Št. 58 Maribor, petek 23.10.2020 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI OBČINA BLED 851. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Bled Na podlagi 110. člena Zakona o urejanja prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter 30. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/2009 –UPB, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2017) je župan Občine Bled dne 22. 10. 2020 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA BLED 1. Uvodne določbe S tem sklepom se prične postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2014, 40/2014, 14/2015, 48/2016, 60/2017, 7/2018, 29/2018, 44/2019) - v nadaljevanju: SD OPN. 2. Potrditev izhodišč SD OPN se pripravljajo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-139/15-16 (Uradni list RS, št. 74/2020). Ustavno sodišče je s predmetno odločbo ugotovilo, da je 156. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/14, 40/14 – popr., 14/15, 48/16, 60/17, 7/18 in 29/18) v delu, ki spreminja del zemljišča s parcelno številko 297, k. o. Rečica, iz stavbnega zemljišča v kmetijsko, v neskladju z Ustavo. Iz predmetne odločbe Ustavnega sodišča RS izhaja, da v postopku sprejemanja OPN ni bilo zagotovljeno skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa, ki ga je zahteval 7. člen ZPNačrt. Občina Bled se ni ustrezno opredelila do pripomb pobudnika, kot je zahteval prvi stavek šestega odstavka 50. člena ZPNačrt, saj njegovih navedb ni presodila z vidika varstva pravice do zasebne lastnine. Zato je 156. člen Odloka v delu, ki spreminja del zemljišča s parcelno številko 297, k. o. Rečica, iz stavbnega zemljišča v kmetijsko, v neskladju s 7. členom in prvim stavkom šestega odstavka 50. člena ZPNačrt ter posledično tudi s tretjim odstavkom 153. člena Ustave, po katerem morajo biti predpisi lokalnih skupnosti v skladu z Ustavo in zakoni. Predmetna odločba Ustavnega sodišča RS Občini Bled nalaga, da je dolžna ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Območje sprememb in dopolnitev in predmet načrtovanja Predvidene spremembe in dopolnitve OPN Bled se nanašajo na zemljišče s parc. št. 297 k.o. Rečica. 4. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne podlage pred pričetkom SD OPN niso predvidene. V postopku priprave SD OPN je možna izdelava dodatnih strokovnih podlag, v primeru, da bi jih v svojih mnenjih zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora. 5. Vrsta postopka Pravna podlaga za pripravo SD OPN je 123. člen Zakona o urejanja prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17). 6. Roki za pripravo S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave in sprejemanja SD OPN Bled: Sklep o začetku postopka oktober 2020 Poziv nosilcem urejanja prostora za mnenje glede izvedbe CPVO november 2020 Priprava osnutka OPN (in opcijsko okoljskega poročila) za pridobitev prvih mnenj december 2020 Pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora januar 2021 Priprava dopolnjenega osnutka februar 2021 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1809 Javna razgrnitev in obravnava februar, marec 2021 Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve marec 2021 Pridobitev mnenj april 2021 Priprava predloga SD OPN maj 2021 Potrditev predloga in sprejem SD OPN na Občinskem svetu Občina Bled maj 2021 Objava odloka v uradnem glasilu maj 2021 Izdelava končnega dokumenta SD OPN maj 2021 Roki so okvirni in se v postopku lahko spreminjajo v odvisnosti od postopka usklajevanja ter potrebne dodatne izdelave in verifikacije strokovnih podlag. 7. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi SD OPN Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi SD OPN z ozirom na odločitev Ustavnega sodišča št. U-I- 139/15-16: 1. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 2. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 3. MINISTRSTVO ZA KULTURO, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, 4. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, Večna pot 2, 1000 Ljubljana. V kolikor se v postopku priprave izkaže potreba po vključitvi in sodelovanju katerega od lokalnih ali državnih nosilcev urejanja prostora, se ga lahko naknadno vključi v postopek. V postopku se o pričetku priprave obvesti tudi pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, ki sporoči pripravljavcu, ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. 8. Vključevanje javnosti Javnost se seznani s pričetkom postopka priprave SD OPN z objavo sklepa na spletni strani Občine Bled in v Uradnem glasilu slovenskih občin. S sprejemom sklepa se pisno seznani pobudnika ustavne presoje. Občina Bled zagotovi v postopku priprave SD OPN seznanitev javnosti z dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni in v tem času zagotovi njegovo javno obravnavo. Javnost (vključno s pobudnikom ustavne presoje) ima v okviru javne razgrnitve pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek SD OPN. Občina Bled prouči pripombe in predloge javnosti na dopolnjen osnutek SD OPN. V primeru nasprotnih stališč nosilcev urejanja prostora in pobudnika ustavne presoje oziroma drugih posameznikov, bo občina s tem seznanila konkretnega nosilca urejanja prostora, da se opredeli do okoliščin, ki so bile navedene. Občina Bled se bo nato na podlagi upoštevanja zahteve po zagotavljanju pravičnega ravnovesja med interesi skupnosti in interesom posameznika, varovanega s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, opredelila in zavzela stališče do konkretnih prejetih pripomb. Stališča bo objavila na svoji spletni strani. 9. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave Sredstva za pripravo SD OPN zagotovi Občina Bled. 10. Veljavnost sklepa o pričetku Ta sklep se objavi na spletni strani Občine Bled in v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3505-1/2020-2 Datum: 22. 10. 2020 Občina Bled Janez Fajfar, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 852. Dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 št. 3 Na podlagi 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 88. člen Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 4. dopisni seji dne 21. 10. 2020 sprejel DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2020 ŠT. 3 1. člen V Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2020,št. 28/2020, št. 52/2020 – v nadaljevanju tudi kot Načrt), se spremeni: • 7. člen, kjer se na koncu člena doda nov odstavek z naslednjo vsebino: » Občina Cerklje na Gorenjskem namerava na podlagi poziva k uveljavljanju predkupne pravice v stečajnem postopku kupiti zemljišča, ki v naravi predstavljajo deloma javno pot in deloma travnik, in sicer gre za zemljišča: • katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 627/1, površina 459 m2. • katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 627/2, površina 35 m2. • katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 628, površina 3477 m2. Zemljišča se prodajajo kot celota in so bila ocenjena skladno z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US, 69/19 – odl. US, 74/20 – odl. US in 85/20 – odl. US) v stečajnem postopku opr. št. St 1774/2018 dne 10. 7. 2020. • 8. člen, kjer se doda del stavbe za odprodajo, in sicer pod zaporedno številko 151: »151. Del stavbe: poslovni prostor št. 3 v stavbi 631 katastrska občina 2118 CERKLJE, v izmeri 130,20 m2, na naslovu Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Ocenjena vrednost: 176.070,00 EUR, ki jo je ocenil sodni izvedenec in cenilec Janez Fajfar univ.dipl.inž.grad..« Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1810 2. člen Dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 št. 3 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-01/2019-07 Datum: 21.10.2010 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan OBČINA DESTRNIK 853. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Občan Na podlagi 9. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10- uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 9. dopisni seji, dne 20. 10. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IZDAJATELJSTVU JAVNEGA GLASILA OBČAN 1. člen V Odloku o izdajateljstvu javnega glasila Občan (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/10 in 3/15 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/18, 3/19 in 18/19; v nadaljevanju: odlok) se prvi stavek 7. člena spremeni tako, da glasi: »Na leto izide 6 številk: januar–februar, marec–april, maj–junij, julij–avgust, september–oktober, november- december.« 2. člen Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki glasi: »Medijske vsebine se bodo občasno (po uskladitvi z odgovornim urednikom) izvajale tudi v spletni obliki. Članek se bo pravočasno oblikoval in posredoval na sedež izdajatelja, ki bo zagotovil objavo na spletni strani občine in občinskem Facebook profilu.« 3. člen V 8. členu odloka se doda stavek, ki glasi: »Programske vsebine po tem odloku so informacije vseh vrst (vesti, mnenja, obvestila, sporočila ter druge informacije) in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom obveščanja, zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti ter množičnega komuniciranja.« 4. člen 12. člen odloka se spremeni tako, da glasi: »Župan in direktor občinske uprave ne moreta biti člana uredništva, imata pa pravico do predogleda.« 5. člen Za 23. členom se doda nov 23. a člen, ki glasi: »Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglasu je odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko zasnovo medija pa izdajatelj. Naročnik oglasa ne sme vplivati na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost medija.« 6. člen Ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene. 7. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 900-11/2020-9D-2/3 Datum: 20. 10. 2020 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA DIVAČA 854. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o uresničevanju javnega interesa na področju športa v občini Divača – postopki in merila za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Divača Na podlagi Zakona o športu (ZŠpo-1), (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18-ZNOrg), Zakona o prostovoljstvu (ZProst), (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11-popr., 82/15), Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg), Uradn list RS, št. 21/18), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023, (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023, Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17, 4/19), je Občinski svet Občine Divača na svoji 12. redni seji, dne 30.09.2020 , sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI DIVAČA – POSTOPKI IN MERILA ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI DIVAČA 1. člen V Odloku o uresničevanju javnega interesa na področju športa v občini Divača – postopki in merila za sofinanciranje letnega programa športa v občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18) (v nadaljevanju: Odlok) se besedilo 2. člena zamenja z naslednjim besedilom: »Javni interes v športu v Občini obsega naloge lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v Občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničujejo zlasti na področjih, ki so opredeljena v nadaljevanju Odloka, in predvsem na naslednje načine: • lokalna skupnost določi z občinskim letnim programom športa javni interes na področju športa , ki mora biti v skladu z nacionalnim programom; Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1811 • v proračunu Občine se zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa v občini Divača; • načrtuje, gradi in vzdržuje se lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi; • spodbuja in zagotavlja se pogoje za opravljanje in razvoj in razvoj športnih dejavnosti; • uveljavlja se družbeno in okoljsko odgovornosti v športu; • v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, javni interes na področju športa uresničujejo tudi posamezniki, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti ukvarjanja s športom in k razvoju solidarnega, humanega in enakopravnega športnega okolja v lokalnem okolju.« 2. člen V 3. členu Odloka se k šesti točki doda naslednje besedilo: • športno obnašanje, • trajnostni vidiki v športu. 3. člen V 4. členu Odloka se v prvi alineji prvega odstavka med besedi programe in področja doda veznik »in«, za besedo področja pa besedo »športa«. Tretji in četrti odstavek istega člena se črtata in nadomestita z naslednjim besedilom: »Merila in kriteriji za vrednotenje prispelih vlog na javni razpis za izbiro izvajalcev in sofinanciranje programov športa v občini Divača so sestavni del tega Odloka; sprejme jih Občinski svet Občine Divača v sklopu sprejema Odloka.« 4. člen V 5. členu Odloka se v prvem stavku drugega odstavka za besedno zvezo »Osnovna šola« doda besedo »Divača«. V istem stavku se za besedno zvezo »Nogometni klub« doda besedno zvezo »Železničar Divača«, besedno zvezo »Razvojni center Divača« se črta. 5. člen V 6. členu Odloka se v prvem odstavku za besedno zvezo »po tem Odloku« doda besedo »lahko. V istem členu se pri drugi točki na začetku, pred obstoječe besedilo, doda besedno zvezo »občinsko zvezo športnih društev in«. V istem stavku se med besedami »sedežem in »v občini« doda besedno zvezo »društva ali s sedežem enot društva.« 6. člen V 7. členu Odloka se v prvem odstavku pri točki 3 za besedno zvezo »imajo sedež« doda naslednje besedilo: »ali sedež enote.« V 7. členu Odloka se besedilo točke šest nadomesti z naslednjim besedilom: »6. da so v celoti izpolnili vse pogodbene obveznosti do Občine Divača na podlagi javnih razpisov iz naslova sofinanciranja programov LPŠ v preteklem letu pred javnim razpisom, na katerega kandidirajo;« V istem členu se v drugem odstavku besedila med besedni zvezi »občinske zveze« in »če le-ta« doda besedno zvezo »športnih društev.« V istem členu se na začetek tretjega odstavka doda besedo »Občinska.« 7. člen V 8. členu Odloka se na začetek osme točke doda besedo »Komisija.« 8. člen V 9. členu Odloka se k drugi točki besedila med besedni zvezi »biti objavljen« in »v Uradnem« doda beseda »najmanj.« 9. člen V 10. členu Odloka se na koncu besedila doda naslednje novo besedilo: »4. Občina objavi razpisno dokumentacijo na svoji spletni strani oziroma mora zainteresiranim omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati.« 10. člen V 15. členu Odloka se v drugem odstavku k dvanajsti alineji na koncu besedila doda naslednji besedi: »javnem razpisu.« 11. člen V 16. členu Odloka se med besedi »razpisa« in »objavijo« doda beseda »lahko.« 12. člen V 20. členu Odloka se v prvi alineji drugega odstavka za besedo »usposobljenost« doda besedna zveza »v skladu z Zakonom o športu.« V 20. členu se črta besedilo tretjega in četrtega odstavka. 13. člen V 21. členu Odloka se črta besedna zveza »(strokovna usposobljenost)«, ki stoji pod navedbo številke člena. V istem členu se črtata prvi in drugi odstavek besedila, ki ga nadomesti naslednje besedilo: »STROKOVNO IZOBRAŽEN KADER Strokovno izobražen delavec je tisti, ki ima izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem višješolskem študijskem programu ali javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje ustrezne smeri, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje, ki daje kompetence na področju športa v skladu z merili, ki jih določi minister. Strokovno izobražen kader za delo v športu predstavljajo diplomanti univerzitetnih in visokošolskih študijskih programov s področja športa in kineziologije, ki imajo opravljen strokovni izpit. Ustrezno strokovno izobrazbo za izvajanje posameznih nalog v športu ter vrsto strokovnega izpita določi Strokovni svet Republike Slovenije za šport. Strokovno izobražen kader lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe. STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER Strokovno usposobljen delavec je tisti, ki je star najmanj 18 let, ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo in strokovno usposobljenost prve ali druge stopnje za športno treniranje, športno rekreacijo, šport invalidov ali šport starejših po javnoveljavnih programih usposabljanja v skladu z Zakonom o športu, ki so vpisani v razvid programov usposabljanja pri Ministrstvu RS za šport. Strokovno usposobljen kader za delo v športu predstavljajo športni delavci, ki so uspešno zaključili programe usposabljanja za opravljanje strokovnega dela v športu, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za šport, ter imajo veljavno licenco za opravljanje dela. Strokovno usposobljen delavec, ki ima strokovno usposobljenost PRVE STOPNJE, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami, ki jih določajo programi Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1812 usposabljanj, sprejeti po Zakonu o športu, izvaja in spremlja proces športne vadbe. Strokovno usposobljen delavec, ki ima strokovno usposobljenost DRUGE STOPNJE, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami, ki jih določajo programi usposabljanj, sprejeti po Zakonu o športu, načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe. Vrhunski športnik, ki ima strokovno usposobljenost prve stopnje v športni panogi, v kateri si je pridobil naziv vrhunskega športnika, lahko v športnih programih kakovostni šport, vrhunski šport tudi načrtuje in organizira proces športne vadbe. Navedeni pogoji ne veljajo za izvajalce dopolnilnega strokovnega dela, ki sodelujejo v procesu športne vadbe. Dopolnilno strokovno delo je izvajanje podpornih aktivnosti pri strokovnem delu v športu (baletno- koreografska podpora, psihološka podpora, svetovanje za ustrezno prehrano, fizioterapevtska podpora itd.) v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ). Dokazila o strokovni izobrazbi in/ali usposobljenosti, statut izvajalca programa športa ter druge dokazilne listine, ki jih Občina ne more pridobiti iz uradnih evidenc, se predložijo Občini skladno z navedbo v javnem razpisu, vendar obvezno za vsako spremembo, ki se zgodi v teku razpisnega postopka in najmanj na obdobje petih let za dokumente oz. listine, ki jim ne poteče veljavnost in/ali se v tem času ne spreminjajo.« 14. člen Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.« Številka: 032-0008/2020-08 Datum: 30.09.2020 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja Priloga: • merila in kriteriji za vrednotenje prispelih vlog na javni razpis za izbiro izvajalcev in sofinanciranje programov športa v Občini Divača MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE PRISPELIH VLOG NA JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCEV IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI DIVAČA I. VSEBINA DOKUMENTA Za uresničevanje javnega interesa v športu so z Merili in kriteriji za vrednotenje prispelih vlog na javni razpis za izbiro izvajalcev in sofinanciranje programov športa v občini Divača (v nadaljevanju: Merila) opredeljeni načini izbora m vrednotenja programov/področij športa. Merila natančneje določajo pogoje in merila za izbor in sofinanciranje izvajalcev področij in programov športa v občini Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa se zagotovijo v proračunu občine Divača. Merila se uporabljajo pri postopku izvajanja izbora izvajalcev in sofinanciranja programov športa v občini Divači. Merila se v času trajanja postopka javnega razpisa za določeno leto ne smejo spreminjati. V Odloku o uresničevanju javnega interesa na področju športa v občini Divača – postopki in merila za sofinanciranje letnega programa športa v občini Divača (v nadaljevanju: Odlok) so opredeljeni izvajalci letnega programa športa in določeni so pogoji za pridobitev sofinanciranja izvajanja programa. Navedeni Odlok določa, da se lahko za izvajanje naslednjih programov in področij z letnim programom športa določa obseg javnih sredstev za sofinanciranje: 1. športni programi, 2. športni objekti in površine za šport v naravi, 3. razvojne dejavnosti v športu, 4. organiziranost v športu, 5. športne prireditve in promocija športa, 6. družbena in okoljska odgovornost. Merila in kriteriji določajo izbor in način vrednotenja za programe športa in športna področja, za katera Občina Divača lahko iz občinskega proračuna zagotovila sredstva za sofinanciranje: 1. ŠPORTNI PROGRAMI 1.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (ŠVOM PP) 1.1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok Promocijski športni programi o Mali sonček (MS) o Naučimo se plavati (NSP) o Ciciban planinec (CP) o drugi prostočasni športni programi (DPŠP) 1.1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine • Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otok in mladine (splošni programi) o Obstoječi športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine • Promocijski športni programi: o Zlati sonček (ZS), o Krpan (KRP), o Mladi planinec (MP), • Programi športa v počitnicah in pouka prostih dnevih (pripravljalni programi) • Šolska športna tekmovanja 1.