma iz Trave. Omenjenega dne sta Mlakar in J. K. iz Trave vozila s konjsko vprego iz Podpreske proti Travi voz desk, ki niso bile povezane. V bližini Srednje vasi se je nekaj desk zrušilo iz voza in padlo na Mlakarja in ga pritisnilo ob tla. Mlakar je bil težje poškodovan (ima več zomov). Ponesrečencu so hitro nudili pomoč in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje ie resno.
Zastrupila se je z gobami
Pred dnevi je Marija Starc iz Predgrada po pomoti jedla strupene gobe. Kmalu po jedi je začutila slabost in bolečine v želodcu. Iskati je morala pomoč v ambulanti v Kočevju.
St
ooo
■y—>11 je eden tistih septembr-/Sskih popoldnevov, ko se je sonce poslavljalo od poletja. Nebo je bilo brez oblačkov, pa kljub temu ni bilo vroče. Le prijetno toplo je bilo. Kazalca ure na Magistratu sta se lepo pomikala proti dvanajsti. Na pločniku je bilo veliko ljudi. Starih in mladih, otožnih in razigranih, brez strasti v sebi in zaljubljenih.
Mestni trg sem dobro poznal. Vsak dan sem ga vsaj dvakrat prehodil. Sam. Tisti dan sva bila oba. Z roko v roki, nasmehom na ustnicah in ljubeznijo v srcih. Ona je letos maturirala. Nadaljevala bo študij. Dobila je sijajno štipendijo. Tudi oče lepo zasluži. Matere nima več. Pa še poročena sestra jj pomaga. Denar sploh ni problem... Tudi jaz sem na univerzi. Očeta nimam. Mati ima pokojnino. Majhno. Preživljam se sam. Ob praznikih sem natakan Velikokrat zadovoljen. Nisem razvajen. Samo preveč občutljiv sem.
Stopala sva po pločniku. Nenadoma je pogledala v izložbo in vzdihnila:
»Fige.«
Bile so res lepe. Vstopila sva. Ko jih je hotela plačati, ji je padel na tla kovanec. Sklonil sem se, da ga poberem. Bilo je 50 dinarjev. Tedaj je rekla zelo glasno:
»Poberi!«
Vzravnal sem sev presenečen. Zakaj mi ukazuje. Pa ko je videla, da ga pobiram. Lahko bi bila rekla »prosim, poberi«. To zveni čisto drugače.
Odšla sva molče, kovanec pa je obležal, kjer je bil. Pričakoval sem, da bo dejala »oprosti«, pa ni. Namesto tega je vzela
denarnico in kot za stavo sta se dva kovanca znašla na tleh. V drugo sem tvegal. Prvega sem takoj našel v prahu, drugega ni bilo nikjer. Zagledal sem ga med množico čevljev. Ko sem ga pobiral, mi je nekdo stopil na prste ... Vzravnal sem se, si popravil kravate in rekel:
»Tako, vse je.«
Toda nj odgovorila. Ko sem; ji hotel denar spustiti v žep, mi je roko surovo odrinila. Bilo mi je hudo.
»Nočeš?« sem jo vprašal.
»Ne,« je odvrnila.
Pogledal sem kovanca in ju razočarano vrgel na cesto. Obstala sta pod koles) limuzine. Taunus. Mislim, da ima številko 14002. Vedno stoji tam.
Pred prodajalcem srečk naju je dohitel nek starček. Zdelo se mi je, da je berač. Vprašal me je, če imam drva.
»Razžagal bi jih,« je rekel.
»Nisem Ljubljančan,« sem odvrnil.
Ozrl sem se okoli sebe. Ni je bilo več.
»Gospod,« je dejal starec, »morda imate kak dinar? Vsaj enega.«
Oči so mu zažarele od sreče. Kot žival se je pognal proti Tau-nusu. Gledal sem za njim. Nekaj časa je strmel v tla, potem pa se je dvakrat pripognil, se nasmehnil in odšel. Stopil sem za njim in ga dohitel ravno pred tisto trgovino s sadjem. Hotel sem mu reči, da lahko dobi še petdesetak, pa je prodajalec ravno zaklenil vrata.
Bral sem nekje, da je ljubezen prvo poglavje Velike knjige o nehvaležnosti.
Leopold Šega
dioioioioioioioioioioioioioioioioioio oeoboeobo«oboioicob<=>boioeobc3boec3101oboiobc3eoeoec3boboeo
ZLOČINCI
19 posebne vrste
PROGRAM EVTANAZIJE, DIREKTNO IZTREBLJENJE RASNIH SKUPIN IN NEZAŽELENIH BOLNIKOV, POSKUSI MNOŽIČNE
STERILIZACIJE
Hitlerjev interes za »evgenične ukrepe« (egigieno rase) sc je ujemal s celotnim programom nacionalsocialistične stranke.
Že 14. julija 1933 je bil objavljen zakon o preprečevanju plodnosti oseb, ki so bile bolezensko dedno obremenjene. Do marca 1. 193*» so Gilt, Riiden in Ruttke že na široko komentirali ta zakon.
To je bila izhodiščna točka razvoja, ki je z ene strani vodila k uvajanju nasilne »smrti iz usmiljenja« pri neozdravljivih duševnih bolnikih, med vojno pa k uresničitvi načrtov za iztrebljenje ras, ki so bile proglašene za »spačke«, to je Poljakov, Rusov, Zidov in Ciganov.
Napore, ki so bili napravljeni v korist »zdravja naroda« in »neokrnjenosti nemškega ljudstva«, bi lahko zvrstili v tri skupine.
