H
S^HT" Natisov 15.000,
ijcrc"  izh aja  vsaki :, datiran z dnevom naslednje nedelje. pročnina velja za Av-?::io:   za   celo    leto Krone, za pol in četrt ta razmerno; za Ogr-0 4 K 50 vin. za celo 0; za Nemčijo stane pcelo leto 5 kron, za Wiko   pa 6   kron; B drugo inozemstvo se luni naročnino z ozi-1 na visokost pošt-i Naročnino je plahti naprej. Posamezne !V.seprodajajopo6v. Drednišlvo   in   uprav-Jjišlvo se   nahajata  v frjju, gledališko   po-I   slopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za r/, strani K 32, za '/, strani K 16, za ',8 strani K 8, za >/„ strani K 4, za '/•« strani K 2,. za "/•« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Štev. 46.
V Ptuju v nedeljo dne 13. novembra 1910.
Današnja številka ima i šteje skupaj 10 strani.
2 strani   priloge
Telegram.
Pr?aški listi bo prinesli vest, da je uprav-sodišče razveljavilo zadnje v o-v e v okrajni zastop ptujski. Slo-iki hujskači od veselja kar kozolce delajo in na glavo postavljajo ... Ali veselje je pre-o! Prvaški listi so tako „dobro" podučeni, sploh nič ne vedo. Vsa ta novica je »mreč zlagana. Ni res, da bi bile volitve ptujski okrajni   zastop   razveljavljene.   Res je
ino to, da  ostanejo te volitve  polnoveljavne
da bode edino trg Ptujska gora še enkrat jega zastopnika volil. To je vse! Ptujski •rajni zastop ostane torej v naprednih rokah.
■H* •H*

Politična moraia pri nas.
Človek se mora nazaj držati, da ne pozabi Jojo dobro vzgojo. Z ozirom na sedanje raz-Ijre v slovenski politiki mora pač vsakdo reči, b stojijo divjaki Gulnkafri visoko nad morfilo ■danjih prvaških voditeljev. Vrag naj vzame te skupaj, ako velja vso poštenje le eno figo I ako smejo najumazanejši ljudje kot „apo-fceljni" te ali one ideje nastopati. Tujci bodejo »žalovanja vredne lastnosti teh voditeljev ce-llnema slovenskemu narodu pripisovali. Mi pa »znamo to ljudstvo in povemo prav odkrito-fcno, da je tisočkrat boljše, nego ijegovi voditelji. Revno je to slovensko ludstvo, in revnega naredili so njegovi brez-nstni voditelji! Ali slabo ni, pokvarjeno ni, — »vensko ljudstvo nima vzroka, da bi se sramotilo sebe, — sramovati pa se mora pr-laških svojih voditeljev...
Nekaj morale, nekaj dostojnosti in resnič-ksti in poštenosti mora vendar tudi v politiki kljati! Gotovo, prav gotovo ne zahtevamo, da li bili slovenski politiki sami angeljčki, ki ne »znajo žalostnih lastnosti človeka. Ali na vsak 1'iačin je treba, da so javni voditelji ■is ti, kajti drugače mora propalost tudi njih Iristaše moralno pokvariti. Politika vendar ne (»je zavetišča raznim dvomljivim osebam, ki ho-ijo na solnce, čeprav imajo maslo na glavi.. . F Ali mora biti naš »štajerc" res vedno le ftdezoa metlja, ki pometa ostudne smeti iz slo-lenske javnosti?
Obsojali smo doslej slovensko politiko kot I Itako, — ali obsojati bodemo pričeli osebe, ii so vsied svoje brezznačajnosti krive te ne-■ecne politike! Kam plovete, vi slovenski voditelji?... Smrad v?šega ,, delovanja" okužil je ho javnost inTHfif, kar vam sledi, mora mora-po propasti. K r v a v a sramota je ves •apolitični dirindaj in nikjer na božjem svetu ne najdemo kaj   ednako   umazanega.
Vaši slovensko-prvaški časopisi lažejo, da ■ kar kadi, — vaši govorniki obrekujejo na lebovpijoči način, — vse je blato, blato, in |ldor je na čistost navajen, obrača z gnjusom Jtj slovenski politiki hrbet. Tako ne sme iti taprej, kajti tako počenjanje mora napo-Med slovensko   ljudstvo v vsakem
ozira ubiti. Gotovo je politika sama ob sebi vprašanje moči; alj nikdar ne sme biti vprašanje podlosti in laži! Nekaj razlike mora biti vendar med politikom in židovskim kroš-njarjem.
Ali najdemo danes to razliko pri nas v slovenskih krajih? Moj Bog, angeljčki niso slovenski voditelji in celo vrag bi se sramoval njih počenjanja...
Naši čitatelji naj nam dovolijo le par sličic iz slovenske „politike"!
Vsa ta „ politika" izvira iz sosedne nam dežele Kranjske. Tam so metali slovenski liberalci ljudski denar skozi okno; zdaj pa ga mečejo slovenski klerikalci. Liberalci se sami med seboj lasajo in očitajo drug drugemu lumparije. Eni pravijo, da je dr. Tavčar v boju „za blagor ljudstva" debeli trebuh dolgi 1, drugi zopet kričijo, da so se septemberskt dogodki leta 1908 le zato odigrali, da je slovanski voditelj dr. Ora-žen svojo pivovarno Nemcejb prodal. Uredniku „Slov. naroda" se je očitalo, da je po farovžih srebrne žlice kradel, urednika „Jutra" pa tožijo lastni službenci, ker jim r*ih zaslužka noče plačati. Voditelju slovenske klerikalne stranke na Kranjskem pa se je dokazalo, da ima „od žlindre umazane roke"; cela vrsta slovenskih listov ga ima torej za sleparja, ki je na troške ljudstva obogatel... Na Koroškem vodi slovensko politiko zakotni listič „Mir", po domače „Š-Mir", ki se ob volitvah v Ljubljano skrije, da se ga ne zamore zaradi njegovih laži za ušesa prijeti. In slovenski koroški voditelji računajo kot advokati slovenskim kmetom dvakrat, trikrat toliko, kakor bi imeli, slovenski poli tikajoči duhovniki ;. la Podgorc pa so v istem društvu voditelji, iz katerega so Weiss in Kayser milijone kmetskega denarja pokradli... In na spodnjem Štajerskem? Načelnik „narodne stranke" dr. Kukovec je bil šele- to dni zaradi obrekovanja obsojen, urednik njegovih listov objavlja cele tucate „častnih izjav" in je znan kot lažnik, ki ne pozna obzi-rov dostojnosti. Duhovniku dr. Korošca se je javno očitalo, da ima gotove stvari z neko lepo ,trafikantinjo" In da se vkljub svoji suknji na Dunaju zabava „s pol nagimi judovskimi babami". Računi klerikalnega dr. Benkoviča so znani, politično poštenje dr. Verstovšeka tudi. Črnemu poslancu Petru Novak v Slov. Bistrici se očita čudne manipulacije pri zgradbah, ki grozovito smrdijo. Načelnik klerikalne kmetske zveze pa je sedel v ječi zaradi tega, ker je (seveda le slučajno!) kot hlapec svojo gospodinjo ustrelil. In o hofrata Ploju piše ljubljanski „Slovenec" prav jasno, da je „Verbrecher nach § 128 St. G." (zločinec po § 128 kaz. zakona), ki spada za več mesecev v ječo...
To le par slučajev! In vse, kar smo tukaj mimogrede omenili, ni zraslo na našem zele-njaku. Vse to so očitali slovenski voditelji drug drugemu. Kdor čita slovenske časopise, ta mora priti do prepričanja, da ni med slovenskimi voditelji niti enega človeka, ki ne bi imel kakšno lumparijo navesti. Tako je podobna slovenska politika velikemu kanalu; in iz vseh lukenj prihaja smrad, pred katerim si dostojni ljudje nosove tiščijo...
Noben sovražnik ne bi mogel čez slovenske voditelje toliko slabega napisati, kakor so to storili — slovenski voditelji sami. Iu vse to prihaja v javnost. — Ta javnost pa meče svoje zaničevanje potem na slovensko ljudstvo samo. Nam se smili slovensko pošteno ljudstvo, kadar nam pravijo tujci to-le: Ako. so slovenski voditelji lažniki, obrekovalci, ako podpirajo sleparije klerikalnih defravdantov, ako streljajo na ženske, ako računajo kot advokati trikrat več, kakor določa to postava, ako se zabavajo z judovkami, vkljub temu, da so duhovniki, ako se zagrešijo celo nad nedolžnimi mladimi deklicami, — kakšno mora biti potem slovensko ljudstvo samo??? Srce nas boli, ako nam pridejo tujci s takimi vprašanji!
In mi imamo le en odgovor: Res je, da je med slovenskimi voditelji politična morala izginila. Ali slovensko ljudstvo je tisočkrat boljše nego njegovi voditelji. Edino eno veliko napako ima slovensko ljudstvo in to je — njegova lahkovernost. Vsled te.svoje, lahkovernosti je slovensko ljudstvo v prvaški politiki postalo revno in lačno. Pa tudi poštenje slovenskega ljudstva ho če j o pr vašk i vo d i t elj i zapraviti...
Politični pregled.
Umrl je avstrijski poslanik v Parizu grof Khevenhulfer-Aetsch. Že ko je zbolel, smo prinesli njegovo sliko in životopis.
Dr. Lueger. Mrliča bivšega dunajskega župana so svoj čas v grobu njegove matere pokopali. Zdaj so ga zopet izkopali in zagrebli pod glavni oltar cerkve na centralnem   pokopališča.
Klerikalno gospodarstvo. Kakor znano, je občinska uprava na Dunaju klerikalna. Vkljub temu, da je mesto grozovito zadolženo, najeli bodejo zdaj zopet 120 milijonov kron dolga. Potem pa vpijejo, kako veliko so „vstvarili". Seveda, ali kdo bode dolgove nazaj plačal?
Tobak iu cigare ter cigarete bodejo prihodnje leto dražji postali. S tem hoče vlada par milijonov novih dohodkov pridobiti. Zrak še vedno ni obdačen; opozarjamo ljubo mačeho vlado na to dejstvo!
Klerikalni polom v Bukovini. Kjer imajo klerikalci svoje prste zraven, tam se kmeta gotovo oslepari. Pred tremi leti so ustanovili v Bukovini lesne zadruge. Vzeli so z neverjetno visoko najemnino vse gozdove v najem in uničili s tem lesno industrijo, ki je bila preje v nemških rokah. Ko se jim je to enkrat posrečilo, hoteli so zahrbtno doseči, da se najemščine znižajo. Pa ni šlo. Vsled tega so prišli v denarne zadrege. In kakor na Koroškem so vzeli denar klerikalnih posojilnic v znesku 10 milijonov kron. Zdaj se že tožarijo. Vbogi kmetje pa naj se pri klerikalcih zahvalijo, ki so njih krvavo prihranjene denarje tako brezvestno zapravili. Kdaj bode enkrat tega klerikalnega ropanja konec ?
Cesar je imenoval za predsednika bosanskega deželnega zbora dr. Sajvet bega  Basagič.
Politika v cerkvi. Na Ogrskem ni duhov-ništvo v cerkvi popolnoma prosto, kakor pri nas,
|n ? ? „ŠtajerČevi" kmetSki koledar 1911 je izšel na U4 stranah z 12 slikami. Cena samo 60 vin.s pošto 70 vin.
kjer sme vsak nezreli kaplan raz prižnice politizirati. Župnik v Pusbock-Lakku n. pr. je raz prižnice za nekega klerikalnega kandidata agi-tiral in bil zato na 7 dni ječe in 40 K globe obsojen ter je tudi za eno leto vse državljanske pravice izgubil.
Volitve v hrvatski sabor so se še precej mirno izvršile. Seveda so morali tudi avstrijski vojaki red čuvati. Razmerje strank je ostalo skoraj ednako. Le kmetska stranka je par mandatov pridobila.
V Berlinu so krstili trg pri operi v „ Cesarja Franc Jožefa trg". Tako častijo našega cesarja v Nemčiji. Slovenski prvaki pa vpijejo pred cesarjevim spomenikom „živio Hribar'!
Iz „črnega" Portugala se poroča, da je nova republikanska vlada v ministertsvih velika po-neverjenja v znesku več milijonov odkrila. Tako so gospodarili klerikalci, dokler jih ni ljudstvo s kraljem vred napodilo!
Dopisi.