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami • Programi na področju športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.3 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ) Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1813 • Programi športnih društev na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport o Celoletni programi o Dodatni programi športne vadbe – glede na kategorizacijo športnikov o Dodatni programi športne vadbe – glede na dosežene uspehe 1.4 Kakovostni šport (KŠ) • Uporaba športnih objektov za programe kakovostnega športa • Celoletni programi športnih društev na področju kakovostnega športa • Dodatni programi športne vadbe 1.5 Vrhunski šport (VŠ) • Programi vrhunskih športnikov o Programi športnih društev na področju vrhunskega športa 1.6 Šport invalidov (ŠI) o Programi športnih društev invalidov in/ali za invalide 1.7 Športna rekreacija (ŠRE) • Promocijski ciljni športno-rekreativni programi • Celoletni ciljni športno-rekreativni programi 1.8 Šport starejših (ŠSta) • Gibalna vadba starejših po strokovnih navodilih (lahko vadba razširjene družine) • Gibalna vadba starejših po strokovnih navodilih (celoletni programi) (lahko vadba razširjene družine) 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI • Sofinanciranje uporabe športnih objektov in površin za šport 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU • Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU • Delovanje športnih društev in zvez na lokalni ravni 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA • Druge športne prireditve 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU • športno obnašanje, • trajnostni vidiki v športu. Dokument je razdeljen na več poglavij in podpoglavij in sicer: I. Vsebina dokumenta II. Izbor izvajalcev letnega programa športa v občini Divača III. Vrednotenje programov športa v okviru letnega programa športa v občini Divača 1. ŠPORTNI PROGRAMI Splošna določila za vse programe športa Strokovno delo pri izvajanju programov športa 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 3 .RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU Programi športa se določijo natančneje v javnem razpisu. Vsako področje športa je opredeljeno s: • splošno opredelitvijo področja po NPŠ ter s • predstavitvijo kriterijev in tabelaričnim prikazom vrednotenja. Posamezni izrazi, uporabljeni v aktih s področja športa in v postopku Javnega razpisa imajo naslednji pomen: • DRUŠTVO je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno z Zakonom o društvih, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Društvo ima lahko podružnice, če tako določa temeljni akt. Podružnice niso pravne osebe. • ŠPORTNO DRUŠTVO oziroma športna zveza je društvo oziroma zveza, ki je registrirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, in ima v temeljnem aktu šport opredeljen kot pretežno dejavnost. • NEVLADNA ORGANIZACIJA je organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje: je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, je nepridobitna, je neprofitna, je neodvisna od drugih subjektov,ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica. Nevladni organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1814 določenem področju (tudi na področju športa), če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma njenih članov in če je splošno koristno. • ŠPORTNIK je posameznik, ki se registrira kot športnik, če je star najmanj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ZŠIS-POK, in ima s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov. Športnik je tudi posameznik, mlajši od 12 let, vendar ne mlajši od 10 let, ki je registriran v olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, pri katerih lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo športniki mlajši od 18 let. • REGISTRIRANI ŠPORTNIK je športnik posameznik, ki je registriran (ima tekmovalno licenco) pri NPŠZ ali ZŠIS-POK in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ ali ZŠIS-POK, skladno s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji ter je vpisan v evidenco registriranih športnikov. • KATEGORIZIRANI ŠPORTNIK je registrirani športnik pri NPŠZ, ki je državljan Republike Slovenije, star najmanj 14 let, in ima naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, skladno s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov. • VRHUNSKI ŠPORTNIK je športnik, ki ima naziv perspektivnega, mednarodnega ali svetovnega razreda skladno s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji. • NACIONALNA PANOŽNA ŠPORTNA ZVEZA (NPŠZ) je zveza društev, registrirana v skladu z Zakonom o društvih in včlanjena v OKS-ZŠZ v skupino NPŠZ. Izjemi sta ZŠIS-POK in Slovenska univerzitetna športna zveza. Če ni včlanjena v OKS-ZŠZ, ji lahko ta, skladno z določili OKS-ZŠZ, vseeno dodeli takšen status. • URADNI TEKMOVALNI SISTEM je sistem tekmovanj v Republiki Sloveniji in mednarodnih tekmovanj v posamezni športni panogi, ki so stopenjsko razvrščena glede na njihovo medsebojno konkurenčnost, so v skladu s pravili NPŠZ ali pravili mednarodnih športnih zvez in jih je potrdil ter evidentiral OKS-ZŠZ. Nosilci uradnih tekmovalnih sistemov v Republiki Sloveniji so NPŠZ, na mednarodni ravni pa so nosilci mednarodne športne federacije. • KOMPETENCE so znanja, spretnosti in odgovornosti, ki jih strokovni delavec oziroma strokovna delavka v športu pridobi z uspešno zaključenim izobraževanjem v javnoveljavnih izobraževalnih programih oziroma z usposabljanjem v javnoveljavnih programih usposabljanj v skladu z Zakonom o športu (ZŠpo-1). • CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI so različni športni programi, ki se izvajajo v obdobju objavljenega javnega razpisa (koledarsko leto!) in se v obsegu, ki je določen za posamezni program športa, izvajajo skozi vse leto. Obseg programa se izvaja najmanj v okviru 60 ur letno, takšen obseg predstavlja najmanj 30 vadbenih tednov po 2 uri tedensko športne oz. gibalne vadbe. Ura vadbe šteje 60 minut. • PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI so športni programi, kjer se prek različnih dejavnosti, kot so beleženje sodelovanja v športnih ali gibalnih dejavnostih, uspešne izvedbe gibalnih nalog ipd., spodbuja različne ciljne skupine prebivalstva k športnemu ali gibalnemu udejstvovanju. Primeri takšnih športnih programov so: Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec idr. • TEKMOVALNI ŠPORTNI PROGRAMI: v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega in vrhunskega športa se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) registrirani pri Nacionalni panožni športni zvezi v RS (v nadaljevanju: NPŠZ) oziroma pri Zvezi za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskem komiteju v RS (v nadaljevanju: ZŠSI-POK) in imajo ustrezno tekmovalno licenco ter tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih; pri vrednotenju se upoštevajo le registrirani športniki, ki v letu financiranja dopolnijo 12 let (izjeme starosti skladno z Zakonom o športu (ZŠpo-1), ekipe in/ali posamezniki morajo za vrednotenje v tekmovalnem športu dokazati udeležbo na najmanj dveh (2) tekmah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, razen v panogah, kjer zaradi specifičnosti tega ni moč izpolniti. • NETEKMOVALNI ŠPORTNI PROGRAMI: v programih prostočasne ŠVOM (PR), ŠI, ŠRE, ŠSta se vrednotijo le udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ oz. ZŠIS-POK, Seznam in pomen kratic: • ZŠpo = Zakon o športu, ki je prenehal veljati l. 2017, • ZŠpo-1 = od leta 2017 veljaven Zakon o športu, • financiranje = financiranje, sofinanciranje, • JR = javni razpis, • društvo = društvo, klub, • NPŠZ = Nacionalna panožna športna zveza v RS, • ZŠZ = Združenje športnih zvez, • ZŠSI = Zveza za šport invalidov Slovenije, • OKS = Olimpijski komite Slovenije, • OKS-ZŠZ = Združenju športnih zvez Olimpijskem pri Olimpijskem komiteju Slovenije, • ZŠSI – POK = Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite v RS, • IŠP = individualni šport, • KŠP = kolekivni šport, • ŠVOM PP = prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, • KŠ = kakovostni šport, • VŠ = vrhunski šport, • ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ) = športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, • ŠI = šport invalidov, • ŠRE = športna rekreacija, • ŠSta = šport starejših, • MS = Mali sonček, • CP = Ciciban planinec, • DPŠP = drugi prostočasni športni programi, Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1815 • NSP = Naučimo se plavati, • ZS = Zlati sonček, • KRP = Krpan, • MP = Mladi planinec, • MLR = mladinski razred; status športnika mladinskega razreda, vpisanega v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov v RS, • DR = državni razred; status športnika državnega razreda, vpisanega v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov v RS, • PR = perspektivni razred; status športnika perspektivnega razreda, vpisanega v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov v RS • MR = mednarodni razred; status športnika mednarodnega razreda, vpisanega v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov v RS, • SR = svetovni razred; status športnika svetovnega razreda, vpisanega v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov v RS, • OR = olimpijski razred; status športnika olimpijskega razreda, vpisanega v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov v RS. II. IZBOR IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA A.) Pri javnem razpisu se pri številu registriranih športnikov upošteva podatek o registriranih športnikih iz uradne evidence OKS; v programih športa, kjer registracije niso potrebne, se upošteva podano število aktivnih članov - športnikov, ki jih poda vlagatelj v vlogi na javni razpis. B.) Za obdobje do vzpostavitve in možnosti uporabe uradnega razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu se pri javnem razpisu upoštevajo podani podatki in dokazila, ki jih poda vlagatelj v vlogi na javni razpis. RAZVRŠČANJE IZVAJALCEV IN PROGRAMOV ŠPORTA Zaradi specifičnosti športnih panog so programi športa in izvajalci LPŠ razdeljeni v dve skupini: 1. TEKMOVALNI PROGRAMI ŠPORTA • športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport: o v individualnih športnih panogah, v kolektivnih športnih panogah. 2. NETEKMOVALNI PROGRAMI ŠPORTA • prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, šport invalidov, športna rekreacija ter šport starejših. o v individualnih športnih panogah, v kolektivnih športnih panogah, v športno-rekreativnih programih. 1. individualni športi (IŠP)-športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov prvaka v ustrezni kategoriji, 2. kolektivni športi (KŠP)-športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez za naslov ekipnega prvaka v ustrezni kategoriji, 3. športno-rekreativni / promocijski / občasni, ipd. programi–(ŠR) izvajalci športa izvajajo različne športno- rekreativne programe. Izbor prijavljenih izvajalcev programov športa in prijavljenih programov športa posameznih vlagateljev se po posameznih skupinah opravi glede na izpolnjevanje v nadaljevanju navedenih kriterijev (za izvajalce šolskih športnih tekmovanj veljajo kriteriji, ki so navedeni v točki 3). 1. TEKMOVALNI PROGRAMI ŠPORTA Pri izboru tekmovalnih programov športa se za vsakega izvajalca za vsak posamezni prijavljeni tekmovalni program športa za izbor upoštevajo naslednji kriteriji: 1. KOMPETENTNOST STROKOVNIH KADROV; • izobraženost in strokovna usposobljenost strokovnih delavcev v športu; (število točk se določi na osnovi strokovne usposobljenosti oziroma izobraženosti strokovnega delavca v programu.) 2. DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA; • večina programov je za udeležence/vadeče brezplačna; • program je za udeležence/vadeče plačljiv; 3. POMEN ŠPORTNE PANOGE; • vključenost izvajalca programov športa v nacionalno panožno športno zvezo; 4. KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE; • uradna potrjenost tekmovalnega sistema športne panoge; Kriteriji se nanašajo na vsak posamezni program prijavitelja. Posamezne programe se vrednoti ločeno. Za izbor izvajalcev se za izbor posameznega prijavljenega programa športa prijavitelja na javni razpis uporabi merila iz navedenih preglednic A in B: PREGLEDNICA A Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1816 IZBOR IZVAJALCEV PROGRAMOV ŠPORTA – TEKMOVALNI PROGRAMI V izbor za vrednotenje izvajalcev programov športa v občini Divača se uvrstijo tekmovalni programi, ki na podlagi navedenih kriterijev dosežejo najmanj 3 točke. Podatke za vrednotenje se pridobi iz vloge izvajalca programa na Javni razpis, iz uradnih evidenc, od Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, Nacionalnih panožnih športnih zvez, ipd.. 2. NETEKMOVALNI PROGRAMI ŠPORTA Pri izboru netekmovalnih programov športa se za vsakega izvajalca za vsak posamezni prijavljeni netekmovalni program športa za izbor upoštevajo naslednji kriteriji: 1. KOMPETENTNOST STROKOVNIH KADROV; • izobraženost in strokovna usposobljenost strokovnih delavcev v športu; (število točk se določi na osnovi strokovne usposobljenosti oziroma izobraženosti strokovnega delavca v programu); 2. DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA; • večina programov je za udeležence/vadeče brezplačna; • program je za udeležence/vadeče plačljiv; 3. LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE - mladi; • vključenost otrok in mladine v program športa. 4. LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE - starejši; • vključenost starejših oseb nad 65 let starosti v programe športa. Kriteriji se nanašajo na vsak posamezni program prijavitelja. Posamezne programe se vrednoti ločeno. V izbor za vrednotenje izvajalcev programov športa v občini Divača se uvrstijo netekmovalni programi, ki na podlagi navedenih kriterijev dosežejo najmanj 3 točke. Podatke za vrednotenje se pridobi iz vloge izvajalca programa na Javni razpis in/ali iz uradnih evidenc. Št. MERILO OPIS ŠTEVILO TOČK A.1 KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV v programu sodeluje strokovno izobražen kader (zaključeno ustrezno strokovno izobraževanje po ZŠpo- 1) 3 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (2. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 2 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (1. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 1 v programu sodeluje strokovno neustrezno izobražen kader 0 v programu sodeluje strokovno neustrezno usposobljen kader 0 A.2 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA večina programov je za vadeče brezplačna 2 program je za udeležence/vadeče plačljiv 0 A.3 POMEN ŠPORTNE PANOGE izvajalec JE vključen v nacionalno panožno športno zvezo 1 izvajalec NI vključen v nacionalno panožno športno zvezo 0 A.4 KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE športna panoga ima uradno potrjen tekmovalni sistem 1 športna panoga nima uradno potrjenega tekmovalnega sistema 0 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1817 PREGLEDNICA B IZBOR IZVAJALCEV PROGRAMOV ŠPORTA – NETEKMOVALNI PROGRAMI 3. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Vlagatelji, ki bodo na Javni razpis vložili vlogo za izvajanje šolskih športnih tekmovanj morajo za izbor za izvajalca in za sofinanciranje programa športa izpolnjevati zakonske pogoje, določene v ZŠpo1 in zanje zgoraj navedena merila za izbor ne veljajo. Šolska športna tekmovanja se izvajajo izključno v VIZ zavodih in predstavljajo udeležbo ekip določenega zavoda na organiziranih tekmovanjih. Praviloma se vrednoti udeležba in organizacija na medobčinskem in regijskem (področnem) tekmovanju, razen v športnih panogah, kjer se regijsko tekmovanje ne izvaja oziroma ima izvajalec v času prijave na Javni razpis že zagotovljeno udeležbo na državnem prvenstvu. III. VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA V OKVIRU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA 1. ŠPORTNI PROGRAMI SPLOŠNA DOLOČILA ZA VSE PROGRAME ŠPORTA • Postopek izvedbe javnega razpisa poteka na pravni podlagi, ki je navedena v osnovnih aktih in dokumentih postopka javnega razpisa. • Pri izvajalcih športnih programov, ki imajo pridobljen status nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa se smiselno upoštevajo določila Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg), Uradni list RS, št. 21/18). • Športni programi so najbolj viden del športa in predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno vadbo. Športni programi so posamezne oblike športa, ki imajo različne cilje in so programsko prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim zmožnostim (znanju, sposobnostim, lastnostim in motivaciji) in njihovi starosti. • Razporeditev sredstev v javnem razpisu predstavlja celotno kvoto razpisnih sredstev, ki so navedena v Javnem razpisu in zagotovljena na proračunski postavki, namenjeni sofinanciranju programov športa v občini v koledarskem letu. • Merila imajo za osnovo točkovni sistem. Vrednost področja predstavlja seštevek točk, ki jih prejmejo izvajalci za posamezni program, prijavljen na javni razpis. V Merilih so določeni tudi deli programov, ki se ovrednotijo po netočkovnem Št. MERILO OPIS ŠTEVILO TOČK B.1 KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV v programu sodeluje strokovno izobražen kader (zaključeno ustrezno strokovno izobraževanje po ZŠpo-1) 3 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (2. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 2 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (1. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 1 v programu sodeluje strokovno neustrezno izobražen kader 0 v programu sodeluje strokovno neustrezno usposobljen kader 0 B.2 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA večina programov je za vadeče brezplačna 2 program je za vadeče plačljiv 0 B.3 LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE - mladi v program izvajalca so aktivno vključeni otroci in mladina 1 v program izvajalca otroci in mladina niso vključeni 0 B.4 LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE - starejši v program izvajalca so aktivno vključeni starejši nad 65.let 1 v program izvajalca starejši nad 65.let niso vključeni 0 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1818 sistemu, pri čemer predstavlja način določitve sofinanciranja delež finančnih sredstev, ki so določena po posebnih kriterijih. Ta sredstva niso zajeta v točkovni sistem in se predhodno izločijo na podlagi pregleda in ocenitve potrebnih sredstev v prispelih prijavah izvajalcev športnih programov (npr. sofinanciranje uporabe športnih objektov in površin za šport). • Vrednost točke se določi vsako leto na novo in je odvisna od višine sredstev, namenjenih za sofinanciranje športnih programov v občinskem proračunu. Finančna vrednost sofinanciranja programa športa predstavlja zmnožek med seštevkom točk in aktualno vrednostjo točke, ki je določena glede na v letnem programu športa predvidena sredstva. • Pri upoštevanju sedeža športnega društva, ki se prijavi na javni razpis, se lahko upošteva sedež podružnice športnega društva, ki je v občini Divača. • Izvajalci programov športa morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za uspešno, strokovno in za vse varno izvedbo programov, tekmovani programi pa še pogoje, ki jih določi nacionalna panožna športna zveza, v dogovoru s pristojnim ministrstvom in Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez ter morajo imeti športnike tekmovalce uradnega tekmovalnega sistema nacionalne panožne športne zveze. • Izvajalci morajo tudi imeti pokrito finančno konstrukcijo za izvedbo načrtovanih programov športa. • Delo v programu športa mora potekati pod vodstvom ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra. • Pri programih športa, ki jih izvajajo izbrani zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, imajo sedež zavoda ali sedež enote zavoda v občini Divača in izvajajo športne programe, določene z LPŠ, v občini Divača, se v celotnem postopku izvedbe javnega razpisa (vloga na javni razpis, postopek izbire in vrednotenja, izvajanje, poročanja…) smiselno navajajo in uporabljajo zahtevani podatki. • Pri obsegu športne vadbe se upošteva, da je ena (1) ura = šestdeset (60) minut. • Prijavitelj programov športa na javni razpis je tudi izvajalec prijavljenih športnih programov. • Za vključenost otrok v programe športa se šteje, da so »otroci« osebe obeh spolov, stari do 15. let. • Za vključenost mladih v programe športa se šteje, da so »mladi« mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS)). • Za vključenost starejših oseb v programe športa se šteje, da so »starejši« odrasle osebe obeh spolov, stari nad 65 let. • V programih, kjer je predmet sofinanciranja strošek strokovnega dela, lahko izvajalci kot dokazilo o namenski rabi sredstev navedejo tudi poročilo o volonterskem delu v višini do 20 % odobrenih sredstev za posamezni program. Prostovoljsko, volontersko, delo mora biti v vlogi na Javni razpis opredeljeno v finančni konstrukciji prijavnega obrazca posameznega programa. • Vadeči se pri istem izvajalcu športnega programa vrednoti le enkrat in sicer znotraj enega športnega programa, • Vadeči se pri isti športni panogi vrednoti le enkrat in sicer znotraj njemu ustrezne starostne skupine, • Vadbene skupine se, tam kjer je to možno, lahko oblikujejo mešano glede na spol. • Glede na starost so mlajši udeleženci/ke letnega programa športa izjemoma lahko prijavljeni zgolj v eni starostni kategoriji navzgor; starejši udeleženci/ke ne smejo biti prijavljeni za mlajše starostne kategorije. • Pri vrednotenju se upošteva skupina, če število udeležencev ne odstopa od minimalnega števila udeležencev za več kot 70 %. • Pri vrednotenju velikosti skupine se določa število skupin tako, da se upošteva aritmetično sredino velikosti skupine, ki je določena za posamezni program. • Zaradi specifičnih zahtev športnih panog in programov glede potrebnega števila udeležencev v tekmovalnih ali rekreacijskih skupinah je pri posameznih programih okvirno določeno potrebno minimalno število udeležencev posameznega športnega programa; če prijavljeni športni program tega števila ne dosega, se število točk ustrezno zniža v sorazmerju s številom vadečih/tekmovalcev; če v športnem programu sodeluje večje število udeležencev, kot je določeno s preglednico, to ne vpliva na vrednotenje in število točk ostane nespremenjeno; potrebno (min/max) število vadečih se v razpisni dokumentaciji opredeli ob posameznih programih športa, pri čemer za opredelitve števila vadečih prednostno velja preglednica velikosti skupin, ki je sestavni del teh Meril, • V primeru, da en prijavitelj v istem programu izvaja dejavnost v več skupinah, se upoštevajo točke za vsako skupino posebej, razen pri kriteriju cena programa, kjer se upošteva za vsak program točke enkrat. • V primeru, da je število vadbenih ur programa za posamezno skupino (kolektivne panoge) oz. vadečega (individualne panoge) MANJŠE od določenega števila ur za posamezni program, vendar ne manj kot 80% določenega obsega, se pri vrednotenju upošteva sorazmerni delež. V primeru, da je število vadbenih ur programa VEČJE od določenega števila ur za posamezni program, se upošteva obseg določenega števila ur za posamezni program. STROKOVNO DELO PRI IZVAJANJU ŠPORTNIH PROGRAMOV Strokovno delo v športu lahko opravlja strokovna delavka oziroma strokovni delavec (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec), ki: • ima ustrezno strokovno izobrazbo ali usposobljenost v skladu z Zakonom o športu, • je vpisan v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu. Navedeni pogoji ne veljajo za izvajalce dopolnilnega strokovnega dela, ki sodelujejo v procesu športne vadbe. Dopolnilno strokovno delo je izvajanje podpornih aktivnosti pri strokovnem delu v športu (baletno-koreografska podpora, psihološka podpora, svetovanje za ustrezno prehrano, fizioterapevtska podpora itd.) v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ); Pristojno ministrstvo vpiše sprejete programe usposabljanj v razvid javnoveljavnih programov usposabljanj in jih objavi na svoji spletni strani. Z vpisom v razvid program usposabljanja pridobi javno veljavnost. Kompetence so znanja, spretnosti in odgovornosti, ki jih strokovni delavec v športu pridobi z uspešno zaključenim izobraževanjem v javnoveljavnih izobraževalnih programih oziroma z usposabljanjem v javnoveljavnih programih usposabljanj v skladu s tem zakonom. STROKOVNO IZOBRAŽEN KADER Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1819 Strokovno izobražen delavec je tisti, ki ima izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem višješolskem študijskem programu ali javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje ustrezne smeri, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje, ki daje kompetence na področju športa v skladu z merili, ki jih določi minister. Strokovno izobražen kader za delo v športu predstavljajo diplomanti univerzitetnih in visokošolskih študijskih programov s področja športa in kineziologije, ki imajo opravljen strokovni izpit. Ustrezno strokovno izobrazbo za izvajanje posameznih nalog v športu ter vrsto strokovnega izpita določi Strokovni svet Republike Slovenije za šport. Strokovno izobražen kader lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe. STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER Strokovno usposobljen delavec je tisti, ki je star najmanj 18 let, ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo in strokovno usposobljenost prve ali druge stopnje za športno treniranje, športno rekreacijo, šport invalidov ali šport starejših po javnoveljavnih programih usposabljanja v skladu z Zakonom o športu, ki so vpisani v razvid programov usposabljanja pri Ministrstvu RS za šport. Strokovno usposobljen kader za delo v športu predstavljajo športni delavci, ki so uspešno zaključili programe usposabljanja za opravljanje strokovnega dela v športu, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za šport, ter imajo veljavno licenco za opravljanje dela. Strokovno usposobljen delavec, ki ima strokovno usposobljenost PRVE STOPNJE, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami, ki jih določajo programi usposabljanj, sprejeti po Zakonu o športu, izvaja in spremlja proces športne vadbe. Strokovno usposobljen delavec, ki ima strokovno usposobljenost DRUGE STOPNJE, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami, ki jih določajo programi usposabljanj, sprejeti po Zakonu o športu, načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe. Vrhunski športnik, ki ima strokovno usposobljenost prve stopnje v športni panogi, v kateri si je pridobil naziv vrhunskega športnika, lahko v športnih programih kakovostni šport, vrhunski šport tudi načrtuje in organizira proces športne vadbe. 