1.	Program evtanazije — »neozdravljivo bolnih«;
2.	iztrebljenje s »posebnim postopkom« rasnih skupin in bolnikov, ki štejejo za nepotrebne;
3.	predhodni poskusi za množično sterilizacijo.
PROGRAM EVTANAZIJE
V svoji obrambi je trdil prvoobtoženi Karel Brandt, da je načel problem evtanazije Gerhardt Wagner že leta 1935 na kongresu na-
cionalsocialistične stranke. Wagner je bil tedaj vodja zdravstvene službe v Nemčiji. Le-ta je takrat posnel film, ki naj bi prikazal življenje duševnih bo.nikov.
Karl Brandt je še dejal, da je izjavil Hitler 1935. leta, ko se je pogovarjal z dr. Wagner jem, da bo »dovolil evtanazijo, če pride do vojne«. Mnenja je bil, »da se bo dal ta program — laže in hitreje izvesti med vojno, saj odpor, ki bi ga bilo morda pričakovati s strani cerkve, med vojno vihro ne bo toliko pomenil kot sicer...«
Pri ustvarjanju tega sklepa so, tako se zdi, delovale na Hitlerja tudi nekatere prošnje, ki jih je dobil. Tako je, če verjamemo Brandtu, oče nekega pokvečenega otroka leta 1939 prosil Hitlerja, naj otroka usmrtijo, ker se mu je smilil.
Brandt je glede tega izjavil:
»Hitler mi je naročil, naj se takoj podam v Leipzig — tam je namreč bil ta otrok — in se prepričam o zadevi, šlo je za slepo rojeno dete, po vsem sodeč duševno zaostalo, poleg tega je bil brez ene noge in manjkal mu je del roke... Zdravniki so bili mnenja, da ne bi bilo prav, če bi tako dete živelo. Slišati ,je bilo opozorilo, da je popolnoma naravno, če zdravniki v porodnišnicah uporabijo evtanazijo v določenih okolnostih na lastno pobudo, le da se o tem ne govori.«
Problem iznakaženosti in evtanazije so proučevali in o njej razpravljali visoki nemški zdravnki. Po končani vojni s Poljsko, je dejal Hitler Brandtu, da namerava sprejeti končni sklep glede evtanazije. Ob koncu oktobra 1939 je podpisal odlok, datiran s 1. septembrom 1939, naslednje vsebine:
Bouhler in dr. Brandt bosta lahko dajala pooblastila posebej imenovanim zdravnikom, da lahko uporabijo evtanazijo pri bolnikih, ki so po njihovem mnenju neozdravljvi.
S pomočjo treh organizacij, ki so morale skrivati pravi značaj dejavnosti, se je začel uresničevati program evtanazije. Organizacija »Združenje bolnišnic in zdravstvenih zavodov« je imela nalogo pošiljati vprašalne pole in urejati podatke iz dobljenih odgovorov ter ugotavljati, kje so takšni bolniki. Druga organizacija je prevzela finančno stran vsega programa; tretja »Združenje za brezplačen pre-
voz bolnikov«, pa je skrbela za prevoz bolnikov. Trije zdravniki, ločeni drug od drugega, so dobivali od »Združenja bolnišnic in zdravstvenih zavodov« kopije vprašalnih pol. Potem, ko so vs| trije dali svoje mnenje, sta dobila kopije prof. Heyde in prof. Nietsche. Iz izjav dr. Mennccka pa se da ugotoviti, da so te kopije dobivali ŠC drugi j vseučiliški profesorji, med katerimi je imenovan tudi prof. De Crinis. Le-tj so dajali končni sklep, če naj se neki bolnik premesti v zavod na opazovanje. Svrha teh zavodov je bila, zbirati bolnike, preden so jih v skupinah pošiljali v zavode za evtanazijo (predvsem v Hadamar, Harheim blizu Linza, Grafeneck v Wiirtem-bergu, Brandenburg na Havali, Sonnenstein blizu Pime). Pri tem ni imel niti bolnik niti njegova družina ničesar odločati.
Kakšne so bile priprave za uresničitev tega programa, se vidi iz izjav dr. Fritza Mennecka, bivšega vodje Zavoda za opazovanje v Eichbergu. (Na eichberškem procesu je bil obsojen na smrt.) O konferenci, ki je bila v Berlinu februarja 1940 v zvezi z evtanazijo, je Menneck dejal:
»Poleg mene je bilo na to konferenco povabljenih še 10 ali 12 zdravnikov. Teh zdravnikov ne poznam. Dr. Ilevellmann, dr. Bobnu in Brack so nam sporočili, da je sprejela vlada predpise, po katerih je moč usmrtiti osebe, ki živijo življenje brez vrednosti. Nemška definicija se je glasila »ein lebensunwertes Leben«. Prisotni so bili vprašani, če bi hoteli sodelovati kot zdravniki -svetovalci. Posebej so nam polagali na srce, da o vsem tem ne govorimo v javnosti, ker je bila zadeva označena za »strogo zaupno«. Med konferenco je Brack prebral obvestilo — točne vsebine se ne morem spomniti — s katerim je bilo zagotovljeno zdravnikom, da se jih zaradi sode-* lovanja pri uresničenju tega programa ne bi moglo kazensko preganjati. Po tem sc je razvil pogovor o delu, ki so ga pričakovali <** nas, to je o dajanju zdravniških mnenj, kar zadeva stanje dušcvniM bolnikov. Ostali zdravniki, ki so prisostvovali konferenci, so bili P^1 večini ljudje zrelih let in kot sem pozneje slišal, je bilo med njimi tudi nekaj znanih zdravnikov. Ko sem spoznal, da vsi brez oklevanja pristajajo na sodelovanje, sem se tudi jaz odločil in ponudil, da bon® delal kot svetovalec.