0 konkurzu klerikalnega kmetijskega in konzumnega društva v Sv. Jurju ob j. ž.
(Izvirno poročilo.)
Dne 12, septembra 1909 1. vršila se je v kmetijskem in konzumnem društvu v Št. Jurju o. j. ž., zadrugi z o. z. volitev načelstva in nadzorstva. Novo izvoljeni udi so zahtevali, da se natančno presoja stanje zadruge s pomočjo prejšnjih članov. Ker pa ti niso prišli k dotični seji in ker so pridobili novi udi načelstva na podlagi površne bilance prepričanje, da je zadruga za okoli 4000 K pasivna, zahtevali so dne 6. oktobra 1909 razglasitev konkurza. Temu zahtevku je c. kr. okrožna sodnija v Celju ugodila in dotični sklep je tudi potrdila c. kr. višja sodnija v Gradcu. Koliko je znašal nedostatek v tem času, se v konknrznem postopanju ni dognalo, ker se je konkurz na podlagi poravnave in s privoljenjem vseh upnikov meseca decembra 1909 končal. Da je pa društvo že koncem leta 1908 imelo več dolgov kakor pravega premoženja, sledi iz bilance za to leto, katero sta sestavila strokovnjaka. Iz te bilance sledi, da društvo koncem leta 1908 ni bilo zmožno svojim upnikom popolnoma zadovoliti. Nekateri upniki so morali v konkurzu odpustiti 30—60% od svoje tirjatve. Na nesreče se obdolženci ne morejo sklicevati. Vzrok propadaje bil po     izjavah     prič    in    po    mnenju
strokovnjakov nezmeren nered, kateri je vladal pri poslovanju v obrti in ki se je kazal tudi v tem, da se predpisane kupčijske knjige sploh niso vodile in da so vpisi v iste tako nedostatni, da se po istih ne da presojevati tek kupčevanja in stan premoženja.
Ravnatelj zadruge je po lastnem priznanju meseca marca in junija 1. 1908 vpisal v bla-gajnično knjigo nalašč nekaj neresničnega.
Strokovnjaki so tudi našli, da manjka v blagajni SVOta 1289 K 80 v. Po bilanci strokovnjakov je dokazano, da si je to svoto prilastil Janez Guzej, trgovski pomočnik v Št. Jurju o. j. Ž. Kot nesreča za zadrugo se pa ta tatvina ne da tolmačiti, ker Janez Guzej t a t-v i n e ne bi mogel storiti, če bi se udje načelstva le količkaj brigali za gospodarstvo v zadrugi.
Obtoženi so Janez Guzej, trgovski pomočnik v St. Jurju ob južni žel. (kot oskrbnik), Mihael Guzej, pos. na Repnem, Franc Zdolšek, pos. v Podgorju, Franc Klajnšek, pos. na Vrbnem, Janez Guzej v Goričici, Mihael Ratejc v Štopčah, Martin Klajnšek v Podgradu in Rudolf Podgoršek v Podgradu, ker ne morejo izkazati, da so kmetijsko in konzumno društvo v Št. Jurju ob j. ž., katero je prišlo 1. 1908 v konknrz, brez njihove krivde samo nesreče spravile v nezmožnost, svojim upnikom popolnoma zadovoliti in ker niso vodili predpisanih kupčij skih knjig.
Janez Guzej je pa tudi obtožen hudodelstva tatvine, ker je vzel 1289 K 80 v.
Razprava, ki se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem, se je preložila.
O izidu poročamo torej pozneje!
Iz Ptujske gore. Kakor je bilo v zadnjem „Štajercu" navedeno, so se branili narodnjaki Klemenčič, Jnrček in Comp. dati trški račun v javnost in so se pri zadnjem proračunu dušili, da trškega računa sploh nikomur v raz-pogled ne dajo. „Štajercijanci" pa se niso pustili za nos voditi; zatoraj so prosili deželni odbor, da pošlje enega komisarja, kateri bi naj Jurčeka in Klemenčiča podučil, da se nimajo računi davkoplačevalcem prikrivati. Dne 29. oktobra je zatoraj deželni odbor poslal enega komisarja, kateri je odredil, da imajo računi skozi 14 dni na razpolagi biti, da je volilcem mogoče, se o njih „poštenosti" prepričati. Kaj ne, Jurček, to je smola (?)! kar se pa tiče sploh občinskega gospodarstva, se je izvedlo, d a o bčin s ko premo žen j e nivredu in da bo deželni odbor v tej zadevi pismene predloge stavil občinskemu odboru... Ja, Jurček, kot gorski rihtar bi se ti ne bi bolj prileglo, ako bi za redno gospodarstvo se v občini brigal, kakor da na-rodnjaške kozle streljaš? Kaj je pa sploh z volitvami, da jih ne razpišeš? Pri zadnji seji vpraša Jurčeka odbornik Werdenik, kaj da je napravil, da mora „nahdinati"? Slavno c. k. okrajno glavarstvo pa tem potom prosimo, d a takoj občinskemu predstojniku ukaže, da se volitve razpišejo, ker smo volilci že pred 3 tedni pismeno prosili za razpis volitev. Čudno pa je dejstvo, da je prej Jurček se zmiraj dušal, da že komaj čaka, da leta potečejo, da se reši prešmentane rihtarije; zakaj pa sedaj volitev ne razpišeš?! Da so gorski narodnjaki res neumni, kaže dejstvo, ko pravijo, da „Štajercijanci" zahtevajo večjeVo in da delajo skozi ovadbe proti Jurčekn občini stroške. Zatoraj naj bo pribito, da „Štajer-cijanci" zahtevajo redno gospodarstvo; stroške revizije pa bodo tisti plačali, kateri so revizijo zakrivili, gospodine Jurček in Klemenčič!
Hrastnik. Na ričet pojdejo v Laško neke služkinje, (katerih irie za danes zamolčimo) menda zato, ker so fantom odpirale s ponarejenim ključem. Neki večer so baje hoteli kar štirje vsi naenkrat do njih priti, a ker to ne gre pri dveh dekletah, so fantje v svoji razburjenosti nekaj šip pobili; no in tiste šipe so jih potem izdale, da so se fantje hvalili, kako je bilo luštno. Dva sta pravila, da sta luč zlo na-šraufala, tako da sta tudi lahko gledala prepovedan sad, medtem ko sta dva spodaj sline cedila. Zdaj pa naj še kdo reče, da niso ta dekleta pametne, pobožne, čiste device. Saj so tudi v nMarijini družbi" . . .
Sovražnik hinavcev.
Št. Peter na Medv. Selu. Naš Franček je v nedeljo zopet nagnal svojo komedijo skupaj. Ej, ej, pa zdaj je imel naš Franček novega komendanta. Tam sem, se-m sem pr-pr-prišo iz Kranjske — (on namreč tako jecla). V Iblan sem se pa učil piskat in zdaj bom tukaj pri Vas orglal in komedije špilal! Tak je naš gospod župnik pokazal novega organisteka, ker starega organiste, domačega farana je odpravil. Tako tedaj ljubi naš župnik domače farane! Tujce, katere lahko uporablja za svoje komedije, sprejema, a domače farane odpravlja. Lepa ljubezen do svojih faranov. Mežnar mu tudi ni bil všeč. Seveda Kranjci so bolji. No, drugič ko bo menežarijo Marijinih devic segnal skupaj, takrat  šele  bo kšeft! Na noge! Korajžo torej!
Iz okraja sv. Lenart slov. gor. V vasi Zenka pri sv. Lenartu v Slov. gor. so svoj čas v francoskih vojskah Francozi Jurja Hermann kot re-kruta seboj vzele in to do Moskave. Ko je Napoleonova slava na Ruskem zmrznila, prišel je dotičnik na Francosko, potem v Italijo. Tudi Lovrenc Hermann kot korporal se je pozneje vojske v Italiji udeležil. Obadva sta prišla srečno domu. Veselila sta se posebno, da sta razumela nemški jezik in tudi nekaj francoskega ter italijanskega. Posebno ponoma sta bila na znanje nemškega jezika. Ko se je potem moj oče Jožef Hermann porodil in je postal primenen za šolo, poslali so ga v šolo v sv. Trojico slov. gor.; tam je obiskoval letnike 1831, 32, 33, in 34 in je obiskal šolo celo v velikanskem takratnem snegu (1 klaftra snega). Takrat bil je v sv. Tro-
jici neki učitelj, katerega je moral vsak nto v nemškem jeziko prositi, n. pr. „bitte, Hen Lehrer, Feder schneiden" itd. To je bil vrli uii-telj Martin Schonwetter, ki je mnogo otrokon prepotrebni nemški jezik priučil. Ttudi trije otroci Matija, Martin in Tereza smo h g. nad-učutelju v. sv. Trojicih v letih 1857, 58, 59 t| šolo hodili, dokler ni ta vrli nemški učitelj t Bogu zaspal.. . Zakaj sem to povedal? Zato ker se zdaj toliko nemški šoli v sv Lenartu nasprotuje ! Saj je bila nemška šola vendar že od nekdaj speljana in ne pomeni nič novega. Stari ljudje vedo prav dobro, da je bila šola in z njo vse knjige nemške. Zdaj pa hočejo hnjskafil nemški poduk otrokom vzeti. Zakaj naj bi deca | nemškega neznana? ... Mi pa pravimo : Nemška šola v sv. Lenartu naj živi in cveti! — Martin Hermann, ekonom.
Sv. Lovrenc. Dragi mi „Štajerc\ že dolgo Ti nisem nisem nič poročala, vendar Ti moram enkrat, ker mi Lovrenčani ne spimo. Odvandra-joči g. kaplan Koprivšek nam je ustanovil dekliško in mladeniško zvezo in glej, dragi mi „Štajerc", kako lepo ona napreduje. Neka članica dekliške zveze in „Marijine družbe" bo nam kmalu pokazala — deco! Kaj ne? Gospod župnik, to so vam sadovi klerikalnih društev? Sramota za našo Lovrenčko faro.
Iz Podgorja. Pred kratkim so slavili v Raz-boru farnega patrona. Šel sem tudi jaz in pri tej priložnosti sem obiskal svojega prijatelja. V noči se odslovim in grem proti domu; grede grem še v bližno krčmo. Ko pridem pred vezna vrata, slišim nekak tuljenju podoben glas. Ko nekaj časa poslušam spoznam, kako se je Franc Lesnik (farovškega krojača brat) „ Štajerca" &• tati učil. Ker ni mogel pravilno izgovoriti „Šta-jerc" ampak „S-s-sta-je-erc", zagrabla ga j«; kmečkega fanta roka, ter ga vrže na operacijsko mizo, ter mu hitro od zunaj jezik operira. Pri tej operaciji je jako zatulil. Hitro se zmuzne in zleti iz hiše, mi pride naproti z debelo gko kakor luna v polnem. Vprašam ga kam se mo tako mudi; pravi grem prosit brata da mi toliko posodi, da si „Štajerca" naročim. Aha si mislim, ti bi ga rad zanesel tistim devicam katere prepovedan sad glodajo; fante le mamo k
Iz Domove. V kratkem bode pri nas toraj po dolgem prepiranju in hujskanju prav lušno, od neke osebe se je samo meni povedalo pod pogojem j da nikomur ne povem skrivnost, da bode brž- [ kone na Martinsko nedeljo v tukajšni šoli (??) | teater, kterega priredijo dobro izbrane in za to posebne sposobne osebe, na korist klerikalno | hujskajočih namenov in za vedno žejna teater-1 grla. Slučajno sem tudi že zvedel za njih nameravan program, kteri bo pa v dve točki raz- j deljen; prva točka bo baje zelo pomemljiva in | podučna za še nedorastlo mladino ker, bo predstavljena Smrdokavka nje spolni opravki in nje , konec, to vam bo vžitka za mlečnozobe hujskače da bodo kar zijali. Druga točka pa bo za bolj odrasle, tudi starejši kteri bo dal mastno plačo sme iti obžalovanja vrednih kamel zijat; ker se namreč leto že bolj koncu bliža, se bodo za nje vsa imenitna dela v tem letu še enkrat pretresovala; kakor na muho bodo v prvi vrsti vzeli prekoristno gasilno društvo ter njega skladišče, ktero jim je kar trn v peti, ker je gasilcev namen v nesreči bližnjem pomagati, tega pa ti klerikalni potuhnjenci kar živi ne morejo trpeti. Šaušpilerce bodo šle na streho ter klicale „šlauh na streho", drugi pa se bodo prepirali in modrovali na kak način bi vsejali prepir in sovraštvo med ude gasilnega društva kteri» mnogokrat v teku društvenega obstanka za blagor bližnjega celo v lastni nevarnosti delovali, ter imajo še tudi za napre^v^< namen vkljub temu, da jih klerikalno časoj)^ in njih obžalovanja vredni dopisniki skozi zobe vlačijo kakor gozdne roparje; mlajši zarod pa bode skakal in kričal „Živijo" ; tako je prav, le tako naprej! Tudi gasilno skladišče ali uta v kateri je shramba gasilnega orodja, jim nikakor ne ugaja in sicer za to, ker nima za njih hinavske namene primernega napisa; sedaj bo nastal skupen krič" (meneč po njih skrivljeni in kratki pameti, da je gasilno društvo nepotrebno, in da je uta sedaj njihova last) kateri napis bi bil narbolj primeren. Iz te zagate jim bo pomagala zagriže: in blizu 50 let mlada devica, naj bo tukaj ne
Ali že veš? Izšel je „Stajerčevi" „kmetski koledar", ki se dobi v Ptuju in knjigarnah.