1.1 PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (ŠVOM PP) Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine obsega športne dejavnosti, ki nadgrajujejo gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju, šolsko športno vzgojo, obšolski športni program, namenjen vsem otrokom in mladini, športni program otrok in mladine, ki ni del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in ga ponujajo izvajalci športnih programov. Zaradi vzgojne naravnanosti je v poimenovanju namensko izpostavljena besedna zveza športna vzgoja. Vrednotijo se organizirane oblike športne vadbe netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnani in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ. Promocijski programi športa so športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, športni in planinski tabori, ipd.), ki jih ponujajo različni izvajalci. Programi v počitnicah in pouka prostih dnevnih predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (projekti, priprave, ipd.), ki jih ponujajo izvajalci, ki imajo v izbranih programih športa LPŠ programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni šport. Če se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali so financirani s strani MIZŠ (Zavoda za šport RS Planica), niso predmet sofinanciranja po LPŠ občine. Ukrep, ki mu je potrebno slediti, je zagotoviti vsaj dve uri tedensko kakovostno vodenih športnih prostočasnih dejavnosti za predšolske otroke, učence in mladino. Predmet sofinanciranja v okviru LPŠ niso stroški, ki so upravičeni za izvajalca iz področja športa iz državnega vira. Delo v programu športa mora potekati pod vodstvom ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra. Predmet sofinanciranja S sredstvi za programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednje programe športa: Merila za vrednotenje sofinanciranih programov • kompetentnost strokovnih delavcev, • število vadečih (število sodelujočih), • dostopnost športnega programa za udeležence/vadeče. Za šolska športna tekmovanja se upoštevajo naslednja merila: • udeležba glede na nivo tekmovanja, • organizacija tekmovanja glede na nivo tekmovanja. Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja • uporaba/najem športnih objektov  upošteva se kriterije izračuna neprogramskih stroškov iz poglavja 2; • stroški dela ustrezno strokovno izobraženega oziroma strokovno usposobljenega kadra, ki neposredno vodi vadbene skupine v času izvajanja sofinancirane dejavnosti, v kolikor ni financiran v okviru VIZ Športno vzgojo lahko izvajajo le ustrezno izobraženi in/ali usposobljeni strokovni delavci (vzgojitelji, profesorji športne vzgoje, strokovni delavci z usposobljenostjo za temeljno športno vzgojo od 0 do 6 let in drugi strokovni delavci v športu, ki so si pridobili ustrezno usposobljenost za delo v predšolskem obdobju).  upošteva se podatke in zahtevana dokazila iz javnega razpisa;  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa; Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1820 • materialni stroški neposredne izvedbe programa;  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa. 1.1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok je dejavnost otrok starih do 6 let, ki se s športno dejavnostjo ukvarjajo prostovoljno pri izbranem izvajalcu in se ne vključujejo v tekmovalne sisteme panožnih športnih zvez. Predmet sofinanciranja S sredstvi za programe prostočasne športne vzgoje predšolskih otrok se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednje programe športa: 1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI • Mali sonček (MS) obseg: min 30 urni program za skupino najmanj 8 in največ 20 udeleženih • Naučimo se plavati (NSP) obseg: min 10 urni tečaj za skupino najmanj 4 in največ 10 udeleženih • Ciciban planinec (CP) obseg: min 10 urni programi – najmanj 5 planinskih pohodov v trajanju cca po 2 uri – skupno 10 ur pohodništva; skupina najmanj 4 in največ 10 udeleženih • Drugi prostočasni športni programi (DPŠP), ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke z namenom optimalnega razvoja gibalnih sposobnosti, posredovanja osnovnih gibalnih sposobnosti, posredovanja osnovnih gibalnih znanj in spodbujanja otrokovih aktivnosti, ustvarjalnosti in razvoja osebnosti; obseg: min 30 urni program za skupino najmanj 8 in največ 20 udeleženih. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev Programi prostočasne športne vzgoje prdšolskih otrok se ovrednotijo na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: PREGLEDNICA 1.1.1 PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI PREDŠOLSKI OTROCI DO 6 LET MALI SONČEK NAUČIMO SE PLAVATI CICIBAN PLANINEC DRUGI PROGRAMI Velikost vadbene skupine / min. št. vadečih / max. št.vadečih min 8 / max 20 min 4 / max 10 min 4 / max 10 min 8 / max 20 obseg programa v letu min 30 ur / skupina min 10 ur /skupina min 10 ur / skupina min 5 pohodov min 30 ur / skupina STROKOVNI KADER TOČKE / SKUPINA Število točk na posamezno skupino. v programu sodeluje strokovno izobražen kader (zaključeno ustrezno strokovno izobraževanje po ZŠpo-1, ustrezna pedagoška izobrazba (vzgojitelj, učitelj, profesor… ) 50 50 50 50 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (2. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1, strokovni delavci z usposobljenostjo za temeljno športno vzgojo od 0 do 6 let) 40 40 40 40 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (1. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 30 30 30 30 v programu sodeluje strokovno neustrezno izobražen kader 0 0 0 0 v programu sodeluje strokovno neustrezno usposobljen kader 0 0 0 0 ŠTEVILO VADEČIH (SODELUJOČIH) TOČKE / SKUPINA Število točk na posamezno skupino. 50 50 50 50 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1821 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA TOČKE / PROGRAM Število točk na posamezni športni program. program je za vadeče brezplačen 30 30 30 30 program je za vadeče plačljiv 0 0 0 0 V primeru manjšega števila sodelujočih (manj od 20 oziroma manj od 10) ali v primeru manjšega letnega obsega števila ur v posameznem programu, se delež sofinanciranja ustrezno sorazmerno zniža. Število skupin v programu se izračuna na osnovi izračuna povprečja udeleženih / vadečih. 1.1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine Kakovost in obseg športne dejavnosti za populacijo otrok in mladine sta pomembna dejavnika, ki vplivata na zdrav razvoj populacije. Športne interesne dejavnosti v šolah predstavljajo razširjen program šole in se praviloma financirajo iz sredstev za izobraževanje. Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine predstavlja pomembno nalogo lokalne skupnosti za zdrav in kvaliteten razvoj otrok in mladine. Občina Divača posveča temu področju posebno skrb. Področje vključuje programe športa otrok in mladine (6–29 let), ki se s športno dejavnostjo ukvarjajo prostovoljno pri izbranem izvajalcu in se ne vključujejo v tekmovalne sisteme panožnih športnih zvez. Predmet sofinanciranja S sredstvi za programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednje programe športa: 1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI PROSTOČASNE ŠPORTNE VZGOJE OTOK IN MLADINE (splošni programi) • obseg: najmanj 40 tednov v koledarskem letu, 80 urni program za skupino najmanj 8 in največ 20 udeleženih ali v istem obsegu ur trajajoče daljše, večdnevne, aktivnosti (taborniki, jamarji...) 2. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI Zlati sonček (ZS) o obseg: 40 do 60 urni program za skupino v starosti 6 do 8 let, min 10 urni tečaji plavanja za 1 razrede. o najmanj 8 in največ 20 udeleženih v skupini. Krpan (KRP) o obseg: min 60 urni program za skupino v starosti 9 do 11 let, preverjanje plavanja za 6 razrede. o najmanj 8 in največ 20 udeleženih v skupini. • Mladi planinec (MP) o obseg: min 60 urni program – najmanj 8 planinskih pohodov v trajanju 5 ur ali večdnevni planinski tabor, o najmanj 8 in največ 20 udeleženih v skupini. 3. PROGRAMI ŠPORTA ZA OTROKE IN MLADINO V POČITNICAH IN POUKA PROSTIH DNEVIH (pripravljalni programi) • programi izvajalcev, ki imajo v letni program športa vključene udeležence v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport; o obseg: krajši programi v obsegu do 80 ur, o najmanj 8 in največ 20 udeleženih v skupini. 4. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA • udeležba na šolskih športnih tekmovanjih na medobčinski, regijskih in državni ravni. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev 1. Programi prostočasne športne vzgoje osnovnošolskih otrok in mladine CELOLETNI IN PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI se ovrednotijo na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: PREGLEDNICA 1.1.2-1 ŠOLOOBVEZNI OTROCI IN MLADINA PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI DRUGI CELOLETNI PROGRAMI ZLATI SONČEK 6 do 8 let KRPAN 9 do 11 let (npr. preverjanje znanja plavanja) MLADI PLANINEC 6 do 21 let Velikost vadbene skupine / min. št. vadečih / max. št.vadečih min 8 / max 20 min 8 / max 20 min 8 / max 20 min 8 / max 20 št. ur vadbe tedensko 2 2 2 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1822 št. tednov vadbe v letu 20 - 30 30 40 obseg programa v letu 40-60 ur / skupina 60 ur / skupina 60 ur / skupina min 8 pohodov 80 ur / skupina STROKOVNI KADER TOČKE / SKUPINA Število točk na posamezno skupino. v programu sodeluje strokovno izobražen kader (zaključeno ustrezno strokovno izobraževanje po ZŠpo-1) ustrezna pedagoška izobrazba (vzgojitelj, učitelj, profesor… ) 50 50 50 50 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (2. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1, strokovni delavci z usposobljenostjo za temeljno športno vzgojo otrok in mladine) 40 40 40 40 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (1. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 30 30 30 30 v programu sodeluje strokovno neustrezno izobražen kader 0 0 0 0 v programu sodeluje strokovno neustrezno usposobljen kader 0 0 0 0 ŠTEVILO VADEČIH TOČKE / SKUPINA Število točk na posamezno skupino. 50 50 50 60 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA TOČKE / PROGRAM Število točk na posamezni športni program. program je za vadeče brezplačen 30 30 30 30 program je za vadeče plačljiv 0 0 0 0 V primeru manjšega števila sodelujočih (manj od 20) ali v primeru manjšega letnega obsega števila ur v posameznem programu, se delež sofinanciranja ustrezno sorazmerno zniža. Število skupin v program se izračuna na osnovi izračuna povprečja udeleženih/vadečih. Dopušča se možnost združitve vadbe v tečajne oblike (npr. preverjanje znanja plavanja ipd.). 2. Programi prostočasne športne vzgoje osnovnošolskih otrok in mladine PROGRAMI ŠPORTA V POČITNICAH IN POUKA PROSTIH DNEVIH se ovrednotijo na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: PREGLEDNICA 1.1.2-2 ŠOLOOBVEZNI OTROCI IN MLADINA PROGRAMI ŠPORTA V POČITNICAH IN POUKA PROSTIH DNEVIH ŠOLOOBVEZNI OTROCI IN MLADINA Velikost vadbene skupine / min. št. vadečih / max. št.vadečih min 8 / max 20 obseg programa v letu do 80 ur / skupina STROKOVNI KADER TOČKE / SKUPINA Število točk na posamezno skupino. v programu sodeluje strokovno izobražen kader 50 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1823 (zaključeno ustrezno strokovno izobraževanje po ZŠpo- 1 ustrezna pedagoška izobrazba (vzgojitelj, učitelj, profesor… ) v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (2. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1 strokovni delavci z usposobljenostjo za temeljno športno vzgojo otrok in mladine) 40 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (1. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 30 v programu sodeluje strokovno neustrezno izobražen kader 0 v programu sodeluje strokovno neustrezno usposobljen kader 0 ŠTEVILO VADEČIH TOČKE / SKUPINA Število točk na posamezno skupino. 50 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA TOČKE / PROGRAM Število točk na posamezni športni program. program je za vadeče brezplačen 30 program je za vadeče plačljiv 0 Dopušča se možnost združitve vadbe v tečajne oblike (npr. poletni tabor.). 3. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Šolska športna tekmovanja se izvajajo izključno v VIZ zavodih in predstavljajo udeležbo ekip določenega zavoda na organiziranih tekmovanjih. Praviloma se vrednoti udeležba in organizacija na medobčinskem in regijskem (področnem) tekmovanju, razen v športnih panogah, kjer se regijsko tekmovanje ne izvaja oziroma ima izvajalec v času prijave na javni razpis že zagotovljeno udeležbo na državnem prvenstvu. Udeležbo na tekmovanjih se vrednoti glede na nivo tekmovanja in števila prijavljenih ekip (kolektivni šport) oziroma tekmovalcev (individualni šport) za posamezno tekmovanje. MEDOBČINSKI NIVO – upošteva se tekmovanje med dvema ali več občinami v okviru iste regije; REGIJSKI NIVO – upošteva se tekmovanje izbranih ekip, ki so na predhodnem medobčinskem nivoju dosegle take rezultate, da so se uvrstile v tekmovanja na višjem nivoju več občin med regijami; DRŽAVNI NIVO – upošteva se tekmovanje na državnem nivoju; V primeru, da se v določeni panogi regijski nivo pokriva z državnim, se pri vrednotenju presoja glede na nivoje izvedenih predhodnih tekmovanj. Sofinanciranje se izvrši, ko izvajalec programa, prijavljenega in izbranega za sofinanciranje na javnem razpisu posreduje Občini dokumentacijo o opravljenem šolskem tekmovanju in stroških le-tega – prevoz, prijavnina. Sofinanciranje se izvede v deležu glede na celotne stroške športnih tekmovanj. Iz sredstev LPŠ se lahko sofinancira • kritje stroškov udeležbe na tekmovanjih: prevoz (javni prevoz ali zmanjšana kilometrina), prijavnina, sodniški stroški, • kritje stroškov organizacije tekmovanja: stroški nakupa medalj in pokalov, stroški promocijskega gradiva, stroški min. prehrane udeležencev. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev Programi prostočasne športne vzgoje osnovnošolskih otrok in mladine – ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA se ovrednotijo na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: PREGLEDNICA 1.1.2-3 ŠOLOOBVEZNI OTROCI ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA UDELEŽBA ŠT. TOČK ORGANIZACIJA TEKMOVANJA Največ 3 tekmovanja v letu ŠT. TOČK max št. sofinanciranih športnih panog v letu /na izvajalca 5 max št. sofinanciranih tekmovanj v letu/na izvajalca max 3 tekmovanja na panogo INDIVIDUALNI ŠPORT Udeleženi min 3 udeleženci Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1824 MEDOBČINSKI NIVO 40 40 REGIJSKI NIVO 60 60 DRŽAVNI NIVO 80 80 KOLEKTIVNI ŠPORT Udeležena min 1 skupina MEDOBČINSKI NIVO 50 50 REGIJSKI NIVO 70 70 DRŽAVNI NIVO 90 90 1.2 ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami obsega prilagojeno izvajanje gibalnih programov, ki jih izvajajo vzgojno-izobraževalni zavodi in društva. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami je namenjena otrokom in mladini s posebnimi potrebami z odločbo pristojnega organa, z namenom ustrezno poskrbeti za zdrav način življenja in uspešno socialno integracijo. Delo v programu športa mora potekati pod vodstvom ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra. Programi športa športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami se vrednotijo po enakih kriterijih kot vse ostale športne programe za otroke in mladino v odvisnosti od vsebine programa, le velikost vadbene skupine in obseg športnih programov se zmanjša za 50%. Pri šolskih športnih tekmovanjih ostajajo merila kot pr športni vzgoji otrok in mladine. Za vrednotenje programov športa se smiselno uporabijo preglednice vrednotenja za športne programe za otroke in mladino v odvisnosti od vsebine programa. Programe športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami lahko izvajajo društva in VIZ zavodi, ki izvajajo VIZ programe za otrok in mladino s posebnimi potrebami (skladno s pogoji v Javnem razpisu). 1.3 ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE, USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, obsega športne programe, ki jih izvajajo športna društva ter NPŠZ in so namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Ti programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike na njihovi poti za doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Temeljijo na kakovostni športni vzgoji, ki se odvija v športnih društvih ter nadgrajuje v trening posamezne športne panoge. Ker so v programe vključeni otroci in mladina, je potrebno namenjati posebno pozornost strokovnemu delu z visokimi etičnimi načeli delovanja, ki ne sme škoditi razvoju otrok in mladine, in usklajevanju učnih obveznosti otrok in mladine z njihovo športno potjo. V programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, se vrednoti le tiste programe izvajalcev, v katerih nastopajo športniki, ki so člani športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ZŠIS-POK, in imajo s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter so vpisani v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov na podlagi 32. člena Zakona o športu - ZŠpo-1. Posameznik se registrira kot ŠPORTNIK, če je star najmanj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ZŠIS-POK, in ima s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1825 Ne glede na prejšnji odstavek je športnik tudi posameznik, mlajši od 12 let, vendar ne mlajši od 10 let, ki je registriran v olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, pri katerih lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo športniki mlajši od 18 let. Delo v programu športa mora potekati pod vodstvom ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra. Predmet sofinanciranja S sredstvi za programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednji program športa: PROGRAMI ŠPORTNIH DRUŠTEV NA PODROČJU ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE, USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT 1. CELOLETNI (TEKMOVALNI) PROGRAMI na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 2. DODATNI PROGRAMI ŠPORTNE VADBE – GLEDE NA KATEGORIZACIJOŠPORTNIKOV upošteva se kategorizirane športnike iz uradnih evidenc 3. DODATNI PROGRAMI ŠPORTNE VADBE – GLEDE NA DOSEŽENE USPEHE upošteva se dosežene uspehe izvajalca v prijavljenem program športa v letu pred objavo Javnega razpisa. Pri vrednotenju se upoštevajo aktivni registrirani športniki pri panožni zvezi v kategorijah, v katerih se izvaja redni tekmovalni program. Programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport so razdeljeni v štiri stopnje: STOPNJA STAROSTNA SKUPINA ŠT. UR VADBE V LETU min I. stopnja mlajše deklice in dečki od 12 do 13 let 160 do 210 ur II. stopnja starejše deklice in dečki od 14 do 15 let 211 do 320 ur III. stopnja kadetinje in kadeti od 16 do 17 let 321 do 360 ur IV. stopnja mladinke in mladinci od 18 do 21 let 361 do 400 ur V športnih panogah, kjer so v uradni tekmovalni sistem vključene tudi starostne kategorije 10 - 11 let (gimnastika, plavanje, umetnostno drsanje), se program vrednoti: TEKMOVALCI do 12 LET Starost 10 -11 let Vel. vad.sk. 10 oz. po razpredelnici Obseg ur prog. do 180 1.3.1 CELOLETNI PROGRAMI Merila za vrednotene sofinanciranih programov 1. kompetentnost strokovnih delavcev 2. število vključenih registriranih športnikov v tekmovalnem sistemu oziroma razširjenost športne panoge 3. lokalni pomen športne panoge upošteva se % vključenosti registriranih športnikov iz občine Divača v program športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport za tekoče leto, ki je predmet vrednotenja (70 % in več vključenosti) Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja • ustrezno strokovno izobražen oziroma strokovno usposobljen kader; upošteva se podatke in zahtevana dokazila iz JR;  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa; • uporaba/najem športnih objektov;  upošteva se kriterije izračuna neprogramskih stroškov iz poglavja 2; • priprave in udeležba na tekmovanjih - materialni stroški izvedbe programa;  upošteva se število športnikov, s statusom registriranega športnika, ki tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu;  upošteva se podatke o številu registriranih športnikov iz uradnih evidenc v času prijave prijavitelja na JR; Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1826  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa; Vadbena skupina mora imeti najmanj toliko registriranih in kategoriziranih športnikov, kot jih je potrebno za sestavo ekipe po posameznih športnih panogah. V primeru manjšega števila registriranih in kategoriziranih športnikov ali v primeru manjšega letnega obsega števila ur v posameznem programu, se delež sofinanciranja ustrezno sorazmerno zniža. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev PREGLEDNICA 1.3/1 Programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport – CELOLETNI PROGRAMI se ovrednotijo na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE, USMERJENE V KŠ IN VŠ CELOLETNI PROGRAMI CELOLETNI PROGRAMI CELOLETNI PROGRAMI CELOLETNI PROGRAMI I. STOPNJA od 12 do 13 let II. STOPNJA od 14 do 15 let III. STOPNJA od 16 do 17 let IV. STOPNJA od 18 do 21 let INDIVIDUALNI ŠPORT velikost vadbene skupine/ min. št. vadečih min 4 št. kot je potrebno min 4 št. kot je potrebno min 4 št. kot je potrebno min 4 št. kot je potrebno št. tednov vadbe v letu 40 40 40 40 obseg programa v letu min 160 do 210 min 211 do 320 min 321 do 360 min 361 do 400 STROKOVNI KADER TOČKE / SKUPINA Število točk na posamezno skupino. v programu sodeluje strokovno izobražen kader (zaključeno ustrezno strokovno izobraževanje po ZŠpo-1) 50 50 50 50 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (2. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1 strokovni delavci z usposobljenostjo za temeljno športno vzgojo otrok in mladine) 40 40 40 40 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (1. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 30 30 30 30 v programu sodeluje strokovno neustrezno izobražen kader 0 0 0 0 v programu sodeluje strokovno neustrezno usposobljen kader 0 0 0 0 KOLEKTIVNI ŠPORT velikost vadbene skupine / min. št. vadečih toliko vadečih, kot jih je potrebno za sestavo ekipe po posameznih športnih panogah toliko vadečih, kot jih je potrebno za sestavo ekipe po posameznih športnih panogah toliko vadečih, kot jih je potrebno za sestavo ekipe po posameznih športnih panogah toliko vadečih, kot jih je potrebno za sestavo ekipe po posameznih športnih panogah št. tednov vadbe v letu 40 40 40 40 obseg programa v letu min 160 do 210 min 211 do 320 min 321 do 360 min 361 do 400 STROKOVNI KADER TOČKE / SKUPINA Število točk na posamezno skupino. v programu sodeluje strokovno izobražen kader 50 50 50 50 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1827 1.3.2 DODA TNI PROG RAMI ŠPOR TNE VADB E Za sofina nciranj e progra mov športn e vzgoje otrok in mladin e, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport se prizna izvajalcu programa LPŠ za vsakega športnika, ki je kategoriziran športnik kakovostnega športa, sredstva za dodatni program vadbe. Upošteva se zadnja objavi OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini Divača. PREGLEDNICA 1.3/2 Programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport – DODATNI PROGRAMI se ovrednotijo na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: Razred kategorizacije Število točk MLADINSKI RAZRED 20 DRŽAVNI RAZRED 30 Pri upoštevanju tega kriterija je potrebno upoštevati naslednje omejitve: a) pri »Športni vzgoji otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport« v kategorijah cicibanov in cicibank ter mlajših dečkov in deklic zaradi Pogojev, pravil in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji ne morejo pridobiti nobenega od predvidenih nazivov (minimalna starost za pridobitev naziva je 14 let), b) pri kategoriji starejših dečkov in deklic, kadetov in kadetinj ter mladincev in mladink se upoštevata samo prva dva razreda kategorizacije: mladinski razred in državni razred. 1.3.3 DODATNI PROGRAMI ŠPORTNE VADBE Programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport – DODATNI PROGRAMI se ovrednotijo tudi na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: Razred kategorizacije* Število točk IZVAJALEC TEKMUJE V NAJVIŠJI DRŽAVNI LIGI 400 IZVAJALEC TEKMUJE V DRUGI ALI TRETJI DRŽAVNI LIGI 150 IZVAJALEC TEKMUJE V OKVIRU TEKMOVALNEGA SISTEMA PANOŽNE ŠPORTNE ZVEZE 50 *Upoštevajo se športni programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport ki so predmet vrednotenja. (zaključeno ustrezno strokovno izobraževanje po ZŠpo-1) v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (2. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 40 40 40 40 v programu sodeluje strokovno usposobljen kader (1. stopnja usposobljenosti po ZŠpo-1) 30 30 30 30 v programu sodeluje strokovno neustrezno izobražen kader 0 0 0 0 v programu sodeluje strokovno neustrezno usposobljen kader 0 0 0 0 ŠTEVILO VKLJUČENIH REGISTRIRANIH ŠPORTNIKOV TOČKE / ŠT. ŠPORTNIKOV Število točk na posameznega športnika 10 10 20 20 LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE TOČKE / ŠPORTNI PROGRAM Število točk na posamezni športni program. v športni program za tekoče leto je vključenih več kot 70% registriranih športnikov iz občine Divača 20 20 20 20 v športni program za tekoče leto je vključenih manj kot 70% registriranih športnikov iz občine Divača 0 0 0 0 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1828 1.4 KAKOVOSTNI ŠPORT Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Kakovostni šport predstavlja nadgradnjo športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. V programe kakovostnega športa uvrščamo priprave in tekmovanja športnikov in športnih ekip v članskih starostnih kategorijah, ki so registrirani skladno s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, vendar ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez (NPŠZ) do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih. Športniki v kakovostnem športu lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status kategoriziranega športnika. S tem lahko pridobijo točke za dodatne programe športne vadbe, ki se vrednotijo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je v objavi športnik naveden kot aktivni člani društva s sedežem v občini Divača. Kategoriziran športnik je športnik, ki je državljan Republike Slovenije, star najmanj 14 let in je kategorizirani športniki v enem naslednjih razredov: • *mladinski razred (MLR), • *državni razred (DR), • perspektivni razred (PR). *Mladinski in državni razred se vrednoti v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Delo v programu športa mora potekati pod vodstvom ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra. Predmet sofinanciranja S sredstvi za programe kakovostnega športa se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednja programa športa: 1. CELOLETNI PROGRAMI športnih društev na področju kakovostnega športa, 2. DODATNI PROGRAMI ŠPORTNE VADBE. 1.4.1 CELOLETNI PROGRAMI Merila za vrednotenje sofinanciranih programov 1. ŠTEVILO ŠPORTNIKOV OZIROMA RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE  upošteva se število sodelujočih v programu s statusom kategorizacije športnika v uradnem seznamu v času prijave prijavitelja na JR; upošteva se podatke o številu iz Javnega razpisa oziroma uradne evidence; 2. LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE  upošteva se če Izvajalec programa izvaja v okviru LPŠ tudi programe za otroke in mladino ali programe za starejše; Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja • uporaba/najem športnih objektov,  upošteva se kriterije izračuna neprogramskih stroškov iz poglavja 2; • priprave na tekmovanja - materialni stroški izvedbe programa; upošteva se podatke o številu športnikov iz JR oziroma iz uradnih evidenc; Vadbena skupina mora imeti najmanj toliko članov, kot jih je potrebno za sestavo ekipe po posameznih športnih panogah. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev PREGLEDNICA 1.4/1 Programi kakovostnega športa – CELOLETNI PROGRAMI se ovrednotijo na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: KAKOVOSTNI ŠPORT od 21. leta starosti dalje CELOLETNI PROGRAMI INDIVIDUALNI ŠPORT velikost vadbene skupine / min. št. vadečih min 4 št. kot je potrebno št. tednov vadbe v letu 40 obseg programa v letu min 160 do 320 ŠTEVILO VKLJUČENIH ŠPORTNIKOV Število točk na posameznega športnika. 10 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1829 1.4.2 DODATNI PROGRAMI Za sofinanciranje programov kakovostnega programa športa se prizna izvajalcu programa LPŠ za vsakega športnika, ki je kategoriziran športnik kakovostnega športa sredstva za dodatni program : upošteva se zadnja objavi OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v Občini Divača. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev PREGLEDNICA 1.4/2 Programi kakovostnega športa – DODATNI PROGRAMI se ovrednotijo na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice: Razred kategorizacije Število točk *MLADINSKI RAZRED 20 *DRŽAVNI RAZRED 30 PERSPEKTIVNI RAZRED 60 *Mladinski in državni razred se vrednoti v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. 1.5 VRHUNSKI ŠPORT Vrhunski šport vključuje program priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni. Pri izvajanju teh programov je pomembno zlasti strokovno delo s športniki ob ustrezni interdisciplinarni strokovno-znanstveni podpori s poudarkom na humanosti dela s športniki ter zagotavljanju sistematičnih pogojev za njihov osebnostni razvoj ob športni karieri (izobraževanje, zaposlitev idr.). Vrhunski šport, in s tem vrhunski športnik, je v Republiki Sloveniji dogovorno opredeljen glede na kategorizacijo športnikov. Model za razvrščanje športnikov v razrede temelji na izhodišču, da je vrhunski ustvarjalni dosežek lahko dosežen le v absolutni mednarodni konkurenci, torej na tekmovanjih, na katerih nastopajo vsi najboljši v posamezni športni panogi. Športniki v vrhunskem športu lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov skladno z Zakonom o športu (ZŠpo-1) dosežejo status kategoriziranega športnika. S tem lahko pridobijo točke za dodatne programe športne vadbe, ki se vrednotijo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je v objavi športnik naveden kot aktivni člani društva s sedežem v občini Divača. Kategoriziran športnik vrhunskega športa je športnik, ki je državljan Republike Slovenije, star najmanj 14 let in je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni kategoriji, je dosegel naziv vsaj v enem navedenih razredov in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov v enem naslednjih razredov: • mednarodni razred (MR), • svetovni razred (SR), • olimpijski razred (OR). Upošteva se kategorije starejših od 20 let, praviloma imenovane mlajši člani in pri katerih tekmovanja ne potekajo v absolutni konkurenci. Vrhunski športniki s statusom OR, SR in/ali MR pridobijo dodatne točke za programe športne vadbe, ki se vrednotijo pod pogojem, da je kategorizacija športnika navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je v objavi športnik naveden kot aktivni člani društva s sedežem v občini Divača. Predmet sofinanciranja S sredstvi za programe vrhunskega športa se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednji program športa: 1. DODATNI PROGRAMI ŠPORTNE VADBE LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE Število točk na posamezni program. Izvajalec vključuje v LPŠ za tekoče leto programe športa za otroke in mladino 20 Izvajalec NE vključuje v LPŠ za tekoče leto programov športa za otroke in mladino 0 Izvajalec vključuje v LPŠ za tekoče leto programe športa za starejše nad 65 let 20 Izvajalec NE vključuje v LPŠ za tekoče leto programov športa za starejše nad 65 let 0 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1830 Za sofinanciranje programov vrhunskega programa športa se prizna izvajalcu programa LPŠ za vsakega športnika, ki je kategoriziran športnik vrhunskega športa v določenih razredih, sredstva za program. Upošteva se zadnja objavi OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v Občini Divača. Merila za izbor sofinanciranih programov Pri programih vrhunskega športa se za izbor sofinanciranja upoštevajo naslednja merila: 1. ŠTEVILO KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV • upošteva se število sodelujočih v programu športa s statusom kategoriziranega športnika v uradnem seznamu v času prijave prijavitelja na JR; Upošteva se podatek uradne evidence - zadnja objava OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini Divača. Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja • uporaba/najem športnih objektov  upošteva se kriterije izračuna neprogramskih stroškov iz poglavja 2; • stroški dela ustrezno strokovno izobraženega oziroma strokovno usposobljenega kadra, ki neposredno vodi vadbene skupine v času izvajanja sofinancirane dejavnosti,  upošteva se podatke in zahtevana dokazila iz javnega razpisa;  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa; • materialni stroški neposredne izvedbe programov  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa - upošteva se podatke o številu vrhunskih športnikov iz uradnih evidenc; Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev Programi vrhunskega športa se ovrednotijo s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice: PREGLEDNICA 1.5.1/1 Razred kategorizacije Število točk MEDNARODNI RAZRED 10 SVETOVNI RAZRED 20 OLIMPIJSKI RAZRED 30 1.6 ŠPORT INVALIDOV Šport invalidov obsega netekmovalne rekreativne in tekmovalne športne programe, v katere so vključeni invalidi. Šport invalidov obsega vse pojavne oblike športne kulture invalidov zunaj šolskega sistema: športno rekreacijo, kakovostni in vrhunski šport, športno vzgoj otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Programe izvajajo športne organizacije v sodelovanju z invalidskimi, pri izvajanju programov pa se smiselno povezujejo še z drugimi organizacijami. Delo v programu športa mora potekati pod vodstvom ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra. Programe se vrednoti pod enakimi pogoji in kriteriji kot vse ostale športne programe v odvisnosti od vsebine programa ob upoštevanju zmanjšane velikosti vadbene skupine za 50%. 1.7 ŠPORTNA REKREACIJA Športna rekreacija predstavlja različne pojavne oblike športne dejavnosti odraslih (starost med 21 in 65 let) oziroma različnih pojavnih oblik družin s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, tekmovanja ali zabave. Tovrstne športne programe izvajajo večinoma športne organizacije, velik del športne rekreacije pa poteka samo-organizirano, zato je pomembno ustvarjati pogoje za takšno športno udejstvovanje (npr. javno dostopne površine za šport). Delo v programu športa mora potekati pod vodstvom ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra. Pri izbiri izvajalcev programov športne rekreacije in sofinanciranju teh programov se upošteva le izvedba kakovostno strokovno vodenih ciljnih športno rekreativnih dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje Javnega razpisa. Predmet sofinanciranja S sredstvi za programe športne rekreacije se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednja programa športa: 1. PROMOCIJSKI CILJNI ŠPORTNO-REKREATIVNI PROGRAMI (splošna gibalna vadba, korekcija telesne teže, aerobne vsebine ipd.)  Upoštevajo se programi športa, ki potekajo kontinuirano najmanj 30 ur v letu. 2. CELOLETNI CILJNI ŠPORTNO-REKREATIVNI PROGRAMI (splošna gibalna vadba, korekcija telesne teže, aerobne vsebine ipd.)  Upoštevajo se programi športa, ki potekajo najmanj 30 tednov v letu - najmanj 60 ur. Merila za izbor sofinanciranih programov Pri programih športa starejših se za izbor sofinanciranja upoštevajo naslednja merila: 1. DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA 2. KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV 3. ŠTEVILO VADEČIH Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1831 Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja • uporaba/najem športnih objektov  upošteva se kriterije izračuna neprogramskih stroškov iz poglavja 2; • stroški dela ustrezno strokovno izobraženega oziroma strokovno usposobljenega kadra, ki neposredno vodi vadbene skupine v času izvajanja sofinancirane dejavnosti,  upošteva se podatke in zahtevana dokazila iz Javnega razpisa;  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa; • materialni stroški neposredne izvedbe programov  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev Programi športne rekreacije se ovrednotijo s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice: PREGLEDNICA 1.7/1 1. PROMOCIJSKI CILJNI ŠPORTNO-REKREATIVNI PROGRAMI (splošna gibalna vadba, korekcija telesne teže, aerobne vsebine ipd.) P R E G L E D NI C A 1. 7/ 2 2. CELO LETNI CILJNI ŠPORTNO-REKREATIVNI PROGRAMI (splošna gibalna vadba, korekcija telesne teže, aerobne vsebine ipd.) 1.8 ŠPORT STAREJŠIH Šport starejših predstavlja športno-rekreativno netekmovalno, strokovno vodeno gibalno dejavnost oseb, starejših od 65 let in razširjenih družin, pri čemer pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in njihovih vnukov. Posebnost teh oblik športno-rekreativne vadbe so prilagoditve vsebin in načinov njihovega izvajanja glede na zmožnosti posameznika, ki izhajajo iz procesov starostnega obdobja in njihovih zdravstvenih posebnosti. Zato mora izvajanje teh programov temeljiti na ustreznem sodelovanju strokovno izobraženega kadra z zdravstvenimi delavci in strokovno usposobljenimi kadri za šport starejših. Delo v programu športa mora potekati pod vodstvom ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra. Predmet sofinanciranja Št. MERILO OPIS ŠTEVILO TOČK 1.7/1.1 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA program je za vadeče brezplačen 40 program je za vadeče plačljiv 0 1.7/1.2 KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV v programu sodeluje strokovno izobražen in/ali strokovno usposobljen kader 20 strokovni kader ni ustrezno strokovno izobražen in/ali strokovno usposobljen 0 1.7/1.3 ŠTEVILO VADEČIH v programu sodeluje do 5 vadečih 30 v programu sodeluje od 6 do 8 vadečih 35 v programu sodeluje od 9 do 12 vadečih 40 v programu sodeluje nad 12 vadečih 60 Št. MERILO OPIS ŠTEVILO TOČK 1.7/2.1 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA program je za vadeče brezplačen 40 program je za vadeče plačljiv 0 1.7/2.2 KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV v programu sodeluje strokovno izobražen in/ali strokovno usposobljen kader 20 strokovni kader ni ustrezno strokovno izobražen in/ali strokovno usposobljen 0 1.7/2.3 ŠTEVILO VADEČIH v programu sodeluje do 5 vadečih 30 v programu sodeluje od 6 do 8 vadečih 35 v programu sodeluje od 9 do 12 vadečih 40 v programu sodeluje nad 12 vadečih 60 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1832 S sredstvi za programe športa starejših se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednji program športa: 1. GIBALNA VADBA STAREJŠIH PO STROKOVNIH NAVODILIH – KRAJŠI PROGRAMI ŠPORTA (lahko vadba razširjene družine)  Upoštevajo se programi športa, ki potekajo kontinuirano najmanj 20 ur v letu. 2. GIBALNA VADBA STAREJŠIH PO STROKOVNIH NAVODILIH – CELOLETNI PROGRAMI ŠPORTA (lahko vadba razširjene družine)  Upoštevajo se programi športa, ki potekajo najmanj 30 tednov v letu - najmanj 60 ur. Merila za izbor sofinanciranih programov Pri programih športa starejših se za izbor sofinanciranja upoštevajo naslednja merila: 1. DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA 2. KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV 3. ŠTEVILO VADEČIH Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja • uporaba/najem športnih objektov  upošteva se kriterije izračuna neprogramskih stroškov iz poglavja 2; • stroški dela ustrezno strokovno izobraženega oziroma strokovno usposobljenega kadra, ki neposredno vodi vadbene skupine v času izvajanja sofinancirane dejavnosti,  upošteva se podatke in zahtevana dokazila iz Javnega razpisa;  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa; • materialni stroški neposredne izvedbe programov  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev Programi športa starejših se ovrednotijo s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice: PREGLEDNICA 1.8/1 1. GIBALNA VADBA STAREJŠIH PO STROKOVNIH NAVODILIH (lahko vadba razširjene družine) PREGLEDNICA 1.8/2 2. GIBALNA VADBA STAREJŠIH PO STROKOVNIH NAVODILIH (CELOLETNI PROGRAMI) (lahko vadba razširjene družine) Št. MERILO OPIS ŠTEVILO TOČK 1.8/1.1 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA program je za vadeče brezplačen 60 program je za vadeče plačljiv 0 1.8/1.2 KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV v programu sodeluje strokovno izobražen in/ali strokovno usposobljen kader 20 strokovni kader ni ustrezno strokovno izobražen in/ali strokovno usposobljen 0 1.8/1.3 ŠTEVILO VADEČIH v programu sodeluje do 5 vadečih 30 v programu sodeluje od 6 do 8 vadečih 35 v programu sodeluje od 9 do 12 vadečih 40 v programu sodeluje nad 12 vadečih 60 Št. MERILO OPIS ŠTEVILO TOČK 1.8/2.1 DOSTOPNOST ŠPORTNEGA PROGRAMA program je za vadeče brezplačen 60 program je za vadeče plačljiv 0 1.8/2.2 KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV v programu sodeluje strokovno izobražen in/ali strokovno usposobljen kader 20 strokovni kader ni ustrezno strokovno izobražen in/ali strokovno usposobljen 0 1.8/2.3 ŠTEVILO VADEČIH v programu sodeluje do 5 vadečih 30 v programu sodeluje od 6 do 8 vadečih 35 v programu sodeluje od 9 do 12 vadečih 40 v programu sodeluje nad 12 vadečih 60 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1833 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI Športni objekti in površine za šport v naravi so športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi. Javni športni objekti in površine za šport v naravi V občini Divača so športni objekti in površine za šport v naravi, ki so v lasti lokalne skupnosti (oziroma države). Javni športni objekti in površine za šport v naravi se vpišejo v razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Javni športni objekti in površine za šport v naravi so v javni rabi in jih lahko za namen, za katerega so bili zgrajeni in urejeni, uporabljajo vsi pod enakimi pogoji. Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci letnega programa športa in drugimi uporabniki. Izvajalci športnih programov, ki so v občini Divača izbrani za izvajanje letnih programov športa, imajo za izvajanje programa pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in uporabniki. Prednost pri najemu objektov in površin za šport imajo izvajalci, ki v programe vključujejo otroke in mladino. Prednost imajo do najema objektov in površin v zgodnjem popoldanskem času. Urejena, varna in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je, poleg zainteresiranosti in motivacije udeležencev, predpogoj športnega delovanja. Občina Divača omogoča izvajalcem programov športa uporabo športnih objektov in površin z minimalnim prispevkom. SOFINANCIRANJE UPORABE ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN ZA ŠPORT V okviru javnega razpisa bo zagotovljeno sofinanciranje stroškov uporabe športnega objekta in/ali površine za šport. Sofinanciranje se določi v okviru netočkovnega sistema vrednotenja. Upravičene osebe za uveljavitev stroškov so športna društva, ki so v okviru javnega razpisa izbrana za izvajalce programov športa v tekočem letu, na katerega se javni razpis nanaša in izpolnjujejo razpisne pogoje. Stroški se lahko uveljavljajo in priznajo le za uporabo športnih objektov oz. prostorov oz. zunanjih športnih površin za vadbo oz. izvajanje dejavnosti programov športa, ki se nahajajo v občini Divača. Pri izvajalcih programov športa, pri katerih je uporaba prostorov za izvajanje vadbe vezana na sezonsko uporab zunanjih oziroma notranjih športnih površin, se priznavajo stroški glede na dejansko uporabo v odvisnosti od sezone (zimski, letni čas). Upravičeni stroški ne smejo biti zajeti še v katerekoli druge stroške izvajanja programov športa posameznega izvajalca, ki jih prijavlja prijavitelj na razpis. stroški, ki se financirajo ali sofinancirajo iz kateregakoli drugega javnega razpisa Občine Divača, ne morejo biti predmet sofinanciranja po tem razpisu. Priznava se uporaba športnih objektov za vadbo v občini Divača. Upravičeni neprogramski stroški so: • stroški najemnine oz. uporabnine prostora/prostorov oz. objekta, ki jih uporablja izvajalec programa športa za izvajanje dejavnosti; • stroški komunalnih storitev (odvoz odpadkov) za objekt oz. prostor, ki ga uporablja izvajalec programa športa za izvajanje dejavnosti; • stroški porabe električne energije za objekt oz. prostor, ki ga uporablja izvajalec programa športa za izvajanje dejavnosti; • stroški ogrevanja za objekt oz. prostor, ki ga uporablja izvajalec programa športa za izvajanje dejavnosti; • stroški porabe vode za objekt oz. prostor, ki ga uporablja izvajalec programa športa za izvajanje dejavnosti. Pri povračilu neprogramskih stroškov se upošteva maksimalno do 80% vrednosti izdanega računa skupaj z DDV-jem. Upoštevajo se računi za obdobje tekočega leta, na katerega se nanaša javni razpis. Za obdobje meseca novembra in decembra tekočega leta se v postopku vrednotenja upošteva ocena stroškov prijavitelja za mesec november in december. Strokovna komisija presodi o upravičenosti priznavanja višine ocene stroškov. Procentualno višino subvencioniranja stroškov določi komisija glede na razpoložljiva proračunska sredstva in višino prejetih priznanih računov vlagateljev. Stroški vzdrževalnih in investicijskih del niso upravičeni stroški neprogramskih stroškov. 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ (ločeno za programe usposabljanja in izpopolnjevanja). Formalno izobraževanje (za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe) NI predmet sofinanciranja. Predmet sofinanciranja: S sredstvi za razvojne dejavnosti v športu se na ravni lokalne skupnosti v okviru LPŠ lahko sofinancira naslednji program: • USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU. Predmet sofinanciranja je pridobitev usposobljenosti posameznikov, ki omogoča samostojno izvajanje strokovnega dela v športu, s strani Strokovnega sveta RS za šport potrjenih programov usposabljanja strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom. Do sofinanciranja so upravičeni izvajalci športnih programov s sedežem v Občini Divača. Občina Divača strmi k omogočanju in zagotavljanju izpopolnitvi strokovne usposobljnosti delavcev v športu, zato bo iz sredstev LPŠ prvenstveno zagotavljala pridobitev in/ali nadgraditev usposobljenosti / izpopolnjevanja; licenciranje je v domeni izvajalcev programov. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1834 Pravico do izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja imajo vsi strokovni športni delavci, ki delujejo v okviru izvajalca športnih programov v občini in se obvežejo, da bodo opravljali strokovno delo še najmanj dve leti, kar uredijo izvajalci programov športa z notranjem medsebojnim dogovorom. Pri kandidaturi imajo prednost kandidati, ki se usposabljajo za vodenje mladih, vključenih v programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine ter športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Izvajalec je upravičen do sofinanciranja stroškov usposabljanja in izpopolnjevanja, ko predloži ustrezno dokumentacijo o uspešno opravljenem usposabljanju, šolanju, tečaju, izpopolnjevanju oz. preizkusu znanja (če je preizkus predviden). Usposabljanje se sofinancira največ dvema (2) strokovnima delavcema v športu pri posameznem izvajalcu programov športa, ki se uvrsti v izbor za izvajanje letnega programa športa. Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja • prijavnina oziroma kotizacije za udeležbo na seminarju za pridobitev ustrezne strokovne usposobljenosti. Delež sofinanciranja je lahko manjši od dejanskih stroškov oziroma največ do višine dejanskih stroškov. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev 1. Področje razvojne dejavnosti v športu se ovrednoti s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice: PREGEDNICA 3.1 RAZVOJNA DEJAVNOST V ŠPORTU PRIDOBITEV 1. STOPNJE USPOSOBLJENOSTI* PRIDOBITEV 2. STOPNJE USPOSOBLJENOSTI* Točke / posameznik 300 400 *Programi usposabljanja v skladu z Zakonom o športu ZŠpo-1 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Temelj slovenskega športa so športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov. Na lokalni ravni se lahko zagotavlja sredstva za delovanje športnih društev, ki prebivalcem ponujajo kakovostne športne storitve. Sredstva za delovanje se lahko dodeli športnim društvom, ki so izbrani na javnem razpisu kot izvajalci športnih programov letnega programa športa v občini Divača. Merila za izbor sofinanciranja organiziranosti v športu Na področju organiziranosti v športu se za izbor sofinanciranja upoštevajo naslednja merila: 1. TRADICIJA DELOVANJA  upoštevajo se leta neprekinjenega delovanja društva, ki jih izpolni v letu prijave na Javni razpis; 2. RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE  upošteva se število aktivnih vadečih članov izvajalca, vključenih v izbrane športne programe, pri čemer se upošteva navedbo števila aktivnih članov iz prijave na Javni razpis; 3. VKLJUČENOST OTROK IN MLADINE V IZBRANE PROGRAME ŠPORTA  izvajalcu letnega programa športa za tekoče koledarsko leto v občini Divača, ki vključuje v program športa LPŠ otroke in mladino vsaj v enemu izmed naštetih programov športa: športna vzgoja predšolskih otrok, športna vzgoja šoloobveznih otrok, športna vzgoja mladine, se upoštevajo točke iz spodnje preglednice; 4. VKLJUČENOST STAREJŠIH OSEB NAD 65 LET V IZBRANE PROGRAME ŠPORTA  izvajalcu letnega programa športa za tekoče koledarsko leto v občini Divača, ki vključuje v program športa LPŠ program starejših za starejše osebe nad 65 let, se upoštevajo točke iz spodnje preglednice; 5. DELOVANJE V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU ŠPORTA  izvajalcu letnega programa športa za tekoče koledarsko leto v občini Divača, ki ima dodeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa, se dodeli točke iz spodnje preglednice. Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja Sredstva iz področja organiziranost v športu se lahko nameni za osnovno delovanje športnih društev, ki so izbrani kot izvajalci programov športa v tekočem letu v občini Divača, pri čemer se za namensko uporabo sofinancerskih sredstev upošteva naslednje upravičene stroške za izvajanje vseh izbranh programov športa: • uporaba/najem športnih objektov  upošteva se kriterije izračuna neprogramskih stroškov iz poglavja 2; • stroški dela ustrezno strokovno izobraženega oziroma strokovno usposobljenega kadra, ki neposredno void vadbene skupine v času izvajanja sofinancirane dejavnosti, v kolikor ni financiran v okviru VIZ  upošteva se podatke in zahtevana dokazila iz Javnega razpisa;  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa; • materialni stroški neposredne izvedbe programov  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev Področje organiziranosti v športu se ovrednoti s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice: Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1835 PREGLEDNICA 4/1 Št. MERILO OPIS ŠTEVILO TOČK 4.1 TRADICIJA DELOVANJA do 5 let neprekinjenega delovanja 10 od 6 let do vključno 10 let neprekinjenega delovanja 15 od 11 let do vključno 15 let neprekinjenega delovanja 20 od 16 let do vključno 20 let neprekinjenega delovanja 25 nad 20 let neprekinjenega delovanja 35 4.2 RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE število aktivnih članov 4.2.1 INDIVIDUALNI PROGRAMI ŠPORTA od 1 do 5 registriranih športnikov 20 od 6 do 10 registriranih športnikov 30 nad 10 registriranih športnikov 40 4.2.2 KOLEKTIVNI PROGRAMI ŠPORTA od 10 do 30 registriranih športnikov 20 od 31 do 50 registriranih športnikov 30 nad 50 registriranih športnikov 40 4.3 VKLJUČENOST OTROK IN MLADINE v programe izvajalca otroci in mladina niso vključeni 0 izvajalec ima v programe vključene aktivne otroke in mladino 50 4.4 VKLJUČENOST STAREJŠIH v programe izvajalca starejši niso vključeni 0 izvajalec ima v programe vključene aktivne starejše osebe 50 4.5 DELOVANJE V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU ŠPORTA izvajalec nima priznanega statusa delovanja NVO v javnem interesu na področju športa 0 izvajalec ima priznan status delovanja NVO v javnem interesu na področju športa 100 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1836 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja Predmet sofinanciranja: S sredstvi za področje športnih prireditev in promocije športa se lahko sofinancira organizacija in izvedba športnih prireditev. Športna prireditev je prireditev, katere nosilna vsebina je šport ali športna dejavnost.Med druge športne prireditve prištevamo športna tekmovanja, ki se odvijajo v občini Divača v (so)organizaciji izvajalca programov športa pod pogoji javnega razpisa za šport v občini Divača, množične javne športne/športno rekreativne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva ter so namenjene celotni javnosti. Kot športne prireditve se NE vrednoti ligaških tekmovanj uradnega tekmovalnega sistema. Kriteriji vrednotenja drugih športnih prireditev Pod športne prireditve se uvrščajo prireditve, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: 1. organizator prireditve izpolnjuje pogoje za izvajalca programov športa, ki so določeni v Odloku o uresničevanju javnega interesa na področju športa v Občini Divača in je v tekočem letu izbran za izvajalca programov športa v občini Divača, 2. organizator športne prireditve ima sedež v občini Divača, 3. športna prireditev je izvedena v občini Divača, 4. športna prireditev je izvedena v tekočem letu, na katerega se nanaša javni razpis, na katerega organizator športne prireditve kandidira. Posamezni organizator prireditve lahko v tekočem letu prijavi na javni razpis največ DVE (2) športni prireditvi. Merila za izbor sofinanciranih področij športnih prireditev Na področju športne prireditve in promocija športa se za izbor sofinanciranja upoštevajo naslednja merila: 1. LOKALNA ODMEVNOST – upošteva se število obiskovalcev športni prireditvi; 2. MNOŽIČNOST – upošteva se število udeležencev na športni prireditvi; 3. RAVEN PRIREDITVE • občinska (udeleženci so pretežno iz občine Divača); • medobčinska (udeleženci so iz več občin - vsaj iz treh (3)); • državna (organizacija državnih prvenstev udeležba več kot 3 državnih registriranih športnih društev/klubov); • mednarodna (udeležba mednarodnih registriranih društev/klubov) 4. USTREZNOST VSEBINE PRIREDITVE • vsebina (program) prireditve je pretežno športna-rekreativna; • vsebina (program) prireditve je izključno športna. Vrednotenje programov za dodelitev višine finančnih sredstev Področje športne prireditve in promocija športa se ovrednoti s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice: MERILO OPIS ŠTEVILO TOČK LOKALNA ODMEVNOST 30 in manj kot 30 obiskovalcev 10 več kot 30 obiskovalcev 20 MNOŽIČNOST 15 in manj kot 15 udeležencev 10 od 16 do 50 udeležencev 20 od 51 do 100 udeležencev 30 več kot 100 udeležencev 40 RAVEN PRIREDITVE občinska udeleženci so pretežno iz občine Divača 20 medobčinska udeleženci so iz več občin - vsaj iz treh (3) 30 državna organizacija državnih prvenstev udeležba več kot 3 državnih registriranih športnih društev/klubov 40 mednarodna udeležba mednarodnih registriranih društev/klubov 50 USTREZNOST VSEBINE vsebina prireditve je pretežno športna- rekreativna 30 vsebina prireditve je izključno športna 50 Kot obiskovalci športne prireditve se upoštevajo naslednje osebe: - vabljeni ali naključni obiskovalci, ki se udeležijo športne prireditve kot gledalci, Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1837 - spremljevalne osebe udeležencev/tekmovalcev - osebe, ki pomagajo pri organizaciji in izvedbi prireditve. Kot udeleženci/tekmovalci športne prireditve se upoštevajo naslednje osebe: - oseba, ki se udeleži športne prireditve in aktivno sodeluje in/ali tekmuje v dejavnosti, ki je vsebina prireditve; - trener (vodja) ekipe in njegov pomočnik/pomočniki, ki aktivno sodelujejo in/ali tekmujejo v dejavnosti, ki je vsebina prireditve. Organizatorji prireditve morajo ob prijavi na Javni razpis za tiste športne prireditve, ki do prijave še niso bile realizirane, navesti oceno števila udeležencev/tekmovalcev ter predvideno število obiskovalcev. Za prireditve, ki so bile že realizirane, se navede točno število udeležencev/tekmovalcev, kar organizator dokazuje s seznamom, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke: - ime in priimek - vloga osebe (udeleženec, tekmovalec, trener,…). Za prireditve, ki niso bile še realizirane, se vpiše oceno. Za prireditve, ki so bile do prijave na Javni razpis že realizirane, se navede dejansko število obiskovalcev. Za prireditve, ki niso bile še realizirane, se vpiše oceno. Upravičeni stroški v okviru predmeta sofinanciranja Iz področja športne prireditve in promocija športa se lahko sofinancirajo • materialni stroški neposredne izvedbe športnih prireditev 1. STROŠKI PLAKET, POKALOV, PRIZNANJ, 2. STROŠKI NAJEMA PROSTORA IN POTREBNE OPREME, 3. SODNIŠKI STROŠKI, 4. STROŠKI PROMOCIJE ZA PRIREDITEV (vabila, plakati, programski listi, objave v medijih, priložnostne nagrade udeležencem/tekmovalcem ipd.), 5. STROŠKI POGOSTITVE UDELEŽENCEV/TEKMOVALCEV, 6. STROŠKI PROFESIONALNE REDARSKE EKIPE, 7. STROŠKI PROFESIONALNE ZDRAVSTVENE EKIPE.  točkuje se skladno z merili za vrednotenje sofinanciranih programov v ustrezni tabeli posameznega programa športa. Upravičeni stroški so sestavni elementi finančne konstrukcije posamezne športne prireditve. Upravičeni stroški se dokazujejo na naslednji način: • 80% ovrednotenih sredstev za posamezno športno prireditev organizator dokazuje z računi, ki jih izvajalci programa oddajo ob poročilu o realizaciji prireditve ; • 20% ovrednotenih sredstev za posamezno športno prireditev se organizatorju prizna kot vloženo prostovoljsko lastno delo in ga organizatorju ni potrebno posebej dokazovati. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU 6.1 ŠPORTNO OBNAŠANJE V preteklosti so na OKS-ZŠZ vzpostavili institut ambasadorja Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play ter nekatere projekte za spodbujanje športnega obnašanja, ki jih velja nadgrajevati. Pri tem lahko posebno vlogo odigrajo medijsko najbolj odmevni športni dogodki. Skladno z navedenim NPŠ lokalna skupnost podpira sodelovanje lokalnih izvajalcev programov športa pri izvajanju državnih ukrepov: 1. nacionalne kampanje za spodbujanje športnega obnašanja, 2. delovanje ambasadorja za šport, strpnost in fair play. Podarja se pomen umeščanja športnega obnašanja v predšolskem šolskem obdobju in pri mladini. Dejavnosti za udejanjanje športnega obnašanja niso predmet posebnega sofinanciranja LPŠ, saj so sredstva zanje zajeta v sofinanciranju delovanja športnih in s športom povezanih organizacij. 6.2 TRAJNOSTNI VIDIKI V ŠPORTU Ukrepi za uveljavljanje trajnostnega razvoja v športu se prepletajo skozi različna področja LPŠ. Še bolj kot prepletenost teh ukrepov znotraj športa pa je pomembno povezovanje in usklajevanje trajnostnih vidikov v športu s tovrstnimi strategijami in politikami na drugih področjih (okolje, narava, infrastruktura, prostor, promet, zdravje, zaposlovanje, izobraževanje, turizem idr.) in ustrezno umeščanje vloge športa vanje. To bi moralo nastati v dialogu med Športnimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem. Skladno s tem lokalna skupnost podpira povezovanje z drugimi strategijami trajnostnega razvoja in spodbuja trajnostnega ravnanje v športu. Dejavnosti za udejanjanje trajnostnih vidikov v športu niso predmet posebnega sofinanciranja LPŠ, saj so sredstva zanje zajeta v sofinanciranju delovanja športnih in s športom povezanih organizacij. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1838 DODATNA PREGLEDNICA OBČINA HOČE-SLIVNICA 855. Odlok o razpisu svetovalnega referenduma s posebno e-glasovnico o vprašanju Na podlagi Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a), 46. b. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 1., 5., 60. in 81. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 in št. 27/2020), ob upoštevanju določb 3. in 30. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ZRLI (Uradni list RS, št. 26/07-uradno prečiščeno besedilo, 6/18-odl. US in 52/20) in zaradi izrednih epidemioloških okoliščin ob pojavu koronavirusa SARS- CoV-2 (COVID-19), je Občinski svet Občine Hoče- Slivnica dne 22.10.2020, na 13. redni seji sprejel naslednji ODLOK O RAZPISU SVETOVALNEGA REFERENDUMA S POSEBNO E-GLASOVNICO O VPRAŠANJU Sprememba poštne številke prebivalcem krajevne skupnosti Rogoza, ki uporablja poštno številko 2204 Občine Miklavž na Dravskem polju, v poštno številko 2311 Hoče (Občina Hoče-Slivnica) I. Vrsta referenduma Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1839 1. člen Občinski svet Občine Hoče-Slivnica razpisuje svetovalni referendum s posebno e-glasovnico, na katerem se bo odločalo o naslednjem vprašanju: »Ali ste za to, da se spremeni prebivalcem krajevne skupnosti Rogoza poštna številka 2204 Miklavž na Dravskem polju v poštno številko 2311 Hoče.« II. Besedilo vprašanja 2. člen Na svetovalnem referendumu glasujejo glasovalni upravičenci neposredno in tajno z e-glasovnico. Vprašanje, o katerem se bo odločalo na svetovalnem referendumu, se glasi: »Ali ste za to, da se spremeni prebivalcem krajevne skupnosti Rogoza poštna številka 2204 Miklavž na Dravskem polju v poštno številko 2311 Hoče?« III. Navodilo za glasovanje 3. člen Občan, ki je volilni upravičenec je po pošti prejel dopis z navodili za glasovanje in unikatno kodo za oddajo e- glasovnice, ločeno pa še številko občana. Glasuje se tako, da se elektronsko označi beseda »ZA«, če se glasovalni upravičenec strinja s spremembo poštne številke oziroma »PROTI«, če se s spremembo ne strinja. ZA PROTI 4. člen Glasovanje na svetovalnem referendumu s posebno e- glasovnico za referendumsko vprašanje se izvede na delu območja Občine Hoče-Slivnica – Krajevna skupnost Rogoza, kjer uporabljajo poštno številko 2204 Miklavž. IV. Dan razpisa referenduma 5. člen Za dan razpisa svetovalnega referenduma s posebno e- glasovnico, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo svetovalnega referenduma, se določi 23.10.2020. V. Dan glasovanja 6. člen Glasovanje na svetovalnem referendumu s posebno e- glasovnico se izvede v nedeljo, 29.11.2020. VI. Lokacija glasovanja 7. člen Glasovanje bo potekalo preko svetovnega medmrežja. Obenem bo omogočeno glasovanje na glasovalni enoti, na dan predčasnega glasovanja in na dan glasovanja v stavbi Krajevne skupnosti Rogoza, Rogoška cesta 60, 2204 Miklavž na Dravskem polju. VII. Končne določbe 8. člen Postopek za izvedbo svetovanega referenduma s posebno e-glasovnico vodi Občinska volilna komisija Občine Hoče-Slivnica, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo lokalno samoupravo, po postopku, ki ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Finančna sredstva za izvedbo svetovalnega referenduma s posebno e-glasovnico se zagotovijo iz proračuna Občine Hoče-Slivnica. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 041-0004/2020 Datum: 22.10.2020 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA KRIŽEVCI 856. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve za leto 2020 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/2011-UPB,14/2013,101/2013,55/2015-ZFisP in 12/2018), 7. in 16. člena Statuta Občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) ter 5. člena Odloka o proračunu Občine Križevci za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2020) je občinski svet Občine Križevci na 13. redni seji, dne 21.10.2020 sprejel ODLOK O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE ZA LETO 2020 1.člen Ta Odlok določa namen in višino porabe sredstev proračunske rezerve Občine Križevci. 2. člen Sredstva proračunske rezerve do višine 12.000,00 eur, se uporabijo za financiranje izdatkov v zvezi z epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID 19), razglašene z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/2020 in 146/2020) in sicer za izdatke povezane z zagotavljanjem preventivnih ukrepov in za odpravo posledic, povezanih z ukrepi, nastalimi s preprečevanjem širitve koronavirusa SARS-Cov-2. 3. člen Za ta namen že porabljena sredstva se z dnem pričetka razglasitve epidemije nalezljive bolezni knjižijo v breme sklada. Dejanska poraba sredstev bo ugotovljena in posebej specificirana v okviru zaključnega računa proračuna Občine Križevci za leto 2020. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:4100-0002/2019-70 Datum:22.10.2020 Občina Križevci mag. Branko Belec, župan 857. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Križevci Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1; UL RS, št. 13/2018), 29. in 65. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1840 člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; UL RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 – odl. US, 40/2012 – ZUJF, 14/2015 – ZUUJFO, 76/2016 – odl. US, 11/2018 – ZSPDSLS-1, 30/2018) in 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) je Občinski svet Občine Križevci na 13. redni seji dne 21.10.2020 sprejel naslednji ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI KRIŽEVCI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Križevci (v nadaljevanju: odlok) določa: • zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse, • način plačevanja turistične in promocijske takse, • način vodenja evidence turistične in promocijske takse, • nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje občine Križevci. II. Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse 2. člen (zavezanci za plačilo) Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih opredeljenih v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma ( Uradni list RS, št. 13/18, v nadaljevanju ZSRT -1). 3. člen (višina turistične takse) Višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan se določi v znesku 1,50 EUR, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,38 EUR, skupna višina obeh taks tako znaša 1,88 EUR na osebo na dan. 4. člen (oprostitve plačila turistične takse) Oprostitev plačila turistične in posledično promocijske takse velja v višini in za zavezance, kot je to opredeljeno s prvim in drugim odstavkom 18. člena ZSRT-1. III. Način plačevanja turistične takse 5. člen (plačilo turistične in promocijske takse) (1) Izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki sprejema turiste na prenočevanje, pobira turistično takso v imenu in za račun Občine Križevci in promocijsko takso v imenu in za račun javne agencije iz 5. člena ZSRT-1, hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. (2) Izvajalec nastanitvene dejavnosti pobira in odvaja turistično in promocijsko takso tudi v primeru, če plačila storitev za prenočevanje ne zaračunava. (3) Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka zavezanec v skupnem znesku nakaže na poseben račun Občine Križevci, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. (4) Razporejanje promocijske takse po pooblastilu občine izvaja Uprava za javna plačila. IV. Vodenje evidence turistične in promocijske takse 6. člen (evidenca turistične in promocijske takse) (1) Izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki sprejema turiste na prenočevanje, mora voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: • podatek o številu prenočitev posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta, • če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. V. Nadzor in kazenske določbe 7. člen (nadzor) (1) Za nadzor nad izvajanjem določil tega odloka je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki enkrat letno občinskemu svetu poroča o izvedenem inšpekcijskem nadzoru. (2) Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti. 8. člen (kazenske določbe) (1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki sprejema osebe na prenočevanje, če: • ne pobira turistične in promocijske takse v skladu s prvim in drugim odstavkom 5. člena tega odloka ali • ne vodi evidence turistične takse v skladu s 6. členom tega odloka ali • ne nakazuje pobrane turistične in promocijske takse v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega odloka. (2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (4) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki sprejema turiste na prenočevanje. VI. Končne določbe 9. člen (prenehanje veljavnosti predpisov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Križevci (Uradni list RS, št. 3/2017). 10. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1841 glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0001/2019-67 Datum: 21.10.2020 Občina Križevci mag. Branko Belec, župan 858. Pravilnik o denarni pomoči pri odstranitvi objektov v Občini Križevci Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/8 - Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Križevci ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) je Občinski svet Občine Križevci na 13.redni seji, dne 21.10.2020 sprejel PRAVILNIK O DENARNI POMOČI PRI ODSTRANITVI OBJEKTOV V OBČINI KRIŽEVCI 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopki za pridobitev denarne pomoči pri odstranitvi objektov in hkratni novogradnji stanovanjskih objektov v Občini Križevci. 2. člen Občina Križevci dodeli denarno pomoč investitorjem – fizičnim osebam, pri odstranitvi naslednjih objektov: • stanovanjska hiša ali stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem: Neto tlorisna površina Znesek sofinanciranja od 0 m2 do 50 m2 1200 EUR od 51 m2 do 100 m2 1700 EUR od 101 m2 do 150 m2 2500 EUR nad 150 m2 3000 EUR 3. člen Namen dodeljevanja denarne pomoči iz 2. člena tega pravilnika je spodbujanje lastnikov za odstranitev dotrajanih stanovanjskih hiš ali stanovanjskih hiš z gospodarskim poslopjem na območju Občine Križevci (pri hkratni novogradnji na isti lokaciji). 4. člen Sredstva za dodelitev finančne pomoči iz 2. člena tega pravilnika se zagotavljajo iz občinskega proračuna. 5. člen Vlogi za pridobitev denarne pomoči iz 2. člena pravilnika mora biti priloženo: • projekt DGD (dokumentacija za gradbeno dovoljenje) za izvedbo del, • potrdilo o prijavi gradnje, • dokazilo o deponiranju odstranjenega materiala, • fotografija objekta pred rušenjem, • fotografija zemljišča po odstranitvi objekta in • druga zahtevana dokumentacija na podlagi veljavne zakonodaje s področja gradbenih zadev. 6. člen Sredstva se dodeljujejo na podlagi popolne vloge investitorja. Vloge obravnava občinska uprava Občine Križevci, ki v roku 30 dni od prejetja popolne vloge s sklepom odloči o upravičenosti do denarne pomoči. Zoper sklep je možna pritožba, ki se v roku 8 dni od prejema sklepa vloži pri organu, ki je sklep izdal. O pritožbi odloči župan v 30 dneh od prejema. 7. člen Namensko porabo sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, preverja občinska uprava Občine Križevci. Prosilec je dolžan takoj vrniti sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje v primeru, da so bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali da dela niso bila izvedena v skladu z veljavnimi predpisi. 8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0001/2019-66 Datum:21.10.2020 Občina Križevci mag. Branko Belec, župan OBČINA PREVALJE 859. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08-odl U/20 9/09, 51/10, 84/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15– ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20 –ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12, 101/2013, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 ) ob upoštevanju določb Zakona o izvrševanju proračuna v RS za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS št. 75/19, 61/20 - ZDLGPE in 17. in 105. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, 48/2016 ) je Občinski svet Občine Prevalje na 15. redni seji dne 22.10.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PREVALJE ZA LETO 2020 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 (UGSO št. 4/2020), ki se na novo glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov . Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1842 Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2020 (Rebalans II.) I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 10.432.062 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.557.647 70 DAVČNI PRIHODKI 5.830.879 700 Davki na dohodek in dobiček 4.199.832 703 Davki na premoženje 745.969 704 Domači davki na blago in storitve 885.078 71 NEDAVČNI PRIHODKI 726.768 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 413.823 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Globe in druge denarne kazni 18.000 714 Drugi nedavčni prihodki 289.945 72 KAPITALSKI PRIHODKI 263.312 720 Prihodki od osnovnih sredstev 155.