Raz-i pri a. V grede
učenec
Hera »Uradna hiša, v kateri bi so klerikalni   hi-
rli uči-j ' odlikovali,   ter   dobivali   patent   za   svojo
rokom    *: ' drugem oddelku bi se Še nezrelim skozi
trije! k pamet vlivala   v glavo:   napis   pa   se   bo
"  hiša" za sprejem pameti mladim in sta-
klerikalnim butecom. Mladina   pa bo kakor
skakala in kričala „živijo",   tako  je   prav,
ako naprej.. .   Spomnili  se  bodo   ter grdo
li poštene osebe,   katere  citajo   »Štajerca"
|lat«ri so zadnjič si celo brez njih dovoljenja
3 na napredni shod v Ptuja, dalje se bo-
ilo, pretresovalo in podučevalo kako lahko
i mesečnem  zakonu   Marijina   dražabnica v
mati postane, naložili bodo na voz tudi
■recej rejeni mladenki ter je oboževali in hva-
fiartinj  i^< ta^° Je Prav 'e ta^0 naprej.   Več Vara lun zanimivem teatra ne bom pisal,   ker   bo j, kdor se udeleži, sam slišal in videl; ome-JSe le, da h koncn se bo na mah vse v joč menilo, vsa klerikalna  zadrga   bo   na   glas !a in se zvijala, češ darujte  nam,   darujte više kronce,  čeravno  vas  obrekujemo  in jjrca sovražimo, vaše kronce  le radi   imamo. imalu   - m' se takrat ne bomo dali preslepiti.   Skrajno i,   to P>j> čas je že,   da   bi  se  temu  zagrizenemu :a   za  pralnemu početju   in   gonji tudi pri   nas ko-storil, in  n ar boljši pomoček k teran   bi   hil, i vsaj premožnejše hiše naročijo  list   »Šta-K kateri vedno  in   povsod   resnico   g o-fci ter brani naš kmetski   stan. V ,tkem vas bodo  tudi  domači  klerikalni  pobožna pnfloci obiskovali, da bi vsaj vsak z eno krono .   Ko - spomogel k njihovemu klerikalnemu in razdor pranc , tojoČem društvu; milo bodo javkali ter mačje K čj.    !ze pretakali, da bi timveč vlovili. Pa no dajmo ,Šta-   i preslepiti,   pokažimo  jim   dveri   in   sčasoma a  je    * minilo   tudi   to   klerikalno   hujskanje,   ka-ijsko    *> 8te dozdaj s svojimi trdo prisluženimi kraj-Pri    nji podpirali. Gospodu uredniku   »Slov. gospo-uzne    "j*"   Pa   čestitamo,   da   ima  tako   modre  in 'lavo   'ihhie   dopisnike   pri   nas.    Ob  priliki  Vam i mu  p še več raznih dogodbic poročal. Naprednjak.
to-                                *    *    »
a  si   :   'z Amerike. (Goshen Indiana). (Kako ka-   e Peter v Ameriko potoval). Leta 1903 sem šel o še    i doma in od matere k vojakom   in   sem odložil kot  korporal   1906 1. Potem   sem   šel v :oraj    Jradec in iz   Gradca   v   Rumenijo   kot   rudar; sem kopal en teden;  ker se mi ni do-sem šel iz Rumenije na Dunaj,  potem v brž-    Eamburg,   od tam pa čez široko morje v New-(??)    ,'ork, v Chicago, iz Chicago v Neepanie. Tu sem i to    ;rišel po noči ; ne zastopil   sem   jezika,   in    ni alno   Mo ne znanca ne prijatelja.   To je bil špas za iter-    iiložovega Petra! Ali ker sem   nekoliko   Bišto-na-    >re ž.ahto in ker so   Bištofi   zelo   tople   krvi, raz-    ^ko sem   tudi jaz ;   nisem se ustrašil ne Ame-i in    nkancev ne Indijance*.  Delal sem   v   Neppanie red-    (tednov na cesti.   Potem je dela zmanjkalo in nje    iadi denarja. To je bilo  »toplo"  za   Petra!    In ska-     »z nekaj dni je prišel eden Amerikanec in meje za    <»1 v mesto Goshen seboj, mi je dal   delo   in itno     flačilc. Ni minolo eno leto, sem   se   spoznal  z jat;     wkim dekletom in sem se oženil tukaj  v mestn odo    Goshen. Moja žena je Amerikanka, rojena v tem ;rat    aeeta; govori angleško in tudi  nekaj   nemško. rati     Maj  so   nama    poslali    hčerko in ava ji  dala kla-     ime Mary.   Tako se godi Šiležovemi Petri tukaj ga-     t Ameriki!   Jaz imam dobro delo,    sedaj    sem ega     mizar v fabriki.   Zaslužim   2 dolarja 10 centov rejo     ca dan (to je   avstrijski   denar 5 gold. 25 kr.) ;ale     Seveda ne moreš kupiti   tukaj za 2 dolarja več rali     ''-akor v Avstriji za_ 2    gold.     Drugokrat    več! ■ in     Ostanite zdravi vsi Štajerci in mi pišite, ako se . že    spomnite na me   pri   Radgoni.   Adresa   sedaj : jla-     Mr. Peter Rozman 312 Monroe Goshen Indiana ali,  JSt. A. S. job •ža-kor in ej! iba cer >ri-rič da se-iri-ma •ka
Kmetje pozor!
Letos se vrši splošno ljudsko štetje (Volks-lahlung). Vsled ministerialnega odloka z dne 20. »vgusta 1910, R. G. BI, št. 148 pa se bode izvršilo obenem splošno štetje živine. Kot temelj vzelo se bode stanje z 31. decembrom |l910
To štetje živine je velevažnega pomena. Bedasti hujskači trosijo sicer neumno vest, da se vrši to Štetje zaradi davkov in da bode vsakdo več davka plačal, ako ima več živine. Ta trditev je naravnost neumna laž. Davkov se Štetje živine prav nič ne tiče.   Treba je  le,   da
se izpozna pravo stanje števila domače živine. Kajti le tedaj, ako vemo, koliko živine imamo, zamoremo od države zahtevati pomoči. Država mora pospeševati živinorejo, urediti izrabo živine ter preskrbljenje z mesom večjih konzumnih središč. Vse to pa zamoremo od vlade le tedaj zahtevati, ako ji damo natančne številke, koliko živine imajo naši kmetje sploh.
Opozarjamo torej kmetovalce, naj pri štetju živine vse natanko in popolnoma izpovejo. Kajti natančnost teh naznanil leži v prvi vrsti v interesu živinorejcev samih!
95 letni nadškof.
Knezoškof v Brixenu na Tirolskem Aichner, katerega si ka prinašamo, je težko zbolel. Pri njegovi staro-ioiti je bolezen jako nevarna.   Knezoškof bil je namreč
& V    i,     F
fOrotErzbisenof
'4^n«r
1. 1816 rojen. Ta veličastni duhovnik je kot škof 26 let deloval, kot duhovnik pa 70 let
Novice.
V lastni stvari.
Ni se mi treba učiu, kaj je politični boj in v kakšnih oblikah se odigrava. Tekom let sem izprevidel, da je pri naših slovenskih prvakih, ki delajo vbogemu slovenskemu ljudstva toliko gospodarske škode in kulturne sramote, vse dovoljeno. Drugod se skuša tudi v politiki meje dostojnosti rešpektirati in osebni boj le na neobhodno potrebne slučaje omejiti. Drugod je tadi javno časopisje na gotovi stopinji morale in le čifutski » revolver "-žurnali delajo tudi v časnikarstvu na brigantovski način. Tako je drugod. A pri nas? A1 f a in omega v s lo v en s ko - n arodn i politiki sta laž in obrekovanje. Želodec se resnemu človeku obrne, ako ga prisili neprijetna časnikarska dolžnost, da čita slovenske narodne liste. Kajti tem listom je falotovstvo namen! Nikjer pač se ne kaže moralični bankerot slovensko- prvaške politike tako gnusno in tako očividno, kakor v ..narodnem" časopisju . . . Ožigosil sem v svojem listu to dejstvo že ope-tovano. Posledica pa je bila vedno, da se je reklo v kakšnem lista, ki se bode prej ali slej v svojih dolgovih zadušil, — »Štajerca" ni smatrati resnim . . . Tak odgovor stane presneto malo, čeprav razkrinka politično poštenost do-tičnega žurnalista. Ali kdo bi se z volom bodil ? Jaz ne, — in zato sem tudi omejil na najpotrebnejše svojo polemiko s slovenskimi listi. Le semtertja zavre človeka kri. In vzel bi bič, da kaznuje fantaline, ki z otroško-brezsramno lažnivostjo pomanjkanje duševnih zurožnosti nado-mestujejo. Poglejte g. VekoslavaSpindler, ki je sicer pravzaprav le časnikarski diurnist dr. Kukovca (kakor je zadnji to pred sodnijo sam izjavil!), ki se pa pusti psovati za »glavnega urednika" celjskih „narodnih" listov. Pljunite možaka v obraz, obrisal se bode in vam k večjem rekel, da ste nahodni . . . Zadnjič enkrat prinesel je v svojem listu dopis, ki ga je baje „neki kmet" spisal. V tem dopisu je m. dr. trdil, da so mene podpisanega urednika »Štajerca" »Nemci za 8000 gold, kupili", da »blatim Slovence". Smešna in nesramna je ta trditev. Niti človek, ki je tako zabit, da postane naposled član „narodne stranke", tej trditvi ne veruje. Uspeh take laži je vedno le smešnost. Frapira le predrznost iz trte izvite laži. In zato
sem v zadnji številki vprašal g. Spindlerja, kdo je dotično novico sprožil. Lahko bi ga tožil; ali mož je navajen, vsakih 14 dni enkrat „ča-stno izjavo" podati in se s tem sam za lažnika proklamirati; vsi spodnještajerski žumalisti skupaj še niso toliko »častnih izjav" podali, kakor Spindler sam. Sicer bi bil pa mož morda tudi oproščen, čeprav ne bi dokazal niti sence svojih trditev, kar je pri današnjih porotniških razmerah v Celju prav verojetno ; saj je bil šele zadnjič oproščen, ko je brez vsacega dokaza na lumpovski način blatil slovenskega rodoljuba g. Fridricha. Iz teh razlogov nisem tožil Spindlerja. Ali izjavil sem, da ga smatram za navadnega lažnivca, dokler ne dokaže svojo trditev. Pljunil sem mu v obraz, ali fant se je mirno-dušno obrisal in je — naprej klepetal. Spindler bi imel namreč dve poti, da se rehabilitira: Prvič tožbo; pred sodnijo bi mi moral dokazati, da sem mu delal krivico, ko sem ga za lažnika peČatil. Rezumem, da Spindler ni tožil. Ali dragic bi lahko v svojem listu dokazal, da sem bil res za 8000 gold, podkupljen. Tu ni nobenega izgovora. Le par kapljic tinte bi fanta koštalo, da bi mi to dokazal, ako bi imel res dokazov. Mislite, da je to storil ? Ne, — na moje javno pismo je Spindler držal jezik za zobmi, kakor kužek, čez katerega pride gospodar z bičem. Ali kadar gospodar hrbet obrne, takrat pokaže kužek svoje zobe. In tako je tudi Spindler čez par dni zopet iBto grdo laž ponavljal ... Vi, Vekoslav Spindler, ali ste ponosni na ta čin ? Služili ste pri nemških listih in ne zamerim Vam tega. Nemški listi so zalagali razglednice * z rdečo zastavo, na katerih je bila Vaša pesen, revolucijska Vaša pesen, katere Vam tudi ne zamerim. Tudi tako trdosrčen nisem, kakor slovenski kritiki, in ne zamerim Vam niti Vaše »poezije". Jaz Vam ne zamerim, da ste bili »urednik" skozinskoz klerikalne »Domovine". Ali kaj bi rekli, ako bi jaz trdil, da so Vas najprve Nemci, potem socialisti, potem klerikalci in končno »narodnjaki" za par grošov »kupili"? Kaj bi rekli ? . . . Vi, Spindler, poglejte v zrcalo : videli bodete nesramnega lažnika! Ptnj, 6. XI.  1910.
Kari Linhart urednik »Štajarca".
Iz Spodnje-Stajerskega.
Župan Jos. Ornig v Ptuju udeležil se je letos tudi zborovanja avstrijskih mest na Dunaju, ki je sprejelo razne prav važne sklepe. Pri tema se je vrli naš Ornig, katerega globoko gospodarsko razumevanje spoštuje danes vsa poštena javnost, pečal tadi s vprašanjem splošne draginje mesa. Razvil je tukaj nekaj prav novih misli, za katere so se zborovalci prav živo zanimali. Ako se postavimo na stališče g. Orniga. potem ves avoz tuje inozemske živine in mesa ne more mogo pomagati. Koliko krika se dela zdaj z uvozom argentinskega mesa, ki ne more imeti posebnega pomena in ne bode nikdar splošne mesne draginje odstranil. G. Ornig se vsled tega tudi debate in glasovanja glede uvoza argentinskega mesa ni udeležil; čeprav je bil na zborovanju kot zastopnik mesta Ptuj, je tndi ob tej priliki pokazal svoje pošteno srce za kmetsko stvar. Razvil je zlasti dve misli: Mesni draginji se bode najprve le s žtem odpomoglo, da se izdatno pospešuje domačo ivinorejo. Dajte našemu kmetu priložnost in sredstva, da se izdatno poprime živinoreje in ne bodete rabili zmrznjenega mesa iz južne Amerike. Ali kar se je doslej za domačo živinorejo storilo, to je bilo vse preskromno in premalo ... Pa še nekaj je sprožil naš Ornig, ki pozna gospodarske naše razmere, kakor malokdo drugi. Pravil je, kako imajo vojaki za večerjo črno kavo, v katero namakajo svoj kisli komis. Vkljub temu, da to ni posebno izdatna in tečna hrana, izda država vendar v ta namen velikansko svote denarja. Istotako je tisočero družin, ki so danes tako rekoč brez vsake prave večerje. Na deželi pa segnije vsako boljše sadno leto na tisoče centov jaboijk in druzega sadja. Kmet nima od tega pridelka ničesar, kčr primanjkuje kupeev, ki bi pošteno plačevali. Tako se porabi dragoceno sadje ali za mošt ali pa za prašičjo krmo ali pa celo v vrtu segnije. V drugih državah so gospodarski pomen sadja že davno iz-poznali.    Na   Nemškem,   v   Angliji   in   tudi na
Kupujte in razširjajte naš koledar, ki je največji, najboljši in najcenejši kmetski koledar.
4  —
Češkem imamo na stotine fabrik za sadne konzerve. V teh krajih ne vidiš nikdar kruha s pu-trom. Pač pa jedo delavci, kmetje, vojaki itd. krnh z marmelado, to je s cakrom skuhanim sadjem, ki je izrecno zdrava, cena, tečna jed. Kos kruha z marmelado je na vsak način veliko tečuejša in boljša jed, nego črna skuhana ciko-rija s komisom. Na ta način bi se ljudstvu pomagalo do boljših življenskih sredstev, kmetu pa bi se dalo priložnost, prodati svoje sadne pridelke za primerno ceno in izboljšati 8 tem sploh gospodarski položaj. Žalibog, da se ravno na Avstrijskem na to ni nikdar mislilo. Medtem ko imamo na Nemškem in Angleškem na stotine takih prepotrebnih fabrik, jih imamo v Avstriji komaj 20, ki pa se tudi hudo za obstanek borijo. Ni čuda, — pri nas košta celi vagon ja-boljk komaj 700 kron. Ako bi se pa hotelo iz teh jaboljk marmelado napraviti, porabilo bi se zanjo najmanje za 5000 kron cukra. Prav velikanskega gospodarskega pomena bi torej bilo, da se zniža davek na sladkor... Te in ednake nazore je razvil g. Ornig na omenjenem zborovanju. Mislimo, da mu gre zato velika hvala in da mu mora biti vsakdo hvaležen, kdor ima srce za ljndf?tvo.
V. Vesjak v Ptuju je po svojem poklicu žnidar, ali polet njegovega duha ga nosi v višine politike. Kadar ravno ne hazardira pri Ma-horiču, takrat tudi ne krpa strganih sukenj. Mi smo mu že enkrat priporočali, da naj se drži šivanke, ali V. Vesjak ne vpoŠteva našega nasveta. V njegovem srcu gori ogenj slovenskega narodnjaŠtva in kadar podkuri ta ogenj z Ma-horičevo kapljico, takrat je oče Vesjak ves iz sebe. Hitro mu mora Mahorič kvarte v roko stisniti, drugače prične Vesjak „narodno" divjati ... In tako je postal oča Vesjak „narodni mučenik" v Ptuju. Dosegel je sicer mnogo časti. Prvič se ga smatra kot mojstra v „ferblanju". Drugič pa je general naših ljubih „krigerjev", pri katerih pa vkljub vsemu narodnjaštvu nemško komandira. Drugače pa ni posebni prijatelj nemščine, kar bodemo takoj videli. Vesjak postal je namreč zopet enkrat narodni mučenik. V svoji generalski prevzetnosti pisal je namreč zvezi zadrug v Ptuju drobno pisemce, ki se glasi z vsemi svojimi gorostasnimi napakami in kozli tako-le :
>Sehr geehrter Verbandsobmann! Aut ih Schrei-ben Tom 22. Septemner 1910, beantwortet mein fernbleiben von Verbandssitzungen und Versammlungen rechtfertige ich mich mit folgenden grtlnde: I. A-n 25/4. 1909, bei der SiUung im Bierquale Roschker wurde ich vom einem Vorstandsmitglied ohne eincm Grand angerempelt wo Sie als Obmann mich Vertei-tigten und meine Partei ergriffen, somit wusten um was sich handelt. Die folge dieser anrempelung war speter eine Gerichtsverhandlung bei welcher alle Zeigen sammt dem Verbandsobmann alles gesehene ableugneten und kur* nichts hOren noch sehen wollten. Dacher ich als Beeideterlugner vor dem Gericht ge-standen bin ; dabei wollgedacht • Ehrenmanner bleibten Ehrenmanner III II. Bei der drauffolgenden Sitzung im Rathaus Sil le, sind einige Herrn I I mit solchen Mugeln zu der Sitzung erschiennen dass die Arbeit stOrten und Spitalceln machten wie im einer Juden-schulle, Pfui Teufel I I I Geehrter Herr Obmann auch haben Sie sich hier machtloos gezeigt wo ihre schwa-che mein vorgenommenes fernbleiben wie aus Punkt I erwente Grtlnde bekraltigte. Geehrter Herr Obmann I bemerkt muss es werden wenn Sie eine Eihsicht haben, so werden Sie einsehen dass ein Mann der bisher Ordnung liebt bei so einem Fall nicht bei wohnen kann. Noch weniger sich nur einer Ehre zahlen kann, noch im solcher mite zu verbleiben. III. Sehr geehrter Herr Obmannl Was   weitere   Vorwurfe
betriffc eine Eregung im Volke muste ich Union kurz sagen die Mitdlieder unserer Genossenschaft sind mit mciner Schritt vollkommen einlerstanden, a u f das andere Pobl wird keine rucksicht genohmen. Weiters was wegen der Drohung der Ver6fenllichung anbelagt wurde es mich sehr freuen wen Sie auch mein Schreiben beilegen warden, das die Welt auch die Schattenseite des Verbandes sehen wtlrde nicht aber bios die Schattenseite cincr Genossenschaft welche nicht einmall sovill Schatten das sich einge Vorstands-mitglieder des Verbandes ihre gechitzten Mahl und bartigen Haupter kuhlen konnten (Genossenschafts-siegel) am 28. Sept. 1910 Der Obmann I V. Wesjak m/p.«  —
To je torej originalno pismo našega Vesjaka. Ne vemo, v kateri slovenski šoli se je oča Vesjak nemščine naučil; ali to vemo, da obsega to pismo najmanje 3 krat toliko napak kakor besed! !! Dve stvari so posebno lepe. Prvič beseda „beeideter Liigner" (zapriseženi lažnik). Torej oča Vesjak pravi sam o sebi, da je „be eideter Liigner". Bog se vendar usmili njegove modrosti. Ves Ptuj se za trebuh drži, ko sliši to Vesijakovo besedo. Vbogi „beeideter Liigner!" Drugič pa se je general jkrigerjev" prav fino izrazil, ko je rekel Bauf das (!) andere Pobi (!) wird keine rucksichtgenohmen."Ptujski obrtniki so torej Vesjaku „P6bel", menda zato, ker ne hazardirajo z njim. Zapomnite si to psovko, vi ptujski obrtniki, ki ste doslej še s tem človekom iz nekakega usmiljenja občevali . . . No, to grozovito pisemce Vesjaka napravilo mu je mnogo sitnosti. Vsakdo se ravno ne pusti od enega Vesjaka psovati in žaliti, pa čeprav je možakar general takih „krigerjev", ki nikdar komisa jedli niso. In tožili so ga. Pri sodniji pa so se Vesijaku pričela kolena tresti in milo je prosil, da se mu naj odpusti. Zavezal se je, da javno svojo žalitev prekliče, da plača poleg tega 50 kron v mojsterko bolniško blagajno in vse nastale troške. Tožbo je zastopal naš dr. pl. Plachki, ki je to Vesjakovo obveznost sprejel in potem tožbo umaknil. Tako je oča Vesjak dokazal, kaj pomeni beseda „beeideter Liigner". In tako je postal narodni mučenik. Priporočamo ga slovenskim tercijalkam v molitev . . .
Hofrat dr. Ploj je. glasom poročil sloveuskih listov izjavil, da ne bode več kandidiral. Mož je pa tudi v zadnjem času že premnogo doživel. Vsi so ga zapustili in celo njegovi najboljši prijatelji mu obračajo hrbet. Sam je ostal in tema se dela okoli njega ... Mi smo že od zadnjih državnozborskih volitev sem prerokovali, da bode ta gospod politično umrl. Njegova politika bila je namreč vedno dvojezična. Doma se je delal vedno za najradikalnejšega Slovenca, za brezobzirnega prijatelja kmetov, na Dunaju pa je bil ponižni hlapec vsake vlade in je na vsak migljaj te vlade izdal kmetske interese. To se ne da zanikati in že zaradi te dvojezičnosti je bil dr. Ploj v političnem življenju nemogoč. Poleg tega ni hotel razumeti razvitek političnega življenja in je stal vedno na svojem starem „kon-zervativnem stališču". To stališče je prazna fraza in z frazami ne more nikdo za dalje časa zasigurati svojo politično eksistenco. Pozabiti se pa tudi ne sme, da je bil Ploj vedno grozoviti politični sebičnik. Vso svojo politiko je uravnal vedno tako, da bi zlezel na kak višji stoliček, najraje v ministerski portefelj. Zato je bilo njegovo delovanje osebno in malenkostno. Najhuje pa je, da si dr. Ploj v javnem življenju ni za-mogel ohraniti čistega imena. Ako kdo zaradi političnih zmot ali zaradi prevelike moči svojih nasprotnikov propade, ostane zato še vedno po-
štenjak. Pri Ploju pa stoji stvar povsem dri On je napovedal svoj political bankerot z omadeževanim imenoij Mi ne bodemo zopet preiskovali, v koliko ji| bil ljubljanski list „Slovenec" opravičen, daj! imenoval Ploja „Verbrecher nach § 128" io&l je hujskal nanj državnega pravdnika ter x. obetal ječo od enega do pet let. Ali vsekakor! bi se moral Ploj tega madeža očistiti. On tegi| ni storil. In tako grč kot človek, ki se mujtj vrglo v obraz očitanje zločina, v penzijo .., Tako žalostno konča človek, ki je v ptujsko] ormožkem okraju in sploh na spodnjem Štajed skem igral precejšno politično vlogo, ki so gt prvaški listi hvalisali kot nekakega slovenskegi odrešenika, ki je imel v brezvestni gonji proti Nemcem in naprednjakom prvo besedo in kije zdaj sam, zapuščen od vseh, umazan
Zoper Ploja bevskajo zdaj najhujše slovenski klerikalci. Ti ljudje so navajeni na psovk; in vendar jim zdaj psovk primanjkuje,! katerimi bi hofrata Ploja umazali. Mi Ploja pra' gotovo ne branimo in nam tega niti najhnjS nasprotnik ne more očitati. Ali od klerikalcJt ni zaslužil dr. Ploj toliko blata; kajti v svojeai srcu bil je vendar vedno nazadnjaškega mišljenja in v svojem življenju je vedno klerikalstvu koristil. Sicer pa ne pozabimo nekaj: Pri zadnjih državnozborskih volitvah so ravno klerikalci za Ploja agitirali. Vsakdo je bil nbrezverec" in „ antikrist' kdor ni Ploju svoj glas oddal; procesije so de lali za Ploja in prižnice so zlorabljali zanj. Dar nes pa — vpijejo isti klerikalni agitatorji, da je Ploj „Verbrecher nach § 128" ... Iz tega pač sledi, da klerikalcem ni prav nič za osebno čast. Vkljub vsemu temu, kar danes Ploju opravičeno ali neopravičeno očitajo, imeli bi ga klerikalci še vedno v svoji sredi in hvalili bi ga še vedno raz prižnic, ako bi se pokoril komandi dr. Korošca. Največje lnmpe bi napravili klerikalci za slovenske poslance, samo ako bi t| Korošcu pete lizali. „Pfui Teufel" čez take po-litikastre!