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 108.312 73 DONACIJE 83.264 730 Prejete donacije iz domačih virov 83.264 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.527.839 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.204.880 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 2.322.959 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 11.371.693 40 TEKOČI ODHODKI 2.300.377 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 371.412 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 57.737 402 Izdatki za blago in storitve 1.768.668 403 Plačila domačih obresti 22.563 409 Rezerve 79.997 41 TEKOČI TRANSFERI 2.499.506 410 Subvencije 2.750 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.451.873 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 204.989 413 Drugi tekoči domači transferi 839.894 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.389.061 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.389.061 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 182.749 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 12.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 170.749 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -939.631 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 888.268 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 229.565 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 658.703 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -280.928 XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2019 283.575 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1843 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkontov, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine PREVALJE. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 (UGSO št. 4/2020 z dne 31.1.2020 in UGSO št. 31/2020 z dne 19.6.2020), ki se s tem Odlokom ne spremenijo ostanejo še naprej v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0028/2020 Datum: 22.10.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 860. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Prevalje Na podlagi drugega odstavka 3. člena in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), tretjega odstavka 16. člena Zakona o cestah /Zces-1/ (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št. 38/16) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/15) ter Odloka o občinskih cestah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 30/12), je Občinski svet Občine Prevalje na 15. seji dne 22.10.2020 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI PREVALJE I. Splošne določbe 1. člen (javna služba) S tem odlokom se določi način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Prevalje. 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določi: • organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe, • vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, • pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • viri financiranja javne službe, • vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in • nadzor nad izvajanjem odloka. 3. člen (uporaba izrazov in predpisov) (1) Izvajalec javne službe je koncesionar. (2) Upravljalec občinskih javnih cest je občinska uprava. (3) Občinske javne ceste so občinske kategorizirane ceste, ki obsegajo lokalne ceste (LC), zbirne krajevne ceste (LZ), javne poti (JP) in javne poti za kolesarje (KJ), na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Prevalje (UGSO, št. 28/2008, 27/2016, 4/2020, 31/2020) ter vsemi nadaljnjimi spremembami kategorizacije. (4) Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih cest). (5) Cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi. (6) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe iz prvega člena tega odloka. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 4. člen (oblika opravljanja javne službe) (1) Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba. (2) Koncesijo podeljuje Občina Prevalje. (3) Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju občine. III. Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev 5. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega redno vzdrževanje občinskih javnih cest. IV. Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in prometnih površin 6. člen (redno vzdrževanje občinskih javnih cest ) (1) Redno vzdrževanje cest se opravlja v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest, ki ga vsako leto, za prihodnje leto, pripravi izvajalec javne službe in ga najkasneje do 1. septembra posreduje pristojnemu občinskemu organu. Po sprejemu proračuna občine mora izvajalec izvedbeni program uskladiti z razpoložljivimi finančnimi sredstvi v proračunu občine. (2) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste o svojem delu vodi podatke, iz katerih mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, poraba materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter druge pomembne podatke. Redno vzdrževanje cest se opravlja praviloma v času manjšega obsega prometa in, če je mogoče, brez omejitev prometa. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1844 (3) Dela rednega vzdrževanja so: 1. pregledniška služba, 2. redno vzdrževanje prometnih površin, 3. redno vzdrževanje cestnih objektov, 4. redno vzdrževanje bankin, 5. redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje, 6. redno vzdrževanje brežin in berm, 7. redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, 8. redno vzdrževanje vegetacije, 9. zagotavljanje preglednega polja in prostega profila ceste, 10. čiščenje cest, 11. redno vzdrževanje mejnikov, 12. redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin, 13. nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, 14. intervencijski ukrepi in 15. zimska služba. 7. člen (pregledniška služba) (1) Pregledniška služba nadzira vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter z vizualnim pregledom preverja stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela in meritve na cesti, ki jih je mogoče opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi, ki so potrebna za izvajanje zimske službe. (2) Med manjša ali zavarovalna dela na cesti, ki jih opravlja pregledniška služba, spadajo zlasti: • takojšnje zavarovanje nevarnih mest in ovir na cesti, • odstranjevanje predmetov, ki ogrožajo varnost prometa, z vozišča in drugih prometnih površin, • preprečevanje drsnosti vozišča ob razlitju oljnih tekočin, razsutega tovora, nanosov blata, • preverjanje in preprečevanje posegov v cestno telo ali varovalni pas, • čiščenje sistema za odvodnjavanje, če bi zastajajoča voda ogrožala cesto ali varnost prometa, • popravilo in čiščenje vertikalne prometne signalizacije, • čiščenje in manjša popravila prometne opreme, • obsekovanje in obrezovanje rastlinja za zagotovitev vidnosti prometne signalizacije v preglednem polju in pregledni bermi, • ravnanje smernikov in stebričkov za zaznamovanje mejnikov, • ravnanje in ponovna postavitev zimskih kolov, • manjša popravila bankin, • ročna košnja v preglednem polju, • krpanje udarnih jam, • kontrola stanja in vidnosti mejnikov, • zagotavljanje prostega profila ceste, • nadziranje postavitve in delovanja začasne prometne signalizacije, • nadziranje stanja brežin in naprav za zaščito ceste pred padajočim kamenjem, • preverjanje stanja in ustreznosti varnostnih in varovalnih ograj, • čiščenje območja ceste. (3) Podatke o ugotovitvah s pregledov in o opravljenih delih mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste zapisovati in hraniti ter jih posredovati upravljavcu cest v roku enega tedna od pregleda. (4) Pregledniška služba opravlja preglede cest najmanj: • enkrat tedensko na lokalnih cestah (LC), zbirnih krajevnih cestah (LZ), javnih poteh za kolesarje (KJ) ali šolskih poteh med šolskim letom, • dvakrat mesečno na javnih poteh (JP), razen na javnih poteh (JP), za katere upravljavec cest glede na pomen ceste, prometne obremenitve, geografsko-klimatske razmere ter druge posebne razmere, določi drugače. (5) V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost cestnega preglednika. Glede na potek ceste v prostoru in ogroženost cestnega prometa lahko upravljavec ceste določi pogostnost pregledov glede na stopnjo ogroženosti (npr. padajoče kamenje, zdrsi pobočij, zavarovanje zožitev zaradi usadov). (6) Pregledniška služba najmanj enkrat na tri mesece vizualno pregleda cestne objekte, pri čemer mora pregledati zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost cestnega objekta ter varnost prometa (npr. pregled dilatacije, naprav za odvodnjavanje, opornih in podpornih konstrukcij). (7) Pregledniško službo opravljajo cestni pregledniki. Nadzor nad delom pregledniške službe opravlja upravljavec cest. 8. člen (redno vzdrževanje prometnih površin) Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega njihovo čiščenje in popravila lokalnih poškodb (npr. krpanje udarnih jam in mrežastih razpok) oziroma polaganje asfaltne prevleke preko vozišča in robnih pasov, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih in neravnih asfaltnih površin ali izdelavo asfaltnih prevlek preko zglajenih površin, grediranje z ureditvijo odvodnjavanja (profiliranje obcestnega jarka) enkrat letno na makadamskih voziščih ter popravila drugih podobnih poškodb. 9. člen (redno vzdrževanje bankin) Bankine se vzdržujejo tako, da zagotavljajo bočno stabilnost vozišča, omogočajo razpršeno odtekanje vode z vozišča in postavitev prometne signalizacije in prometne opreme. 10. člen (redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje) (1) Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode ter da niso zasuti z zemljo ali drugim materialom. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je v posameznih delih naprav za odvodnjavanje zastajanje vode dovoljeno (npr. peskolovi, usedalniki). 11. člen (redno vzdrževanje brežin in berm) Brežine usekov, zasekov in nasipov ceste se vzdržujejo tako, da sta zagotovljena stabilen nagib in oblika, da se na njih utrjuje ali odstranjuje nestabilen material in da se ohranjajo obstoječe tehnične in biološke ureditve oziroma zaščite. Redna vzdrževalna dela na brežinah in bermah obsegajo zlasti: • vzdrževanje vegetacije, • utrjevanje in odstranjevanje nestabilnega materiala, • čiščenje in širitev površin ter vzdrževanje tehničnih zaščitnih naprav. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1845 12. člen (redno vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme) Redno vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij, ter vključuje tudi letno obnovo talne prometne signalizacije. Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da so zagotovljeni njuna stabilnost, brezhibno delovanje in vidnost ter izpolnjevanje zahtev iz pravilnika, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah. 13. člen (redno vzdrževanje vegetacije) (1) Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacija kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost, da so vidne in dostopne prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve. (2) Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa in druge zasaditve, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej. (3) Hortikulturne ureditve v območju cestnega sveta državnih cest v naselju, brežine cestnega telesa z urejenimi površinami za odvijanje kolesarskega in peš prometa ter vegetacijo v profilu traktorske poti spadajo v pristojnost občine. 14. člen (zagotavljanje preglednosti) Pregledno polje se vzdržuje tako, da je zagotovljena preglednost, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost. 15. člen (čiščenje cest) Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na njihovo funkcionalnost, varnost prometa in varovanje okolja. 16. člen (redno vzdrževanje prostega profila ceste) Prosti profil ceste se vzdržuje tako, da vanj ne segajo fizične ovire. Če fizične ovire ni mogoče odstraniti, se ovira označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. 17. člen (redno vzdrževanje mejnikov) Za redno vzdrževanje mejnikov skrbita lastnik zemljišča, ki meji na cestni svet, in upravljavec ceste. 18. člen (redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin) Redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa obsega popravila, obnove, čiščenje in urejenost travnatih in drugih površin ter redno vzdrževanje opreme na teh površinah. 19. člen (redno vzdrževanje cestnih objektov) (1) Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli cestnega objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost cestnega objekta ter varnost cestnega prometa. (2) Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov spada zlasti čiščenje: • prometnih površin in prometne opreme na cestnem objektu, • prostora neposredno okoli cestnega objekta, • ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov cestnega objekta, • naprav za odvodnjavanje, • naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža cestni objekt ali cestni promet. (3) Poleg del iz prejšnjega odstavka se v okviru rednega vzdrževanja cestnega objekta opravljajo tudi manjša popravila: • poškodb prometnih površin (npr. krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin, popravilo in nadomestitev izpadlih robnikov), • posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih cestnega objekta (npr. krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature, razmajanih kamnov, granitnih kock), • protikorozijske zaščite, • hidroizolacije in odvodnjavanja, • izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij. 20. člen (intervencijski ukrepi) (1) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste organizira dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj, predvsem v primeru elementarnih dogodkov, izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj obvesti upravljavca ceste, če je ogrožen ali oviran cestni promet, pa tudi policijo. (2) Pri naravnih nesrečah (npr. neurje, poplava, plaz, potres, žled), hudih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj odpravi vzroke (npr. poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen cestni promet oziroma zaradi katerih bi lahko prišlo do hujših poškodb ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj označi ovire in zavaruje promet s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, izvede nujne ukrepe za zavarovanje ceste in, če okoliščine dopuščajo, vzpostavi prevoznost ceste. 21. člen (zimska služba) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo, ko je zaradi zimskih pojavov (npr. sneg, poledica) lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa in pri tem prihaja do odstopanj od sicer zagotovljenih tehničnih lastnosti ceste. 22. člen (izvedbeni program zimske službe) (1) V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in ga predloži v Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1846 potrditev upravljavcu cest najkasneje do 1. oktobra tekočega leta. (2) Z izvedbenim programom zimske službe se določijo zlasti: • organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe s podatki o medsebojni komunikaciji (npr. kontaktni podatki, podatki o centrih obveščanja), • usklajenost različnih izvajalcev zimske službe na isti cesti v naseljih (npr. vzdrževanje površin za pešce in kolesarje, križišč, priključkov, šolskih poti, avtobusnih postajališč in dostopa do njih, odstranjevanje snega, odvoz na deponije), • lokacije stalnih večjih koncentracij izvora ali cilja pešcev, uporabe objektov ali površin v javni rabi v naseljih (npr. šole, nakupovalni centri, železniške in avtobusne postaje, zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za ostarele, športni objekti, kulturne ustanove, javna parkirišča), • vodja koordiniranega dela različnih izvajalcev, • seznam pogodbenih izvajalcev, • razpored pripravljalnih del, • načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze), • seznam posebno težavnih cestnih odsekov ob nastanku neugodnih vremenskih razmer, • seznam z oznako mest za postavitev prometne signalizacije za čas trajanja zimske službe, • seznam vremenskih postaj, katerih podatki se upoštevajo pri izvajanju zimske službe, • razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del, • seznam posebnih strojev, • dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin, • poti posipanja proti poledici in odstranjevanja snega (plužne in posipne poti), • mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti, • način zbiranja podatkov in shema obveščanja javnosti o stanju in prevoznosti cest na krajevno običajen način, • dela po zimski službi (npr. odstranitev ostankov posipnih materialov, začasno postavljene prometne signalizacije in prometne opreme, cestnih naprav in ureditev za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju). (3) Dela po zimski službi je treba izvesti najkasneje v enem mesecu po koncu zimskega obdobja. 23. člen (pripravljalna dela pred začetkom opravljanja zimske službe) Pripravljalna dela se opravljajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti naslednje: • priprava mehanizacije, prometne signalizacije in prometne opreme ter posipnega materiala, • priprava ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti – palisade), • čiščenje in ureditev odvodnih sistemov in vozišča, • usposabljanje in strokovno izobraževanje za opravljanje del v času zimske službe. 24. člen (posipanje cest zaradi poledice) (1) V obdobjih, ko obstaja nevarnost nastanka poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni odseki cest posipajo zaradi preprečevanja poledice. Mesta in način posipanja se določijo glede na vremenske razmere, geografsko- klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. (2) Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja. (3) Za posipanje topilnih sredstev se uporabljajo naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Naprave za merjenje posipa s kemičnimi sredstvi morajo biti predhodno umerjene, kar se dokazuje z dokazilom o kalibraciji take naprave. 25. člen (zagotavljanje prevoznosti cest) (1) Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest in dostopnosti v zimskih razmerah je določeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste in druge prometne površine razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi upravljavec cest tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. (2) Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig. (3) Ne glede na prejšnji odstavek prevoznosti ni nujno treba zagotavljati v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih snežnih zametih in snežnih plazovih. Enako velja za poledico, ki je ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Nivo vzdrževanja se v teh primerih prilagaja trenutnim vremenskim in snežnim razmeram. (4) Načrt pluženja, mesta odvažanja in odlaganja snega se določijo z izvedbenim programom zimske službe. Strojno odstranjevanje snega in ledu je treba izvajati tako, da ne pride do poškodb ceste. V. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin 26. člen (evidence) Koncesionar mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. 27. člen (javna obvestila in naznanila) Koncesionar mora uporabnike občinskih javnih cest z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja redno obveščati o stanju občinskih javnih cest in uporabnosti drugih prometnih površin na krajevno običajen način. VI. Viri financiranja javne službe 28. člen (viri financiranja storitev) Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna občine in drugih virov. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1847 VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so last občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa 29. člen (vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe) (1) Za izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste. (2) Javno cesto sestavljajo: • cestni svet; • cestno telo; • cestišče; • brežine ceste; • cestni objekti; • prometna signalizacija in prometna oprema; • cestna razsvetljava; • cestni priključki do meje cestnega sveta; • naprave za odvodnjavanje ceste; • servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusno obračališče ter podobno); • servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje cest ter nadzor prometa; • funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa. (3) Vzdrževanje javne razsvetljave se organizira v posebni javni službi. Način opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja javne razsvetljave je določen s posebnim odlokom. (4) Upravljavec ceste lahko na, nad, ob ali v vozišče ceste oziroma cestno telo vgrajuje in postavlja cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa. 30. člen (javno dobro) (1) Občinske javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski javni cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste. VIII. Nadzor nad izvajanjem določil odloka 31. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojen občinski inšpektorat. (2) Pristojni občinski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IX. Končna določba 32. člen (prenehanje veljavnosti, objava in veljavnost odloka) Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Do podelitve koncesije se gospodarske javne službe izvajajo nemoteno po obstoječem sistemu. Številka: 430-0017/2020 Datum: 22.10.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 861. Sklep o določitvi najemnin za leto 2020 Na podlagi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 15. redni seji dne 22.10.2020 sprejel SKLEP O DOLOČITVI NAJEMNIN ZA LETO 2020 I. 1. NAJEM ZEMLJIŠČ Najem vrtov Do 100 m2 0,50 EUR/m2/leto Nad 100 m2 50,00 EUR/leto Najem stavbnih zemljišč Nezazidano zemljišče (npr. zelenice, ipd.) 0,13 EUR/m²/leto Nezazidano zemljišče, na katerem so postavljeni začasni objekti (npr. postavitev zabojnikov za smeti, ipd.) 1,50 EUR/m²/mesec Pozidano zemljišče (npr. parkirišča, ograje, letni vrtovi, razni objekti, ipd.): 0,50 EUR/m²/mesec Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1848 Ekstenzivna in intenzivna kmetijska raba (travnik, sadovnjak, pašnik, njiva, ipd.) 96,45 EUR/ha/leto 2. NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV Poslovni prostori: 5,00 EUR/m²/mesec*1 2.1. Uporaba velike dvorane Družbenega doma:  Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.) 400,00 EUR/prireditev*2,*3  Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.) 50,00 EUR/uro*2  Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.) 20,00 EUR/uro  Za humanitarne namene 4,00 EUR/uro  Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 50,00 EUR/uro*2 2.2. Uporaba ostalih prostorov (Mala dvorana 1, Mala dvorana 2, Predprostor 1, Predprostor 2, galerija) Družbenega doma:  Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.) 120,00 EUR/prireditev*2  Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.) 15,00 EUR/uro*2  Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.) 10,00 EUR/uro  Za humanitarne namene 2,00 EUR/uro  Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 15,00 EUR/uro*2 2.3. Zunanje površine, namenjene prireditvam:  Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.) 400,00 EUR/prireditev*2,*3  Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.) 50,00 EUR/uro*2  Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.) 20,00 EUR/uro  Za humanitarne namene 4,00 EUR/uro  Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 50,00 EUR/uro*2 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1849 Opomba: Najem prodajne hišice pomeni tudi pravico uporabe prostora pred hišico, kakor izhaja iz skice iz priloge. Najem tržne površine (lastno prodajno mesto na označenem prodajnem prostoru)  dnevni 8 EUR  tedenski 32 EUR  mesečni 120 EUR 2.4. Uporaba zobozdravstvene ordinacije v prostorih Osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah 234,00 EUR/mesec 2.5. Uporaba prostora v prostorih podružnične Osnovne šole na Lešah 21,38 EUR/mesec DOPLAČILA: 1.) PRIPRAVA DVORANE (postavljanje/pospravljanje stolov in miz) - velika dvorana Družbenega doma 100 EUR/prireditev - majhna dvorana Družbenega doma 10 EUR/prireditev 2.)ČIŠČENJE DVORANE PO PRIREDITVI - po ceniku izvajalca 3.) OSVETLJAVA - po ceniku izvajalca 4.) OZVOČENJE - po ceniku izvajalca 5.) ČIŠČENJE MED PRIREDITVIJO - po ceniku izvajalca 3. TRŽNICA Najem prodajne hišice v lasti občine  dnevni 8 EUR  tedenski 32 EUR  mesečni 120 EUR Najem prodajne stojnice v lasti občine  dnevni 3 EUR  tedenski 10 EUR  mesečni 20 EUR 4. NAJEM ŠPORTNIH OBJEKTOV Uporaba športne dvorane  Za prireditev z uporabo povečane tribune. 