Proti nemški šoli v sv. Lenartu slov. gor, so prvaki že na vse mogoče načine Naravnost sramotno je, kaj ti ljudje kadar ae grč proti potrebam ljudstva. Pošteno* in ljubezen do bližnega je tej bandi postrani stvar. Neka vboga a poštena žena v sv. Len; pošilja svojega otroka v nemško šolo, ker is-pozna veliko potrebo nemške vzgoje. S poštenimi sredstvi prvaki niso mogli ženo za slovensko, oziroma utrakvistično šolo pridobiti. Zato so nahujskali njenega gospodarja in ta je revni ženski iz grdega narodnega sovraštva stanovanje odpovedal. Edino zato torej, ker hoče revna žena svojega otroka izobraziti, vrgli so jo prvaški hujskači iz stanovanja. Ali nemški „Schulverein" se je revice takoj usmilil in ji je preskrbel primerno stanovanje v nemški društveni hiši. Sram naj bode hujskače, ki v svoji prvaški zagrizenosti ne poznajo nobenega usmiljenja. S takimi nasilnimi sredstvi seveda ne bodejo zatrli nemške šole. Davno že bodejo prvaški hujskači iz površja izginili, ko bode nemška šola v sv. Lenartu še cvetela in pravo izobrazbo razširjevala!
Proti nemški šoli v Ciršaku hujskajo prvaki na naravnost zločinski način. Ti brezvestni ljudje ščujejo naravnostjv prelivanje krvi. Mnogo smo že od slovenskih voditeljev v boju proti nemškim šolam   doživeli,   ali   kar se  dela  v Ciršaku, to
prese tolik. trebr slove bode od p podi« na i pros' ravn Cirši ton
!te i
preb pred
hoče
gonj
okol
riši
jev
to r
vila
član
teh
slov
V s
riši
čepi
priš
kak
šole
uso
Mesna draginja in Maggijeve kocke
Mesno draginjo se lažje prenaša, ako gospodinja goveje meso ne le zaradi juhe izkuha, marveč ako vzame v svrho priprave goveje jnhe izvrstne in praktične Maggijeve kocke a 5 h, medtem ko govejo meso enkrat praži, drugič pa zopet za pljučno pečenko, galjaš itd. porabi.
Maggijeva kocka je izdelana iz najboljšega mesnega ekstrakta in vsebuje vse dodatke naravne goveje juhe. Razpusti se v vreli' vodi takoj in da krožnik gotove goveje juhe, ki se odlikuje s krepkim dobrim okusom in ki se da porabili kakor domača goveja juha ne samo kot zakuhana juha, marveč tudi k drugimi jedili, kakor zelenjavo, sosi, ragu itd.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno prave Maggijeve kocke a 5 h in naj se pazi na ime „Maggi" in varstveno znamko „križeva zvezda".

hb
.če. n i m.
je je da nu tor sga je
I!   hlfidnciŠCIHU   VrG111611U. se Priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje
že vse meje. Naprednim starišem, ki so to pametni, da bi radi svojo deco v prepo-Ddo nemško šolo pošiljali, se je od strani ■renskih prvakov naravnost žugalo, da se jim Be hišo zažgalo. Nadučitelj Bresnik, poštenjak do glave, mora najgrše psovke in naj-laži pretrpeti, samo zato, ker podučuje U nemški šoli. Proti g. Zechner, ki je dal svoje ■store za nemško šolo, udomačila se je na-■tnost zverinska gonja. Občinski predstojnik v ■ršakn, ki je baje rojen Nemec in se piše Anin Hauz, pa stoji kot zagrizeni prvak v sredi I lopovske gonje. Orožniki morajo napredne ■sbivalce pred napadi braniti. Ta čedni občinski Rdstojnik pa agitira divje proti nemški šoli in He deci celo s silo zabraniti obisk. Vsled te ■nje je le še sedem otrok, ki so se zbirali Boli vrlega nadačitelja Bresnika in katerih stali se niso dali prestrašiti od prvaških tolova-. Mi opozarjamo v prvi vrsti oblast na ihujskarijo in smo prepričani, da bode naprava red. Opozarjamo pa zlasti na hujskajoče jbke prvaških listov, ki so v prvi vrsti vseh ju lnmparij krivi. Prav dobro vemo, da tudi »vensko ljndstvo v Oiršakn ni krivo te gonje. J Bvojem srcu so gotovo tudi vsi slovenski štabi prepričani, da je nemška šola velepotrebna, Sprav se pobožnih tujih hnjskačev bojijo. In fcšel bode čas, ko bodejo vsi prebivalci Ciršaka iakor en mož navdušeni pristaši potrebne nemške jble. Kajti te šole ne bode prvaška hujskanja igonobila. Edina posledica prvaške gonje bode, 2 pride par nahnjskanih vodij v ječo. Na vsak fičin bodemo razmere v Ciršaku natanko opa-rali in javnosti poročali. Hvala Bogu, da dane živimo v časih španske inkvizicije in da ■no tudi naprednjaki polnopravni državljani, ki ■ačnjejo pošteno svoje davke in zahtevajo od-pino svoje pravice!
Iz Središča nam piše prijatelj to-le pesnico:
„Vi ste Tone in on je Tone,
Kosija sta tud' oba dva,
Razlika med njima je le
Da en Tone bolj ponosen je,
Zato rekel mu je ta gospod,
Naj nadučitelj pravi se mu povsod,
Ker drugač razlike ni
Ker tukaj več Kosijev živi,
Da že večkrat se je to zgodilo,
Zato bi zelo dobro bilo,
Da date to v razglas
Da vsakdo bode znal pri nas,
Da niste g. Kosi več
Le titel »Nadučitelj" vam je všeč . . .
Spisal: Jakob Keitebriga. Pravica za vse! Na poštnem uradu v Ko-vladajo pač čudne razmere.   Pošta je ven-ces. kraljeva. Zato tudi drugih   barv   nego o-rumene ne sme poznati. Ali poštni voz, ki i v Rajhenburg, je bil že opetovano s kranj-mi barvami okinčan.   Poleg   tega so zdaj na nem poslopju nemško-slovenski napis odstra-i in ga nadomestili s čisto slovenskim. To je itipostavno in mi prav odločno proti taki pr-ki   hujskanji v c.   kr.   uradu   protestiramo ! ,vico za vse! Zborovanje za tujski promet na sp. Štajer-Nl se vrši v nedeljo,   20. t. m. ob Vali. uri poldne v kazini    (jedilna   soba   I.   nadstr.) v born. Dnevni red tega   važnega   zborovanja ideče  točke:   1. Pozdravi.   2. Pomen imeta tujcev (poroča g. skriptor Gawalowski). Razvitek prometnih sredstev (železnice, avtomobili, pošta, telegraf, telefon)   in drugi koraki B dviganje   spodnještajerskega prometa s tujci predlogi in razprave). Zborovanje je jako važno p bodemo o njemu obširneje poročali.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
i brez zvezdic »o  letni in kramarski «ejmi;   sejmi, zaznamo-i t zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z drema zvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 11.  novembra v Oplotnici**,   okr.
ijice;   v  Laškem;   pri   Sv.   Martinu**, okr.
nč; v Spodnjih Hočah*, okr. Maribor;  v Or-
iožu**; na Malih Rodnah**,   okr.   Rogatec;   v
omljah, okr.  Brežice;   pri   Sv.   Martinu   pri
Povenjem Gradcu**, okr. Slovenji   Gradec;   pri
Martinu  ob   Paki,   okr.   Šoštanj; v Marn-
lergu**; v Gradcu (sejem z mlado klavno živino).
ne 12. novembra v Brežicah   (svinjski se-
n).   Dne 14. novembra na Gomilici, okr.
[iipnica. Dne 15. n o v e m h r a na Vranskem**;
v Arvežu (sejem z drobnico); v Poljčanah**, okr. Slovenja Bistrica ; v Središču**, okr. Ormož ; v Radgoni**; v Ormoža (svinjski sejem). Dne 16. novembra na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji),   okr.   Kozje.    Dne
17.  novembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato   živino).   Dne
18.  novembra v Gradcu (sejem z mlado klavno živino). Dne 19. novembra v Ljubnem, okr. Gornjigrad ; v Ivnici**; pri Sv. Juriju ob Pesnici**, okr. Maribor; v Rušah**, okr. Maribor; v Gornji Polskavi**, okr. Slov. Bistrica ; v Slovenjem Gradcu**; v Podsredi**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 21. novembra pri Sv. Juriju**, okr. Vransko ; v Arvežu**; pri Sv. Juriju ob Ščavnici**, okr. Gornja Radgona; v Šoštanju**. Dne 22. n o-v e m b r a v Emovžu**, okr. Lipnica ; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 23. novembra v Slovenski Bistrici**; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*. Dne 24. novembra v Teharjih*, okr. Celje; pri Sv. Marjeti ob Pesnici*, okr. Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino).
Učiteljska društva v Mariboru, Celju in Ptaju imenovala so g. dr. G. D e 1 p i n v Ormožu za častnega člana. Čestitamo iz srca vrlemu temu naprednemu možu!
Smrkovi zločinec. Čevljarski učenec Matija Potočnik v Prassbergu se je zagrešil nad neko 8 letno deklico. Oddali so ga sodniji.
Tepež. Pri Lauraču v zg. Hotinjah pri Celju sta se pri pijači fanta Martin Brodnik in Franc Jezernik stepla. Brodnik je Jezernika z nožem osa val, ta ga je pa s polenom na tla zbil. Jezernik je smrtnonevarno ranjen.
Pretep. Posestniki Marko Tržan, Jurij Salomon in Franc Sošter v Vezovja so se skregali. Šošter je vzel neko težko ketno in udaril Salomona po roki. Ta pa je vzel kladivo in zbijal z njim po glavi svojega nasprotnika, tako da ga je smrtnonevarno ranil.
Brata pretepel je v Ptuju znani rogovilež Jaka Vestič iz okolice. Dali so ga zato 24 ur v luknjo.
Železniška nesreča. Na poti iz Pragerhofa v Pongerce je vlak zadel in v stran sunil delavca B. Vertačiča. Ponesrečeni si je nogo zlomil.
Tatvina. Gospa Stiebler v Ptuju imela je večjo korbo z raznim blagom dobiti. Na železnici pa je neznani tat korbo otvoril in iz Dje mnogo zlatnine ter par čevljev ukradel.
Ljubavna žaloigra. V Brucku je ustrelila neka Hedwig Miiller najprve svojega ljubčeka, ober-lajtnanta Avgusta Prischel, potem pa še sama sebe.
Sraka. Slikarski pomočnik Ferdo Žnidar ukradel je v Pristovi mojstru Erjavca 30 pa-tronov in je ogoljufal tudi kočarico Nežo Perl. Potem jo je popihal.
Avtomobil je dragonskega konja v Slov. Bistrici tako prestrašil, da je vrgel vojaka doli. K sreči ni bil vojak ranjen. Pač pa se je konj sam tako poškodoval, da je kmalu nato poginil.
Kradla sta na Ojstrem pri Trbovljah brata Alojz in Franc Kaplja iz Kranjskega. Orožniki so tatinsko dvojico sodniji oddali.
Surovež. Johan Dobrišek v Podgorju napadel je lovca M. Kotnika in ga je z njegovo lastno puško težko poškodoval. Suroveža so sodniji naznanili.
„0fcet" motil je v celjski okolici fant Štefan Soline. Razbil je več šip in se bode zaradi tega pred sodnijo zagovarjal.
Srebrno poroko praznoval je 4. t. m. župan v Ljatomerja, g. notar J. Thurn s svojo soprogo Heleno. Mestna društva so priljubljenemu paru priredila bakljado.
Kolera V Gradcu. V Gradcu je zbolel neki oficir, ki je prišel iz Ogrskega, na azijski koleri. Oblastva so vse potrebno storila, da se grozovita bolezen ne razširi.
Iz Koroškega.
Novega škofa so dobili vrli Korošci. Dosedanji knezoškof Jožef Kahn je namreč odstavljen in na njegovo mesto se je imenovalo dr. Boltežarja Kaltner za vrhovnega cerkvenega po-glavajar krške škofije, Prvaški listi s tem imenovanjem niso zadovoljni, češ da dr. Kaltner ne zna slovenski. Menda bi imeli najraje, da bi se enega Podgorca ali Ražnna za   krškega  knezo-
škofa imenovalo. No prvaško drevje tudi ne zrasle v nebesa... Glavni vzrok odpoklicanja dosedanjega knezoškofa dr. Kahna leži baje v njegovi — bolezni. Klerikalci namreč trdijo, da je dr. Kahn duševno bolan, čudno je le to, da so ga črnuhi vkljub tej bolezni tako dolgo časa držali. oe zdaj je dr. Kahn pokrovitelj prvaške Mohorjeve družbe. Po našem mnenju se je Kahnovo stališče omajilo, ko je nastopil velikanski klerikalni polom na Koroškem. Govori se namreč, da je dr. Kahn podpisal razna klerikalna dolžna pisma in da je torej kot knezoškof drugim velikanske dolgove delati pomagal. Tako se govori in to je menda vsa Kahnova bolezen. Sicer pa nas to posebno ne zanima in pravzaprav jemljemo od dr. Kahna slovo, brez da bi točili grenkih solzic. Kajti ravno pod dr. Kahnom se je brezobzirna gonja politikujočega farštva na Koroškem grozovito razširila. Pod dr. Kahnom je stotero duhovnikov postalo politično pokvarjenih in kar je v slovenski politiki na Koroškem slabega, to ima Kahn na vesti. Kajti Kahn bi moral z bičem v roki politikujoče farje k t njih dolžnosti pognati. Tega mož ni storil in zato ga vidimo odpotovati s tihim veseljem!
Humberg. (S m r k o 1 i n s t v o). Piše se nam: Na novi cesti pod humberškim gradom se je pred 15 leti postavil spomenik rajnemu deželnemu prezidentu baronu Schmidt-Zabierow, ki je za časa svoje vlade prezidal cesto na strmej gradščej rebri. Ta spomenik so v novo, bržkone pridni učenci izobraževalnih društev" grdo namazali. To je gvišno prvaška hvala za to, daje pokojni kakor oče za Rožno dolino skrbel. Skrbel je za promet fužin in puškarij, za dobre, šole, za obrambo naših zelenih gozd, bival je vsaki teden saj enkrat med nami, in prihitel pri vsaki nesreči in večji potrebi, da bi po zmožnosti pomagal. Zdaj v hvalo pa postavljajo „izobraženi" učenci kranjskih hujskačov rujave piramide stavbene umetnosti, patent Hribar, in mažejo mu v obraz šmero, ki je prejkone, od tistih ,har" ki so jih zavozile črne posojilnice. Tem pobalinom bi bilo gotovo ljubši, ko bi stal na mestu rajnega predsednika tukaj spomenik širokoustneža Grafenauer, kteri še tega ni bil zmožen, da bi bil Seljanom občinski pot oskrbel, če ravno so bili še pred kratkem njegovi najzvestejši prijatelji. Zabierow pa je skrbel po celi naši koroški domovini za dobre ceste in njegove zasluge ne bo skrajšalo vse smrdljivo blato, ki ga ima pred durmi dosti črna prvaška stranka. Ce je kaka nesreča, kakor lanski ogenj v Svetni vasi, povodenj ali druge potrebe, poslanca in zastopnika Grafenauerja „či te, bute", pri volitvah in hnjskarijah ga je pa dosti. Boljši bi bilo vašo smrajdo takim nšbeflarjam'' podariti, nego ob Vsehsvetih že pod zemljo počivajočemu dobrotniku naše domovine.
Borovlje. Piše se nam z dne 7. nov.: Z 1 o-č i n s t v o surovih prvakov je že vnebovpijoče. Včeraj (nedeljo) so praznovali tukajšoi naprednjaki rojstni dan slavnega pesnika Schiller-ja. Da bi motili to slavnost, so zasmodili n a-hujskani tukajšni prvaki Košato-to barako, v kateri je imel shranjeno g. Tschinkowitz precej sena in slame. Hudobneži so napravili s tem veliko škodo! Upamo, da jih roka pravice zasači!
Uro ukradel je v Beljaku delavca Leprucu neki postopač Zimerman. Ko jo je hotel zastaviti, ga je policija prijela.
Za pogorelce nabiral je baje v Wolfsberga neki Franc Mastera; v resnici pa je nabiral za-se. Zaradi te lumparije so ga dali pod ključ.
Požar. Pri Celovcu je pogorelo gospodarsko poslopje Jožefa Berger z veliko množino krme. Požarniki so ogenj omejili, ali škoda je velika, ker posestnik ni zavarovan.
Vlomili so po dnevu med opoludanskim počitkom v prodajalno juvelirja Janescha v Beljaku in ukradli blaga za 600 K.
V občinsko pisarno v Vrbi so vlomili tatovi. Ali sreče niso imeli. Dobili so le par mark. To je letos že peti vlom.
Ustrelil se je v Celovcu neki Kari Tich iz Dunaja baje zaradi visoke nervoznosti.
Po svetu.
Kolera se je pojavila v enem slučaju tudi v Ljubljani. Zdravniki so razširjenje bolezni preprečili. Na Ruskem, Turškem in Ogrskem ae
kolera vkljnb jesenskemu vremena še vedno razširja.
Požar v norišnici. V mestu Bradon (Severna Amerika) je pogorela norišnica, v kateri je bilo nad 600 bolnikov. Prišlo je do groznih prizorov. Bolniki so skakali v plamena in se branili rešitve. Na stotine jih je našlo svojo smrt.
Potopil te je na morjn veliki parnik .Gamma". Vsled viharja ni bilo mogoče nikogar rešiti.
Schicht Stearin=sveče
LEDA
najfinejša vseh marki Apartni, elegantni zavoji
No tečejo!                 Ne kadijo! Ne dišijo!                    Ne delajo saj 1
Gorijo s svetlim, mirnim plamenom.    872
Zakaj nam žita polegajo.
Spisal Alojzij Krizami!, Vel. Nedelja.
Ako opazujemo v poznejši rasti naša žita, se lahko sami prepričamo, da ne obvisi vse od narave zbog poleganja, ampak da je tudi kmetovalec kolikor toliko so-kriv zastran poleganja naših žitnih vrst.
Poleganje žit se navadno vrši na dva načina, namreč: zunanji vpliv po silnem viharju, dežju itd ki naravnost bilke k tlom potlači, in drugi znotrajni, ki rastlino oslabi, jo stori puhlo, za držanje klasja nezmožno, pri čemer je pa gospodarjeva nevednost edino-le kriva, s tem da je ali pregosto sejal, morebiti še nezadostno očiščeno seme s slabim kaljenjem, ali je ednostransko gnojil, morda celo napačno da si ravno z živinskim gnojem, ali je pa tudi oranje na neutemeljen način izvršil, mogoče z nepripravnim plugom, ali je pa tudi pustil v spomladi rastočo se žito popolnoma pri miru. Vsi ti vplivi ovirajo neznansko močno rastlino, ki pa more s slabim pridelkom se izkazati I
Proti prvemu vplivu po siloem viharju, dežju, nalivom itd. si pač kmetovalec ne more pomagati, kakor se je to letos na mnogih krajih opazovalo, ker moč narave ja ni od naših 10k in uma odvisna, ampak naš um bi moral biti od narave odvisen, z drugimi besedami, človek vsak, posebno pa kmetovalec bi moral naravne zakone kakor svojo hišo poznati, in po njih si prilagoditi svojo delo, ker ako pustimo svoja opravila naravi v izdelovanje in se tako rekoč od nje učimo, nam je zajamčen lep uspeh in pridelek. Ako nočemo biti slepi in gluhi nam narava sama ob vsaki žetvi oči dovolj odpre.
Zakaj vprašaš ? No, drugi znotrajni vzrok nam do volj jasno pove, da je gospodarjeva nevednost kriva in pripomaga k slabemu razvitku rastline. Mnogokrat ie pri oranju samem se dela napaka, ko mnogo kmetovalcev tje v en dan orje, ne zmeneč se za rastlino, katera bo vsejana. Pri žitu in sploh pri glavnih sadežih bi se moralo globoko orati, gnoj takoj ko je navoien enakomerno raztepsti in lepo podorati. Vsako semen, še tako čisto bi se moralo sortirati in le samo najtežje torej najdebelejšo zelo redko vsejati, najbolje s sejalnim strojem. Oglejmo si gosto vsejano žito ki se je po navadi kod >načeljeno« vzelo. Sejavcc je po navadi sejal ne-glede nato, ali zrnje v kupih leži ali je pa enakomerno oddaljeno. Na kupih rastočo žito v spomladi bujno raste, ker je gosto mata torej v visočino ako je količkaj dobto gnojeno. S tem pa da bujno raste so stegenca zelo dolga, imajo redke stave, ki pa so puhla ter je vsak najmanjši vetrič lahko podere in s tem da so stegna zelo dolga jih solnce ne more okrepiti ampak se zvijejo in preterejo ko teža klasja prt'ska na nje. Oglejmo si pa žito s strojem ali redko vsejano To raste v spomladi zelo počasi. Zakaj vprašaš, no ker je ledko se ne more Siliti v rast, solnce lepo celo bilko vsak dan obsveti, torej ni na eni strani sploh v senci kakor pri postem, za;o se tudi bolje utrdi. Torej gostota, niti košato perje ne dela sence, torej tudi puhlega slabotnega ne store ker raste po časi toda z gostovostjo, ker so stegna zelo gosta je tudi bilka zmožna veliko večji klas nositi no da bi količkaj poleglo, das-ravno je mnogo večje od prešnjega. Zapomni si torej dobro zrak, solnčna svetloba in človeški um so reči ki vzdržujejo svet. Učimo se torej od narave, ki nam bo mogoče bolje gospodarila ko mi sami. Vsaka pregosta rastlina je na tak način popolnoma za nič.
Ali ni proti temu pomoči? O da. Ako nam je žito pregosto le vsled gnojenja, da ima več bilk z enega zrna, tedaj moremo v spomlad, ko je lepo, suho toplo vreme gor in dol na enem mestu vlačti z bolj lahko brano, ako se žito izruje in strga naj se nikdo za njega ne joče ampak se naj veseli, ker ta vlaka ti stoterno povrne trud, ki si ga imel, edino sredstvo da ti zlahia žito ne poleže. Upoštevaj, dragi mf tovariš navodila, ko ti ne samo, da ga zredčiš in do boljšsgi pridelka prideš ampak tudi ves nadležni plevel uničiš, da ti pcz-iieje ui treba pleti. Angleži in sploh vsi napredni narodi to s stroji delajo, zakaj pa mi v malem obsegu ne bi. si hoteli boljšega f" Brez truda ni kruha. Delajmo torej prej z glavo, zatem šele z rokami ker išče te sreča um ti je dan našel jo boš ak' nisi zaspan. Marsikateri reče da je pregnojno. Da še toliko in toliko gnoja je lahko na nj vi, torej zelo močno gnojao, vendar se ti ni treba bati poleganja, toda biti moreje vse tri snovi v enakem razmerju, to je fosforjeva kislina, kali in dušik. Ako je namreč preveč dušika tedaj ne more rastlina v trdnosti ker sta kali in fosforjeva kislina počasnejša v izdelovanju
stanice. S preveliko vsebino dušika je pa rastlina medla in puhla, torej poleganja so kriva.