750,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom.  Za prireditev z uporabo tribune 500,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom.  Za rekreativne namene in vadbo 18,26 EUR/uro Uporaba male telovadnice Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1850 *1 V ceno niso vključeni stroški (stroški električne energije, ogrevanja, uporabe vode, čiščenje prostorov). *2 Cena najema zajema poleg najema prostorov tudi stroške električne energije, ogrevanja in uporabe vode, ne zajema pa stroškov čiščenja. *3 Zaradi zavarovanja najemnega razmerja in vseh morebitnih zahtevkov najemodajalca proti najemniku (morebitna škoda, neporavnana najemnina, ipd.), lahko najemodajalec zahteva varščino v višini 100,00 EUR na račun Občine Prevalje, Trg 2a, 2391 Prevalje, TRR št. 01375-0100010242, kar se stranke dogovorijo ob podpisu pogodbe. Zaklonišča se dajo v najem v miru, pri čemer je potrebno poudariti, da: • se ne smejo izvajati nobene adaptacije oz. obnove, ki bi poslabšale zaščitno funkcijo zaklonišča, • se ne smejo uporabljati oz. oddajati prostori, namenjeni prezračevanju (ventilaciji) in prostori, ki so namenjeni shranjevanju opreme za zaklonišča, • se ne sme skladiščit stvari, ki lahko poslabšujejo higienske razmere zaklonišč, • zaklonišče je potrebno redno vzdrževati in ga v primeru »nesreče« ali razglašenega izrednega stanja v roku 24 ur izprazniti. II. Za najem velike dvorane in ostalih prostorov, kjer je določena cena na uro, se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura, v kolikor je predvidena uporaba manj kot šest (6) ur. Obračunajo se polne ure, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali po poteku ure zaokroži navzdol, kar je več pa navzgor. V čas uporabe dvorane se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika (vaje, generalka, nameščanje in odstranjevanje ozvočenja, osvetlitve, scene, ipd…) s strani uporabnika. III. Pri uporabi športne dvorane, male telovadnice ter velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura. Obračunajo se časovni intervali, kakor določeno s tem sklepom, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali preko intervala zaokroži navzdol, kar je več, pa navzgor. V čas uporabe teh objektov se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika. IV. Najem tržnice: • dnevni najem pomeni najem na določen datum (t.i. koledarski datum), • tedenski najem je mogoč, če se prodaja vrši najmanj 4 dni v tednu, • mesečni najem je mogoč, če se prodaja vrši najmanj 5 dni v tednu. Znesek najemnine za uporabo tržnice vključuje že pripadajoče stroške (stroški električne energije, vode in komunalnih storitev, stroški zavarovanja, stroški čiščenja,..). V. V zgoraj navedenih cenah davščine niso zajete. Skladno z določbami 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18 in 59/19) se DDV pri plačilu najemnine za najem nepremičnin/zemljišč ne obračunava. Najemodajalec bo najemojemalcu za uporabo dvorane Družbenega doma, športne dvorane, male telovadnice, velikega in malega nogometnega igrišča izstavil fakturo z vračunanim DDV. VI. Brezplačna uporaba je mogoča samo za: • osebe javnega prava za opravljanje javnih nalog, razen za javna podjetja;  Za prireditev (stojišča) 350,00 EUR  Za rekreativne namene in vadbo 9,13 EUR/uro Uporaba velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči  Za izvedbo treninga 70,00 EUR/1,5 ure za uporabo celega igrišča; 40,00 EUR/1,5 ure za uporabo polovice igrišča; Ob uporabi razsvetljave se dodatno obračuna 10,00 EUR  Za izvedbo tekme 120,00 EUR, ob uporabi razsvetljave, se dodatno obračuna 10,00 EUR Uporaba malega asfaltiranega igrišča v Športnem Parku Ugasle peči 50 EUR/ uro 5. NAJEM ZAKLONIŠČA Uporaba zaklonišč  Najem zaklonišča za shrambo 1,25 EUR/m2/mesec Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1851 • nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene; • mednarodne organizacije, katerih članica je RS in imajo na ozemlju RS svoj sedež, agencijo, oddelke, predstavništvo ali pisarno. VII. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Z dnem veljave tega sklepa, preneha veljati sklep št. 032-0019/2019 z dne 19.12.2019. Številka: 032-0019-01/2019 Datum: 22.10.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Priloga: • Slika tržnice Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1852 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1853 862. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 15. redni seji dne 22.10.2020 sprejel SKLEP Nepremičninam parc. št. 109/31 in 116/27, obe k.o. 884 – Farna vas, se ukine status javnega dobra lokalnega pomena. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0073/2018 Datum: 22.10.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA RADENCI 863. Sklep o odložitvi svetovalnega referenduma in izplačilu nagrade OVK Na podlagi 98. člena Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), 30. in 32. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slo. Občin, Lex. Localis 67/2015), je Občinski svet Občine Radenci na 10. dopisni seji, ki je potekala od dne 18. 10. 2020 od 11.00 ure do dne 19. 10. 2020 do 11.00 ure, sprejel naslednji SKLEP O ODLOŽITVI SVETOVALNEGA REFERENDUMA IN IZPLAČILU NAGRADE OVK 1. Izvedba Posvetovalnega referenduma, ki je razpisan za 25.10.2020 se prestavi oziroma odloži na kasnejše obdobje, ko bo epidemiološka slika v Republiki Sloveniji in v Občini Radenci varnejša. Točen datum izvedbe svetovalnega referenduma bo določen naknadno, upoštevajoč razvoj in stanje epidemiološke slike v Republiki Sloveniji. 2. Občinski volilni komisiji (OVK) se izplača za opravljeno delo nagrada v višini 50% . Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih Občin. Številka: 042-0002/2020-117 Datum: 19. 10. 2020 Občina Radenci Roman Leljak, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 864. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 14. seji, dne 22. 10. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2020 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019 z dne 20. 12. 2019) se spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Rebalans 2020-3 Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 24.090.809,03 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 21.740.641,00 70 DAVČNI PRIHODKI 18.498.366,00 700 Davki na dohodek in dobiček 14.380.343,00 703 Davki na premoženje 3.896.523,00 704 Domači davki na blago in storitve 221.500,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 3.242.275,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 2.417.435,00 711 Takse in pristojbine 16.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 120.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 19.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 669.340,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.158.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 783.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 375.000,00 73 PREJETE DONACIJE 8.683,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 8.683,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.183.485,03 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1854 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 676.192,44 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 507.292,59 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 22.327.155,82 40 TEKOČI ODHODKI 7.243.892,88 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.819.826,30 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 288.463,70 402 Izdatki za blago in storitve 4.754.302,88 403 Plačila domačih obresti 155.300,00 409 Rezerve 226.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 8.332.749,92 410 Subvencije 260.300,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.184.995,15 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 933.214,00 413 Drugi tekoči domači transferi 1.954.240,77 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.155.600,99 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.155.600,99 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 594.912,03 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 143.510,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 451.402,03 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 1.763.653,21 B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 24.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 24.000,00 750 Prejeta vračila danih posojil 24.000,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 650.000,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 650.000,00 440 Dana posojila 50.000,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 600.000,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -626.000,00 C.RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 153.854,00 50 ZADOLŽEVANJE 153.854,00 500 Domače zadolževanje 153.854,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 1.350.369,66 55 ODPLAČILA DOLGA 1.350.369,66 550 Odplačila domačega dolga 1.350.369,66 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -58.862,45 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -1.196.515,66 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -1.763.653,21 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 62.553,09 2. člen Tretji odstavek 10. člena Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019 z dne 20. 12. 2019) se spremeni tako, da se glasi: »Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 216.000 €.« 3. člen Splošni in posebni del ter načrt razvojnih programov proračuna so kot priloge sestavni deli tega odloka in se objavijo na spletni strani Občine Škofja Loka. Deli splošnega in posebnega dela ter načrtov razvojnih programov proračuna, ki se z rebalansom proračuna ne spremenijo, ostanejo v veljavi. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-1/2019 Datum: 22. 10. 2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1855 OBČINA VERŽEJ 865. Odlok o rebalansu proračuna Občine Veržej za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 s spremembami), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02- ZJU, 110/02-ZDT-B, 11/11, 14/13-popr., 101/13, 15/15- ZFisP, 96/15-ZIPR1617 in 13/18), ter 16. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2016 in 27/2017), je Občinski svet Občine Veržej na seji dne 22.10.2020 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VERŽEJ ZA LETO 2020 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2020) tako, da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.330.361 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.222.497 70 DAVČNI PRIHODKI 1,006.742 700 Davki na dohodek in dobiček 804.516 703 Davki na premoženje 99.276 704 Domači davki na blago in storitve 102.950 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 215.755 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 141.555 711 Takse in pristojbine 1.000 712 Globe in druge denarne kazni 25.700 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 47.500 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.107.864 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 524.168 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 583.696 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.531.671 40 TEKOČI ODHODKI 396.543 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 121.905 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 19.347 402 Izdatki za blago in storitve 238.664 403 Plačila domačih obresti 2.427 409 Rezerve 14.200 41 TEKOČI TRANSFERI 576.254 410 Subvencije 33.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 300.747 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 54.883 413 Drugi tekoči domači transferi 187.624 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 389.830 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 389.830 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.169.044 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 1.068.314 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 100.730 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -201.310 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1856 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 13.602 50 ZADOLŽEVANJE 13.602 500 Domače zadolževanje 13.602 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 84.113 55 ODPLAČILA DOLGA 84.113 550 Odplačila domačega dolga 84.113 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -271.821 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -70.511 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 201.310 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 328.616 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim planom. Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Veržej. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-4/2020-25 Datum: 22.10.2020 Občina Veržej Slavko Petovar, župan 866. Pravilnik o sofinanciranju pospeševanja društvene dejavnosti na področju kmetijstva v Občini Veržej Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl.US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20- ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Veržej (Uradne objave slovenskih občin, št. 61/2016, 27/2017) je Občinski svet Občine Veržej na 12. redni seji dne 22. 10. 2020 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU POSPEŠEVANJA DRUŠTVENE DEJAVNOSTI NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI VERŽEJ I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa pravila za dodeljevanje sredstev za pospeševanja društvene dejavnosti na področju kmetijstva v Občini Veržej (v nadaljevanju: občina). 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev v ta namen se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezni namen kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. 4 . člen (cilj ukrepa) Cilj pomoči je sofinanciranje delovanja društev in njihovih zvez, ki delujejo izključno na področju kmetijstva in čebelarstva. Nudijo pomoč, izobraževanje ter spremljajo in spodbujajo aktivnosti kmetij, čebelarstva ter kmetov in kmečkih žena, to dejavnost pa opravljajo nepridobitno. 5. člen (Upravičenci) Upravičenci so društev in njihove zveze, ki delujejo izključno na področju kmetijstva, vinogradništva in čebelarstva ter nimajo možnosti prijave na druge razpise, ki jih za pospeševanje društvene dejavnosti razpisuje Občina Veržej. Do pomoči po tem pravilniku niso upravičena društva s področja gospodarstva, turizma, kulture, sociale, mladine, športa, gasilstva in humanitarnih dejavnosti ter ostala društva, ki se glede na dejavnost društva lahko prijavijo na razpise Občine Veržej, ki sofinancirajo njihovo področje delovanja. 6. člen (Upravičeni stroški) Upravičeni stroški za sofinanciranje so: • materialni stroški povezani z delovanjem društva oz. zveze. 7. člen (Intenzivnost pomoči) Višina sofinanciranja upravičenih stroškov se določi z razpisom na podlagi točkovanja vloge. 8. Člen (Pogoji za pridobitev pomoči) Pogoji za pridobitev finančnih spodbud: • sedež društva na območju občine, • društva, ki nimajo sedeža v občini, pa morajo imeti aktivnosti usmerjene tudi na področje Občine Veržej, • veljavno registracijo v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev, • seznam in število članov iz območja občine, Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1857 • sofinancira se izključno nepridobitna dejavnost. II. Postopek dodelitve sredstev 9. člen (način dodelitve sredstev) Sredstva se dodeljujejo na podlagi prijav na javni razpis, ki ga objavi župan na spletni strani občine. Javni razpis se objavi praviloma po sprejemu proračuna za vsako proračunsko leto posebej. Razpisni rok ne sme biti krajši od 20 in ne daljši od 40 dni. 10. člen (Javni razpis) Javni razpis obsega: • osnovne pogoje za prijavo na razpis, • merila za dodelitev sredstev, • okvirno višino sredstev, • rok za prijavo in • rok za pošiljanje obvestila o izbiri in višini dodeljenih sredstev. 11. člen (postopek dodelitve sredstev) Postopek odpiranja in ocenjevanja prispelih vlog opravi tričlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. V primeru, da vloga ni popolna, komisija prijavitelja pozove k dopolnitvi in mu določi rok dopolnitve. V kolikor prijavitelj vloge ne dopolni, jo občinska uprava s sklepom zavrže. Na podlagi opravljenega pregleda in ocene vlog komisija sestavi predlog financiranja. Občinska uprava prijaviteljem izda sklepe sofinanciranju dejavnosti društva. 12. člen (seznanitev in sklepanje pogodbe) Po pravnomočnosti sklepa občina sklene z izbranimi izvajalci pogodbo, v kateri so podrobneje določene medsebojne pravice in obveznosti. Pogodba mora vsebovati: • pogodbene stranke, • vsebino in obseg programa, ki se sofinancira, • višino dodeljenih sredstev in proračunsko postavko, • višino sredstev pridobljenih za delovanje društva in višino sredstev za posamezen program, projekt oz. drugo aktivnost, • način nadzora, določilo o vračilu sredstev v primeru nespoštovanja določil pogodbe oz. nenamenske porabe sredstev, • terminski plan nakazila sredstev, • druge medsebojne pravice in obveznosti, pomembne za izvedbo sofinanciranja programa. V primeru, da upravičenec v roku 15 dni po prejemu osnutka pogodbe, ne podpiše pogodbe v za to določenem roku, se šteje, da od pogodbe odstopa. Nerealizirana sredstva lahko župan prerazporedi drugim upravičencem. III. Vsebinska določila 13. člen (Določanje višine sofinanciranja) Programi se točkujejo, letno pa se določi vrednost točke glede na višino sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Veržej za ta namen. Za določitev višine sofinanciranja bodo uporabljena naslednja merila: Število točk MERILA Točke za posamezne kriterije 1. Vrednost izvedenih aktivnost v preteklem letu (iz letnega poročila AJPES) do 2.500 EUR 5 od 2.501 EUR do 5.000 EUR 10 od 5.001 EUR do 7.500 EUR 15 nad 7.500 EUR 20 2. Število članov iz občine Veržej (član = 1 točka) 10 3. Sedež društva v občini Veržej 4. Strokovno izobraževanje na temo kmetijstva Organizacija in izvedba seminarjev, predavanj, tečajev s praktičnim prikazom v občini Veržej 5 točk/aktivnost Organizacija in izvedba seminarjev, predavanj, tečajev s praktičnim prikazom izven občine Veržej 2 točki/aktivnost organizacija in izvedba strokovno - izobraževalne ekskurzije 5 točk/ekskurzijo 5. Promocijska dejavnost na temo kmetijstva izdaja zgibank (minimalna naklada je dvakratno število članov) 10 točk/izdajo izdaja promocijsko informativnega materiala 5 točk/izdajo (minimalna naklada je dvakratno število članov) internetna stran 15 točk 6. Sodelovanje in povezovanje s sorodnimi organizacijami na občinski ravni 10 točk/prireditev na regijski ravni 15 točk/prireditev na državni ravni 20 točk/prireditev 7. Sodelovanje društev na prireditvah v občini Veržej 10 točk/prireditev Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1858 na ostalih prireditvah 1 točka/prireditev Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih dejavnosti in programov. Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višino sofinanciranja v sorazmerju skupnega števila točk vseh društev in drugih upravičencev ter razpoložljivih sredstev. IV. Nadzor 14. člen (poročanje) Upravičenci so dolžni izvajati svoje programe v skladu s tem pravilnikom in le za namene, opredeljene v pogodbi. Izvajalci morajo po opravljenih nalogah najkasneje do 1.12. tekočega leta predložiti dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. Če izvajalec do roka, navedenega v tem členu, ni dostavil poročila, se smatra, da programov ni izvajal in je dolžan vsa nakazana proračunska sredstva, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun. 15. člen (nadzor, namenskost porabe) Nadzor nad porabo dodeljenih sredstev opravlja občinska uprava. Če ugotovi, da upravičenec ne izvršuje pogodbe, mu lahko občina zadrži izplačevanje še neizplačanih sredstev ali zahteva vrnitev nenamensko porabljenih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Če upravičenec dobljenih sredstev delno ali v celoti ne porabi namensko ali da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, občina prekine pogodbo in zahteva vrnitev nenamensko porabljenih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V. Končna določba 16. člen (veljavnost) Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju pospeševanja društvene dejavnosti na področju kmetijstva v Občini Veržej (Uradni list RS št. 95/2007) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 330-1/2020-1 Datum: 22. 10. 2020 Občina Veržej Slavko Petovar, župan 867. Sklep o prenehanju statusa javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17 s spremembami) je Občinski svet Občine Žiri na 10. redni seji dne 08. 10. 2020 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičninam, parc. št. 1271/12, 1271/14, 1271/16 vse k.o. Žirovski vrh, preneha status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 1271/12, 1271/14, 1271/16 vse k.o. Žirovski vrh, se vknjiži v korist Občine Žiri, Loška c. 1, Žiri. III. Sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih Občin. Številka: 478-0018/2020-1 Datum: 8. 10. 2020 Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan OBČINA NAZARJE 868. Odlok o drugi spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP) in 17.člena Statuta Občine Nazarje ( Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 13. seji, dne 22.10.2020 sprejel ODLOK O DRUGI SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE NAZARJE ZA LETO 2020 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen V Odloku o proračunu Občine Nazarje za leto 2020 ( Ur. gl. SLO, št 55/2020 z dne 12.12.2020 ) se spremeni 2. člen in se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR RebPR2020B A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.875.303,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.657.387,00 70 DAVČNI PRIHODKI 2.279.417,00 Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1859 700 Davki na dohodek in dobiček 1.853.057,00 703 Davki na premoženje 358.740,00 704 Domači davki na blago in storitve 67.600,00 706 Drugi davki 20,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 377.970,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 256.720,00 711 Takse in pristojbine 2.800,00 712 Globe in druge denarne kazni 5.500,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 112.950,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 241.500,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 125.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 116.500,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 976.416,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 464.717,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU in iz drugih držav 511.699,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EU IN IZ DRUGIH DRŽAV 0,00 783 Prejeta sredstva iz proračuna EU 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.811.756,00 40 TEKOČI ODHODKI 1.420.821,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 172.802,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.390,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.193.629,00 403 Plačila domačih obresti 0,00 409 Rezerve 30.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.017.523,00 410 Subvencije 32.151,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 641.360,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 89.890,00 413 Drugi tekoči domači transferi 254.122,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.029.411,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.029.411,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 344.001,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 179.