Gospodarske. Sadimo črešnje.
(Izvirni dopis.) Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.
Kako veselo je gledati v spomladi nežno belocve-teče črešnje, katere pričajo, da ni imel gospodar, ki jih je posadil in cepil, slabih misli v svojem srcu, ampak imel je glavo na pravem mestu in pridne roke. Še ve-selejše pa je, ko so omenjene črešnje obdarjene z lepo rudečim sadjem, ki služijo v hrano nedolžnim otročičem. Radi jih pa tndi uživajo hlapci, dekle, gospodarji, da celo viničarji jih imajo radi. Samoumevio je, da tudi gospodom črešnje ne presedajo. AH žalibog, da se sadijo črešnje in požlahtnujejo v tako pičlem števlo in da So iste črešnje. ki so posojena in pripravna za roditev ob času zorenja njih veje polomljena. Da se tako drevo polomije in razmesari od strani dolgoprstnežev je edino krivo to, ker se kakor sem prej omenil v prcnali množini tad jo črešnje in velikokrat je posledica takega lom ljenja, da pridejo taka dejanja na obtožno klop.
Da se vsem tem sitnobam izognemo in da nam ne bode treba po tujh črešnjah plezati, bi kazalo po mojem mnenju, da si posadi vsak zemljiški posestnik kake 3—4 črešnjeve drevesa, ker za tako sajenje daruje samo en dan zamude. Posebno mlajšim posestnikom bi to svetoval,   kajti tako delo se jim povoljno poplača in
?otomci ne bodo nič slabega o taki naredbi govorili. udi viničar se ne pregreši smrtno s tem, ako tu in tam posadi kako črešnjevo drevo na gospodarjevi zemlji in ta ga zavoljo takega dela ne bode iz kače tiral.
Nekteri trdijo, da je črešnjevo drevo zelo izbirčno radi sajenja in cepljenja. Da pa to ni res, vam na kratko raztolmačim, da je edino krivo le pozno sajenje v spomladi in ravno tako tudi cepljenje ; kajti črešnjevo drevo rodi že v poletju in zavoljo tega postane tudi v spomladi prej muževno, ko druga sadna drevesa. Najboljši čas za saditev takih dreves je v pozni jeseni, ko listje odpade in mislim, da pridem prav ravno sedaj s tem mojim nasvetom.
Pri izkopavanju takih sadik moramo biti lelo previdni, da ohranimo zdrave in precej dolge korenine z sesalkami vred. (Sesalke imenujemo tanke koreninice). Dobro nam služijo v ta namen lesni črešnjevi divjaki, ki so v debelosti mlatilnega cepca (cepiča) z lepo mlado skorjo. Kakor je treba vsako drevo po izkopanju takoj posaditi, tako tudi črešnjevo drevo. Saditi ga je treba bolj v zatišje na kako podnožje, da ne prijajo manj mrzli vetrovi. Sadi in gnoji se mu ravno tako, ko druga sadna drevesa in ko je \o delo storjeno, se odstranijo Vse mladike tako, da ostanejo trije ali štirje rogli od teh mladik, kakih 10—15 cm. dolgi. Vršič se pa popolnoma odstrani. Vso deblo naj bi bilo približno kaka 2 m. visoko. Vse novo zrastle mladike na imenovanih roglih se pustijo skozi dve leti rasti; po deblu se pa sproti mladike odstranjujejo. Po preteku dveh let po sajenju (ne prej) se meseca februarja krona drevesu odžaga in se deblo požlahtni. Pri tem pa je pomniti; da se v brezn'h legah cepi z cepiči, ki so prineseni iz hribovitih krajev. Na nizkih legah se pa požlahtnujejo črešnje od takih sort,   ki jim ugaja ravninsko podnebje.
Tako sem delal jaz. »Pojdi in stori tudi ti tako !<
V Vičanc h, na praznik vseh S/etnikov 1910.
Loterijske številke.
Oradec, dne 29 oktobra :      52, 29, 45, 58, 53. Trat, dne 22. oktobra:        57, 35, 37. 20,   47.
'.ila
Mazilo .tjo
Posebne antiseptičae lastnosti snovi praškega domačega iz apoteke B. Fragner, c. k. dvorni liferanti v Pragi, so uspešnemu vplivu in hitremu zacelenju ran raznih vrst. je zlasti za pokrivanje istih primerno, ker jih pred umaza-varujc in hladi ter bolečino odstrani. To izvrstno domačo tdstvo dobi se i v tukajSnih apotekah.
K nesli dragiiji. Strokovnjaki pravijo, da je vzrok mesne draginje tudi v zaostalosti avstrijskega travniškega in pašnega gospodarstva iskati. Mi imamo na Avstrijskem še mnogo pa£ In travnikov, ki dajejo komaj 15—20 q mrve. Pri rabi kot travniško gnojilo dobro znane Tomaževe moke v zvezi s kajnitom se lahko tri do štirikrat toliko mrve pridela.
Krompirjeva žnpa s paradajzi. S surove, oljupljene krompirje zrcZi v male kocke. Potem raztopi i Maggijere kocke za govejo juho t 1'/» litra vrele vode, daj v to zrezani krompir in dobro žlico paradajza ter primešaj poljubno košček Šunkove koze ali špeha, kar pa ni neobhodno potrebno. Kuha se juho, dokler ne postane krompir mehek, dolij ji potem po potrebi vode in odstrani šunkove koze.
0 naraščajoči dragiiji življenskih sredstev se vse pomenj-kuje s skrbjo. Ali tudi dobre nasvete se čuje. Tako priporočajo praktične, izkušeno gospodinje priznana kuhinjska pomožna sredstva, kakor n. pr. splošno priljubljene Maggijeve izdelke, ki pomagajo štediti denar, čas in delo in so ravno v sedanjih časih dvojno koristni. Vsako leto ednako dobro se odlikujejo tudi v tem, da so njih cene tako nizke kakor doslej ostale.
Svetovno mojsterstvo v industriji ur
vendar pridobljeno!            2is
Prevzetje edine razprodaje me spravi v pololaj, za le K 490 oferirati elegantno, ekstra ptoSčo amerik. 14 kar. zlato-dnhle Švie. žepno uro. Ista ima dobro idoče 86 urno Anker-kolesje premir&ne znamke „Spcciosaa in je na električni poti s pravim zlatom prevlečena Garancija za preciznost i leta.
1  k. K 4 90
2  k. K 9 SO VsakiTuri doda se fino pozlačeno verilico zaBtonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev.  denar
nazaj. — PoSlje po povzetju
E. HOLZER, Krekova, Stradam I8|26.
Izvrstno
odstrani bolečine, omeji vnetje in vpliva antiseptični,
Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoče, vlačili
imenovano  Praško  domače   mazilo kot zanesljivo tredsln
za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpW hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje. BUT Postna raepnšiljatev vsaki dii
1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h.
se i doze,   za K   7-— pa   10   doz franko
na vse   postaje  avstro-ogrske   monarhije pošlje.
Vsi deli embalaže nosijo postavno deponiram varstveno znamko.
Gla
zaloga
B. FRAGNER, l h ta. umih
apoteka ,,pri črnemu orla"
Praga, Kleinseite, ogelj Nerndagasge štev. 203. -------------Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske. ——
<35
Zelo redka prilika!
Tovarna mi je izročila po neki nezgodi več 10 komadov krasnih težkih fllanelastih odej, da ji' prodam pod roko; vzorci so najnovejši,modern«) ban e in imajo le skoro nevMne madeže od vode, kar pa nikakor ne brani, da bi se ne mofl porabljati v vsakem gospodarstvu za pokrivanje postelj in IjuJij; tluige so 190 cm, široke 135 cm, jako fine, tople in in trpežne. Pošiljam jih po poštnem povzetja: 3akrasne flanelaste odeje v vseh barvah in vzorcih za 9 K, 4 gospodarske odeje za 10 K. Vsak, ki čita to, naj naroči zaupljivo, kajti prepričan sem, da bo zadovoljen. Oton Bekera, c. kr. finančni nadpaznik v pokoju, Nachod (češko). __      ,                                             _
Simon Martschitsch
trgovina z usnjem v Ptuju Hauptplatz št. 6.
usoja se naznaniti, da prodaja svoje usnje po najnižjih cenah. Tudi kupuje svinjske kože po najvišjih cenah; surove kože  se jemlje v delo.
p O
Na prodaj je                      ' j
sestyo
24 johov zemlje, lepo poslopje,   vse  kar se pri kmetiji potrebuje, 'A ure od Šoštanja, Mizo enega grada. Več pove g. Jakob Jakopič v Šoštanju, hiš. štev. 163.                     9;j
Mnogo bolnikov je,
ki leta dolgo n težki, baje nevzdr ljivi bolezni lah rajo, najrazličnejS; sredstva rabijo končno s seboj celin, svetom n dovoljni na svojo usodo obupano ter brez zanimanja gle-. dnjo. Skrajni čas je, da ti bolniki I' delni vpliv elektriki v boju zoper ra čnim živčnim boleznim izpoznajo.
»nogo bolnikoi Se ne vč, da se pr spletni slabosti živ-cev. revmatični, glavobola, pomanjkanju spanja, otožnemu in otrnljenju podobnem« staajn, nevralgijah, nervoznemu motenju prebavljanja, pomanjkanja I krvi, slabosti vseh vrst in raznim ženskim boleznim itd. galvanični trajni lahki tok z najboljšim uspehom rabi.
Da trpeče človeštvo o blagonosnem vplivu elektrike I podučimo, spisali smo zelo zanimivo, podučno poljudno-1 znanstveno knjižico in jo pošljemo vsakomur, ki se na i
Nikdar Se s zastonj pon
idilo !
gratis in franko.
Avstriji   tako   vredno   knjigo   občinstvu |
1 Elektro - terapeutična ordinacija,
Dunaj, I., Schwangasse 1, Mezzanin odd. 74.1
Kupon za brezplačno kn|lgo:
N. spr.                                         13./11. 1910.
Elektro-terapeutična ordinacija DUNAJ, I., Schwangasse 1, mezz. odd. 74. Prosim, pošljite mi knjigo: „Racprava omoderii elektro-terapiji" zastonj in franko
Ime'.;..........................................................................................
Naslov:...............................................
Taše zdrayje
dobite I Vaša   slabost  in  bolečine   izginijo,  Vaše   oči,   živci,  muskeljni   in   žile  bodejo   krepki.    Vaše   spanje   zdravo,   zopet  se  dobro  poči tite,   ako   rabite   pravi   Fellerjev   fluid z. zn. „Elsafluid".   Poiskusni   tucat   5   K   franko.   Izdelovalec   samo   apotekar   E.   V.  Feller,   Stubica,   štev. 241   (Hrvati'
prosi trgoi
into
Dom brez ■tao kov,
ker Več
75
9 —
pri gihtU
celo v zastarelih
8luč*ji.i ima   h.i-maianje z
presenetljivi uspeh. BOO zahval-
fnih pi*em. 6 steklenic franko K 6'—. 10 steklenic franko K lir—. Edina rarpošilja-
I ter potom ces. Isretn. m apotekarja.
i Edelirann. Sambor
I   Rlngplatz »t. 39.     854
Rgliki  Slatini   se   takoj p na jako dobrem prostoru
r  1 [mala trgovina 35
tSfcu. Prpomni se,   da  je jPKtc ims.en in je dosedanji
prav   mnogo   denarja
•   Silil.  Več   se   izve  pri g.
■ J lil     s   Kortzija   T    Rogaški
sme            8laliDi-________
l(K ijači pozor! "UR
ogle  , ipodnjem   Štajerskem   v lnjp       kopelji   se   takoj   proda J,            dobro idočo
j-jj (krojaško obrt   X
S . adi družinskih razmer. Pri-u'j6 uili se mora, da je skoraj latoft vsake konkurence in v i se rabi 7—8 pomofini-pO zimi pa 2—3 stalno, je mnogo posla za okolico. i pove upravnUlvo „Šta-jerca."