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 165.001,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 63.547,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 44.189,00 50 ZADOLŽEVANJE 44.189,00 500 Domače zadolževanje 44.189,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 18.689,00 55 ODPLAČILA DOLGA 18.689,00 550 Odplačila domačega dolga 18.689,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 89.047,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 25.500,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -63.54700 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 1.000.734,75 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1860 glasilu Slovenskih občin . Številka 032-0004/2018-13 Datum: 22.10.2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 869. Odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu v Občini Nazarje Na podlagi določil Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07, 41/07, 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/11 - ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 15/17 - DZ, 29/17, 52/16 - ZPPreb-1, 21/18 - ZNOrg, 54/17, 31/18 - ZOA-A), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17), Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/04, 113/08, 45/11 in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Nazarje na 13. redni seji dne 22. 10. 2020, sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJE NA PODROČJU JAVNE SLUŽBE POMOČI DRUŽINI NA DOMU V OBČINI NAZARJE I. Splošne določbe 1. člen Ta odlok določa predmet, pogoje, merila, postopek podeljevanja koncesije, sklenitev koncesijske pogodbe, njeno izvajanje ter prenehanje, krajevno območje izvajanja storitve javne službe pomoči družini na domu – socialna oskrba na domu, sredstva za izvajanje te storitve in obveznost poročanja koncesionarja. 2. člen Koncedent v skladu s tem odlokom je Občina Nazarje – v nadaljevanju občina, ki podeli koncesijo za izvajanje javne službe pomoči družini na domu - socialna oskrba na domu na območju celotne občine. Koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, podzakonskih aktih in po tem odloku in je na podlagi javnega razpisa izbrana za opravljanje javne službe. II. Predmet koncesije 3. člen Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil: • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; • gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. III. Pogoji za podelitev koncesije in dokazila 4. člen Javno službo pomoč družini na domu lahko izvaja le en koncesionar, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • da je pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije oziroma, da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Republiki Sloveniji ali, da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti ki je predmet koncesije, • da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija, • da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve, • da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve, • da izkazuje finančno in poslovno sposobnost za izvajanje storitve. 5. člen Ponudnik mora prijavi na javni razpis predložiti: • izjavo, da je pravna oziroma fizična oseba registrirana pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije, • izjavo, da se strinja z razpisanimi pogoji in da dovoljuje, da se za namen tega javnega razpisa uporabljajo podatki, ki so razvidni iz dokumentacije, ki jo vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in da se po potrebi preverijo tudi pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije, • izjavo o plačilu izdelave mnenja socialne zbornice, • organizacijsko shemo s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri koncesionarju ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom izvajanja storitve zaposlili izvajalce v skladu s standardi in normativi, • izjavo, da prevzame 6 zaposlenih socialnih oskrbovalk, ki so zaposlene za nedoločen čas na programu pomoči na domu v Centru za socialno delo Savinjsko – Šaleška, enota Mozirje Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1861 • projekcijo finančnega poslovanja za prihodnje petletno obdobje z izkazom denarnih tokov v skladu s Slovenskim standardom 26 po različici I, • izjavo o lastništvu prostorov s podatki o nepremičnini po stanju iz zemljiškoknjižnega vpisa s priloženo pogodbo o lastništvu ali izjavo o najemu objekta ali prostora s priloženo najemno pogodbo ali leasing pogodbo za objekt ali prostor za nedoločen čas z odpovednim rokom najmanj 1 leta ali za določen čas, ki ne sme biti krajši od trajanja zaprošene koncesije ali za določen čas za največje obdobje, ki ga dovoljujejo predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnostih, z možnostjo podaljšanja, če je najemodajalec država ali lokalna skupnost, • projektno dokumentacijo za objekt oziroma prostore, iz katere je razvidno izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje socialnovarstvenih storitev (uporabno dovoljenje po zakonu o graditvi objektov ali vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt, namenjen izvajanju socialnovarstvenih storitev ali najmanj gradbeno dovoljenje za objekt, namenjen izvajanju socialnovarstvenih storitev s projektom za gradbeno dovoljenje z vrisano razporeditvijo predvidene opreme), • izračun cene za socialnovarstveno storitev, oblikovan po metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev oziroma izračun cene za socialnovarstveno storitev, oblikovan v skladu s poskusno določenimi normativi, • izjavo, da bo ponudnik ob začetku izvajanja dejavnosti ponujeno ceno iz prejšnje alineje uskladil največ v višini stopnje rasti elementov cene, oziroma zaradi upoštevanja morebitnih sprememb veljavne zakonodaje, ki bi imela vpliv na elemente cene, • program dela izvajanja storitve, • koncedent lahko v razpisu določi tudi druga dokazila, ki jih mora koncesionar priložiti kot dokaz o izpolnjevanju pogojev. Finančno in poslovno sposobnost ponudnik izkazuje tako, da prijavi priloži naslednja dokazila: • letne računovodske izkaze za obdobje zadnjih 3 let, • bonitetno informacijo AJPES-a (BON-1/Z in BON- 2), • izjavo ponudnika o njegovi poslovni ustreznosti, • izjavo o posojilih, ki so bila najeta za graditev ali rekonstrukcijo objektov oziroma prostorov za izvajanje storitev, • izjavo o morebitnih hipotekah in drugih stvarnih pravicah na teh objektih oziroma prostorih ali izjavo, da hipoteka in druge stvarne pravice na teh objektih oziroma prostorih ne obstajajo, • izjavo o morebitnih drugih obveznostih. Kot zadnji računovodski izkazi za obdobje 3 let iz prve alinee prejšnjega odstavka se štejejo izkazi, s katerimi ponudnik razpolaga na dan zaključka zbiranja ponudb v skladu z zakonodajo, ki sicer ureja pripravo letnih poročil. Ne glede na določbo prve alinee drugega odstavka tega člena v primeru, da ponudnik posluje manj kot eno leto in da skladno s predpisi, ki urejajo pripravo in oddajo letnih računovodskih izkazov do poteka dneva zaključka zbiranja ponudb ni zavezan k oddaji letnih računovodskih izkazov, teh ponudniku ni potrebno predložiti. Če je ponudnik v zadnjem letu pred prijavo na razpis posloval z izgubo ali da izkazuje izgubo iz preteklih let v zadnjem izkazu bilance stanja, mora pred potekom roka za prijavo na razpis priložiti dokazilo, da je navedena izguba pokrita (sklep organa upravljanja in listinski dokaz o pokritju in viru sredstev za pokritje izgube). Ponudnik, ki na podlagi podeljene koncesije že izvaja enako storitev, kot je predmet razpisane koncesije, lahko namesto dokazil iz prve, šeste in sedme alineje prvega odstavka 5. člena tega odloka v ponudbi priloži izjavo, da bo storitev, ki je predmet razpisane koncesije izvajal v prostorih, v katerih na podlagi pridobljene koncesije že izvaja enako storitev ter, da mu prostorske možnosti v skladu s predpisi, ki urejajo minimalne tehnične pogoje za izvajalce socialno varstvenih storitev, omogočajo izvajanje te socialnovarstvene storitve za več upravičencev. 6. člen Koncedent v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji določi, katera dokazila mora ponudnik predložiti v primeru, ko je ponudnik na podlagi zakona že pridobil dovoljenje za delo, oziroma ko ponudnik na podlagi podeljene koncesije že izvaja enako storitev, kot je predmet razpisane koncesije. IV. Merila za izbor koncesionarja 7. člen Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila: 1. cena – urna postavka, 2. ponudba drugih storitev socialnega servisa. Merila in način njihove uporabe se podrobneje določi v razpisni dokumentaciji. Koncedent lahko v razpisu določi še druga merila. V. Postopek za podelitev koncesije 8. člen Koncesija se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis mora vsebovati: • navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, • storitev, ki je predmet koncesije, • obseg posamezne storitve, • predvideni začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije, • krajevno območje, za katerega se razpisuje koncesija za izvajanje storitev pomoč družini na domu, • navedbo obsega ali števila koncesij, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje, • uporabnike storitve, za katere se razpisuje koncesija, • navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva, • vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije, • kriterije in merila za izbiro med ponudbami, • rok za prijavo na javni razpis, • čas odpiranja ponudb, • rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri, • organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije in organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe, • odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa, • druge podatke, pomembne za določitev in izvajanje storitve. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1862 9. člen Rok za prijavo na javni razpis mora omogočiti ponudnikom pripravo dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in ne sme biti krajši od treh tednov. 10. člen V primeru, da se na javni razpis ne prijavi noben ponudnik, ali da nobena ponudba ni pravočasna ali popolna in ne izpolnjuje predpisanih pogojev, koncedent s sklepom ugotovi, da javni razpis ni uspel. Koncedent lahko v takšnem primeru ponovi razpis. Koncedent ni zavezan skleniti koncesijske pogodbe in lahko zavrne tudi popolne ponudbe, če ugotovi, da na podlagi prejetih ponudb ni smotrno izvajanje javne službe v obliki koncesije. VI. Komisija za koncesije 11. člen Župan imenuje tričlansko komisijo za koncesijo (v nadaljevanju: komisija), ki je pooblaščena za vodenje postopka javnega odpiranja ponudb, strokovni pregled prispelih ponudb in medsebojno primerjavo ponudb v skladu s pogoji in merili, določenimi s tem odlokom in razpisno dokumentacijo. Član komisije, ki je zaposlen pri koncedentu, je predsednik komisije in sklicuje in vodi seje. 12. člen Komisija odpre prispele ponudbe v roku 7 dni po preteku roka za prijavo na javni razpis. Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak ponudnik na javnem razpisu. Na odpiranju ponudb se prebere Obrazec – Ponudba in ali so predloženi vsi zahtevani dokumenti. Ustreznosti ponudb se na odpiranju ne preverja in je delo komisije. Za vsako ponudbo komisija ugotovi, ali je pravočasna, pravilna in popolna. Popolna je tista ponudba, ki vsebuje vse zahtevane sestavine iz javnega razpisa in jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje opredeljene v javnem razpisu. Če ponudba ne izpolnjuje katerekoli od navedenih zahtev, organ, pristojen za podelitev koncesije, ponudbo s sklepom zavrže. Komisija prav tako ugotovi ali je ponudba podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja storitve in če ustreza vsem dodatnim pravilom iz javnega razpisa. O vsaki ponudbi, ki izpolnjuje predpisane zahteve, pridobi komisija mnenje Socialne zbornice Slovenije, ki mora svoje mnenje podati v 20 dneh od prejema pisne zahteve, sicer komisija pripravi predlog podelitve koncesije brez tega mnenja. Komisija najkasneje v 60 dneh po pridobitvi mnenja Socialne zbornice oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih, objavljanih v javnem razpisu, ter pripravi predlog podelitve koncesije. VII. Način podelitve koncesije 13. člen Koncesijo podeli občinska uprava občine z odločbo. Koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe. Zoper odločbo o podelitvi koncesije je v roku 15 dni dovoljena pritožba na župana Občine Nazarje O pritožbi odloča župan. VIII. Sklenitev koncesijske pogodbe in njeno izvajanje 14. člen Koncesijsko pogodbo s koncesionarjem sklene župan občine. S pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojno razmerje in razmerje do uporabnikov, zlasti pa: • vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije, • začetek izvajanja koncesije, • čas, za katerega se sklepa koncesijska pogodba, • ceno oziroma način vrednotenja storitev, • sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent in način financiranja, • dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu, • obveznosti koncesionarja do uporabnikov, • pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije, • način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja, • prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje, • obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju pogodbe, • rok za odpoved koncesije, • način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta nad izvajanjem koncesijske pogodbe, • druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije. 15. člen Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, in sicer za dobo deset (10) let. Koncesija se lahko podaljša, vendar največ za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba. Koncesija se podaljša z odločbo. Koncedent in koncesionar v tem primeru skleneta aneks k pogodbi o koncesiji. 16. člen Koncesija preneha: • s potekom dobe trajanja koncesije, dogovorjene s pogodbo, • sporazumno, če se tako dogovorita koncedent in koncesionar, • zaradi prenehanja poslovanja koncesionarja, razen če se koncesija prenese na koncesionarjevega pravnega naslednika, • kolikor koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesijske dejavnosti, • z odvzemom koncesije, • zaradi stečajnega ali drugega insolvenčnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja, • v drugih primerih, kot jih določajo pravila obligacijskega prava ali to zadevna zakonodaja. 17. člen Koncesija se odvzame: • če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom, • če koncesionar v roku, določenem v koncesijski pogodbi, ne začne opravljati koncesijske dejavnosti, • če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, predmetnim odlokom in koncesijsko pogodbo, in s kršitvijo ne preneha niti v roku, podanemu v pisnem opominu koncedenta o prenehanju kršitev, Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1863 • če se naknadno ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti, • če je koncesionarju prepovedano opravljanje koncesijske dejavnosti, • v primeru utemeljenih pritožb uporabnikov storitev, • če zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi ali iz drugih finančnih razlogov ni možno utemeljeno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije, • če je zaradi zmanjševanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, potrebno zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi, • ob nastopu drugih okoliščin, na podlagi katerih izvajanje javne službe ni več mogoče. Koncedent pisno opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za opravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. V primeru prenehanja koncesije, razen v primerih, ki jih določa zakon, mora koncesionar še naprej izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz koncesijske pogodbe do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti na drug način ali ko to dejavnost začne izvajati nov koncesionar. 18. člen Koncedent lahko na koncesionarjev predlog ali v sporazumu z njim prenese koncesijo na drugo osebo, ki ima koncesijo za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da bo prevzemnik koncesije izvajal javno službo skladno s predpisi in koncesijsko pogodbo, učinkovito in v skladu z interesi uporabnikov. Koncedent prenese koncesijo s tem, da novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Koncesija se prenese pod enakimi pogoji, kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju, in za preostali čas trajanja koncesije. Novi koncesionar sklene po vročitvi dokončne odločbe iz drugega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s koncedentom. 19. člen Izvajanje koncesijske pogodbe spremlja občinska uprava. IX. Plačilo koncesionarju 20. člen Sredstva za zagotavljanje storitve pomoč družini na domu na podlagi koncesije se zagotavljajo iz proračunskih sredstev in s plačili upravičencev do storitev ali drugih zavezancev v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi izvršilnimi predpisi. Koncedent koncesionarju iz proračuna zagotavlja sredstva za stroške storitve v skladu z zakonom in predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Sredstva za plačilo storitve se zagotovijo glede na vrsto in obseg storitve. 21. člen O zagotavljanju sredstev koncedent in koncesionar na podlagi odločbe in pogodbe o koncesiji skleneta letno pogodbo o financiranju. V pogodbi iz prejšnjega odstavka se dogovorita o višini sredstev in izvršitvi plačila na podlagi mesečnega zahtevka koncesionarja. Koncesionar mora sredstva, ki jih izplača koncedent, uporabiti namensko, v skladu s svojim finančnim načrtom. 22. člen Na predlog koncesionarja poda k ceni storitve soglasje občinski svet, praviloma enkrat letno. Predlog cene storitve mora biti pripravljen v skladu z zakonodajo. X. Poročanje koncesionarja 23. člen Koncesionar je dolžan sprotno pisno poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so sprememba obsega poslovanja, pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče in podobno. Koncesionar je dolžan enkrat letno do konca marca koncedentu predložiti letno poročilo, sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve. XI. Končna določba 24. člen Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-14 Datum: 22. 10. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 870. Sklep o drugi spremembi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine nazarje v letu 2020 Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 27. člena Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 5. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 13.redni seji dne 22. 10. 2020 sprejel SKLEP O DRUGI SPREMEMBI NAČRTA RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE NAZARJE V LETU 2020 1. člen S tem sklepom se določijo spremembe načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje za leto 2020 (Uradno glasilo SO št. 59/2017). 2. člen 3. odst. 4. člena Sklepa o načrtu ravnanja s premoženjem Občine Nazarje v letu 2020 (Uradno glasilo SO, št. 55/2019) se vrednost 257.000,00 EUR nadomesti z novo vrednostjo 262.000,00 EUR. Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1864 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 032-0004/2018-14 Datum: 22. oktober 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 871. Soglasje k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja ravnanja s komunalnimi odpadki za zbiranje določenih vrst odpadkov v Občini Nazarje Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 9/2009) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 13. redni seji dne 22. 10. 2020, daje naslednje SOGLASJE K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI ZA ZBIRANJE DOLOČENIH VRST ODPADKOV V OBČINI NAZARJE 1. člen Občinski svet Občine Nazarje daje izvajalcu javne službe varstva okolja ravnanja s komunalnimi odpadki za zbiranje določenih vrst odpadkov v Občini Nazarje soglasje k spremembi cena storitve obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja ravnanja s komunalnimi odpadki za zbiranje določenih vrst odpadkov in sicer: • cena za zbiranje in odvoz ter prevoz komunalnih odpadkov je 0,21821 EUR/kg in • cena za zbiranje in odvoz ter prevoz biorazgradljivih odpadkov je 0,19736 EUR/kg. Davek na dodano vrednost po stopnji 9,5% ni zajet v ceni. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-14 Datum: 22. 10. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 872. Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev na območju industrijsko – obrtne cone Prihova - Nazarje Na podlagi druge alineje 127. člena ter 129. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je občinski svet Občine Nazarje na 13. Seji dne 22. 10. 2020 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA INDIVIDUALNO ODSTOPANJE OD PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV NA OBMOČJU INDUSTRIJSKO – OBRTNE CONE PRIHOVA - NAZARJE 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov št. 1700, ki se nanaša na dele parcel št. 1186/16, 64/11, 64/10, 47/87 in 47/88 vse k.o. Prihova (936) in se nahaja znotraj območja, ki se ureja z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje (OPPN Prihova) (Uradni list RS, št. 7/1995, 7/1999, Uradno glasilo ZSO, št. 10/2008, 2/2010, 15/2011, Uradno glasilo SO, št. 11/2013, 70/2015), - v nadaljevanju OPPN Prihova. Skladno z drugo alinejo 127. člena ZUreP-2 se predlagana lokacijska preveritev izvaja za doseganje gradbenega namena prostorsko izvedbenega akta (PIA), s katero se dopušča individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev (PIP) kot so določeni v OPPN Prihova. 2. člen Območje lokacijske preveritve se nahaja v območju z oznako PD2-A. Predlog individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v OPPN Prihova se glasi: »Ne glede na določila 8. člena Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova-Nazarje (Uradni list RS, št. 7/95, 7/99, Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 10/08, 2/10, 15/11, 11/13 in 70/15) je maksimalni dopustni tlorisni gabarit objekta št. 2 (OBJ 2) lahko tudi 46 m x 64 m, kot je predvideno že z grafičnim delom zazidalnega načrta.«. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep preneha veljati dve leti po izdaji, če investitor ne vloži popolne vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali predodločbe ali s potekom veljavnosti na njegovi podlagi izdane predodločbe ali gradbenega dovoljenja. Sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 032-0004/2018-14 Datum: 22. 10. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Št. 58/23.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1865 OBČINA BLED Stran 851. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Bled 1808 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 852. Dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 št. 3 1809 OBČINA DESTRNIK Stran 853. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Občan 1810 OBČINA DIVAČA Stran 854. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o uresničevanju javnega interesa na področju športa v občini Divača – postopki in merila za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Divača 1810 OBČINA HOČE-SLIVNICA Stran 855. Odlok o razpisu svetovalnega referenduma s posebno e-glasovnico o vprašanju 1838 OBČINA KRIŽEVCI Stran 856. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve za leto 2020 1839 857. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Križevci 1839 858. Pravilnik o denarni pomoči pri odstranitvi objektov v Občini Križevci 1841 OBČINA PREVALJE Stran 859. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 1841 860. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Prevalje 1843 861. Sklep o določitvi najemnin za leto 2020 1847 862. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1853 OBČINA RADENCI Stran 863. Sklep o odložitvi svetovalnega referenduma in izplačilu nagrade OVK 1853 OBČINA ŠKOFJA LOKA Stran 864. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 1853 OBČINA VERŽEJ Stran 865. Odlok o rebalansu proračuna Občine Veržej za leto 2020 1855 866. Pravilnik o sofinanciranju pospeševanja društvene dejavnosti na področju kmetijstva v Občini Veržej 1856 OBČINA ŽIRI Stran 867. Sklep o prenehanju statusa javnega dobra 1858 OBČINA NAZARJE Stran 868. Odlok o drugi spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2020 1858 869. Odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu v Občini Nazarje 1860 870. Sklep o drugi spremembi načrta ravnanja 1863 s stvarnim premoženjem občine nazarje v letu 2020 871. Soglasje k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja ravnanja s komunalnimi odpadki za zbiranje določenih vrst odpadkov v Občini Nazarje 1864 872. Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev na območju industrijsko – obrtne cone Prihova - Nazarje 1864