«a Štabnega zdravnika in dr. Schmida   znamenito
lje za sluh
ani hitro in temeljito na-glahoto, tečenj« iz ušes, lje po n&esih in nagln-(udi ako je že zastarano lenica stane 2 gld. z navo-o uporabi. Dobiva se samo t lekarni        772

Zaslužek! I    799
i K na dan in stalno skozi itje lahke Strikarije doma. o moja mašina za hitro anje ,,Patenthebel" ima Senc jeklene dele, štrika iieslj. ncgavice, modne in petne izdelke. Predm nepo-Poduk zastonj. Odda-ust nič ne stori. Troški ji. Pism. garanc. trajne Pjne. Neodvisna eksistenca. Elpekt zastonj. Podjetje za ■nesevanje domaČega dela, K sodn. protokol. Kari Wolf, Sni, Mariahilf, Nelkengasse 1/06.
Delavci       m
»ijo posebne   cene v  trgo-jgbi 2 rezanim  blagom,   peri-K ia obleko Wesiak, Maribor, Draugassc.
ftKXMXXXKX
000000000
Mlinarski pomočnik
r. sprejme.  Ponudbe s prepisi spričeval pri
IF. C. Schwab, Ptuj
„Aumiihle."          974
Na prodaj je         522
£ zemljišče 9
tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlberg) občina Lcitersberg v obsegu 17 oralor, S orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola Sark, c. ki. uradnik v pokoju, Maribor, postna ul. 9.
o«o«o«a«o«g«Dva«DO
^     o«.
SPY
š pozna že vsakdo! ž
* Permanent cefir
5 18m za 6 srajc     K   860£
5 Recordia Kanevas              5
a 23 m                    K 10-60 a
a          Gorska tkalnica         a
q S torek & Machine t
a SPY, st. 4, Oriova Rora o q                (Češko.)         8001
OaoaODOaOaeaOaoaOO
Suhe gobe
kupuje
Hans Sirk, Maribor,
Hanptplatz.         720
Lepo srednjo posestvo
v Šmarju pri Jelšah, 16 minut od cerkve in šole, obstoječe iz sadonosnika, travnika, njiv, gozda in novo nasajenega vinograda, ki se je lani 10 po-lovnjakov vina že nabralo, z lepim zidanim, z opeko kritim poslopjem, se takoj zavoljo preselitve poceni proda. Natančneje F. Petelini. Zgornja Pelskara pri Pragerskem. 955
Jedilne gobe! orehi!
Papir-
940
Kupim vsak dan vsako mno-s.ino svitle jedilne gobe kg K 460 do K 6—, svitle crehe kg 40—46 h, zlata reinette, Pariser 16—20 h, fižol (Wach-tel) 26—27 h, pšenica 18—19 h, jijca 6 k. za 80 h. Oskar Moses, Ptai, Draugasse 6 poleg Piricha, filijalka v Kagoznici 21 (p. Brenčiča).
OOOOOOOO     Dobro ido^° 9ostilno Posestnik  970
■ let. simpatičen, z lepim po-■stvom blizu mesta, želi v Bkon Čedno, izobraženo dekle, Ktera ima nekaj denarja in melje do gospodarstva. Pisma i fotograijo se naj pošljejo | jjid B. K.   postrestante Celje.
se da na račun ali v najem. Več   pove   upravniStvo   »Štajerca'',             954
Vila
964
fcoda se, jako lepa,nova zidana, Si stanovalnimi sobami pro-r.:mim vrtom in sadonosni-URQ, v prav lepem mestu na ^odnjemštajerskem,pod ugod-limi pogoji. — Naslov pri uirtvnittvu lista.     964
bdviničar  ali  šafer,
penjen, sprejme  se  za vino-
sidnieko posestvo v Halozah.
IfrašasevPtu]i,AII«-helllje»-
gassa 13.            966
Epilepsija, Krči, Nervozno stanje.
Izredni uspehi potom
„EpileptikoM"
Boat, varov. Četna K 7'—. Zahtevajte zdravai&ko napravo st 86 »astoaj od glavne zalog*. AMtMu nr Aiitria, Duaaj DC, ali
& naravnost od tabrike: r. SekiruenaMtkek«, Frukhrt »m Nail. 8 IMMWMMMM
Mizarski učenec
■e takoj »prejme pri g. Toraas
Kappu n, mizarskemu mojstru na
Bregu pri Ptuj«.     968
v On
ustanovljena. 1870,
ail
_____ii
u
konto pošt. hranilnice št. 832036,
giro-kontopriav-stro-ogrski banki
j               prevzame vloge vsaki dan, ==
izposojuje domače štedilnice (Heimsparkasse), kapitalizira oedvignjene obresti vsakega pol leta in plača rentni davek iz lastnega. Ona daje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wechscl) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in proti zmernemu obrestovanju ter daje vsakega dopoldne rada in brezplačno pojasnila v vseh hranilnicnih zadevah. Za vloge jamči ne samo izdatni reiervni fond zavoda, marveč tudi mestna ohoinu ornežka z vsem svojim premoženjem; poleg tega je ta sparkasa podvržena držav-nemu nadzorstva in državnim revizijam.
Vsled tega je za vložnike najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod.
972                                                Ravnateljstvo.
Garantirano natnrno pristno
= Ptujsko staro vino =
K 56—,   rizling iz leta 1908  K 60-—, dobro
novo vino   pretočeno   (abgezogen)   K 50"—. —
50% pristna slivovka K 106'—; 50% tropinovc
K 112 za 100 litrov prodaja
J. Kravagna v Ptuju.
967
Mala gostilna
v bližini železniške postaje Rogatec na trikratnem križanja cest, nasproti živinskemu sejmu, proda se zaradi slučaja smrti. Vpraša se:
96„        firma Berner, Rogaška-Slatina.
Priložnostni   nakup   za   mlinarski promet.
Zaradi nakupa večjih mašin proda se najceneje razno mlinsko pohištvo (1 Walzenstubl von Horde, 1 Schrotstuhl von Ganz, grobo in fino riflan, z rezervnimi valčki, zobnimi kolesi itd). „Aumiihle" pri Ptuju poštni predal št. 30.
975
Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika 600 kosov samo K 420.
Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z veriaico, grč natanko, se garantira 8 leta, 1 modema zidana kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koljerja iz orient. biser. mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazleti za dane, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, l usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 gradni dubte zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepši razgledi sveta, 3 Bmcšni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. 8eznamek ljubavnib pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in še čez 600 v hiši potrebnih predmetov. Vse akupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 4-20. PoJIje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiia P. Lut, Krakova, st. 360. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj.      976
XOOOOOOOOOOOOOOCUXXXK
Veliko presenečenje!
600 k. za le K 4--. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf, žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim kamenjem. 1 špic za cigare z bernsteinom, 1 eleg. broša za dame (no-nost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 žepni nož, 1 par gumbov za manšete, 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 najlepših slik tveta, 5 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „Briefsteller", 20 predmetov za korespondenco in še 600 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je že sama denar vredna, košta samo K 4'—. Naslov: Dunajska hiša blaga P. WindUch. Krakava st. G/10. NB.   Kar ne
dopade, denar nazaj.                                977
E 1203/10 4.
Vsled sklepa z dne 28. X. 1910 E. št. E "?**!!o_ pride iz konkurzne mase Josefa Pirich, fabrikanta usnja v Ptuju, dne
naprej najprve v fabriki usnja Josefa Pirich na Bregu pri Ptuju, potem pa v hiši Wagplatz št. 2 in eventuelno tudi v naslednih dneh k
: javni razprodaji:
razne vrste usnja, kož itd. v vrednosti čez 25.000 K, mast in čreslovine (Gerbstoffe) v vrednosti nad 4000 K, usnjarskega in pisarniškega pohištva, pohištva za stanovanje, vozov, konjev itd.
Vsi ti predmeti se zamorejo dne 28. XI. 1910 vpogledati v času od 8—9 ure dopoldne na Bregu pri Ptuju in v Ptuju (Wagplatz št. 2).
C. k. okrajno sodišče Ptuj
oddelek IV. dne 1. novembra 1910.      969
Najizvrstnejše in najboljše tambure izdeluje in razpošilja
aioi J.
Sisek (Hrvatska).
Odlikovan na Pariški razstavi 1. 1900 ter na Milenijski razstavi 1896.
Razven tambur in skladb za tambure ima rasna glaz-bila kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka-rine itd., za katere se pošilja posebni cenik s slikami.
Veliki ilustrovani cenik pošlje vsakomur zastonj in franko.
V tej tvornici izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod
naslovom
„Tamburica",
kateri prinaša poleg pouka i krasne tamburaške  skladbe in košta celo leto samo 8 kron.                                            971
Sfranilnica (Sparkassa)
Uradne ure
za poslovanje s (strankami  ob delavnikih od
8-12 um.
priporoča ae glede ▼««-kega med hranilnica« zadeve apada-1 ječef a pearedov-anj«, iatotako tudi za poirede-vanje vsakorsnegra jr©aift z aval egarak. banko.   •»■■»"■■ Strankam se med uradnimi urami radoreljno in brezplačno vsaka zadeva pojaani in po vsem vstreže.
(We*ft z
a»»t. emttk«
banko.
Ravnateljstvo.
48
60440
350
3
-■  ■                                    ■■■!■■
Razglas.
Pri šparkasi mestne občine Celje se od 1. augusta 1910 naprej vloge vsaki dan obrestujejo.
Ravnateljstvo.
721
Pridna deklica,
ki je hodila tndi v nemško šolo v Hrastnika in ima dobro spričevalo iz nemščine, bi rada dobila službo ali šla za učenko, najraje v kakšno prodajalno. Naslov: N. N. št. 112, Hrastnik, g
Oznanilo.
Mi vam naznanimo, da imamo veliko zalogo
zimskega blaga
po prav nizki ceni še kupljenega. Priložnost vam je tedaj dana, da si izberete dobro blago po nizki ceni. Naša postrežba je zanesljiva in poštena, to vsaki lahko priča, kateri je naš kapec. S tem   vas  pozdravimo in vabimo na kup
trgovci v Ptuju.
Na pravočasno narocenje
Tomaževe moke
v svrho gnojenja
um, pas in poii.
se tem potom opozarja.
Mi   garantiramo   za   čisto   in    polnovredno
Tomaževo moko in oddajamo jo izključno v
plombiranih vrečah   z varstveno znamko m
oznankom  vsebine.
.    Fabrike Tomaževih ^ ■**•     fosfatov     ■*•
(Thomasphosphat-Fabriken)
G. m. b. H. BERLIN W 35.
Kmetje, zahtevajte od vaših liferantov gnoja
Tomaževo moko „Križeva   marka".   Gratis-
knjižice o porabi iste se dobijo  od zgoraj-
šne firme.
»16
Climai-
Najcenejši promet. Nobene finančne kontrole. Najmanjša potreba   vode.   Nobene nevarnosti za razstrelbo.
BAGHRICH & Co.,  Dunaj
XIX./6 Heiligenstadterstr. 83.                699
China železni Malaga glaž 2 K; prašek in pilule za bledolične,
Skatlja 2 K, izvrstno sredstvo za okfepčanje krvi.
OO Sok iz zelenjave za prša in pljuče, OO
glaž 1 K 20 h; jafco dobro proti kaSlju, pomanjkanju sape itd.
Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 h.
OO Čaj proti protinu v zavojih a 80 k.  OO
Balzam proti gihtu v udih in živcih a 1 K
izvrstno namazanje proti bolečinam.
Strup proti ščurkom, mišam in podganam a 1 K
se dobi v apoteki                                  966
L. HERBST, BLEIBURG (Koroško).
Zelo dobro idoča
9ia
= gostilna =
z zemljiščem in   gospodarskim poslopjem se takoj zaradi bolezni pioda ali odda v najem. Kje?
pove uprava .Štajerca".
Išče se v najem:
gostilno,
ako je mogoče združeno z mesarijo. Najemnik z ženo v obrti priden in ima  kavcijo.   Ponudbe   pod   „Hilda",   poste restante Unterdrau-burg.                                    930
Mesto 40 K samo 6 K
Priložnostni nakup
Gamsova brada
Krmilna sredstva in krmilna sredstva je dvoje!
Dobi se krmilnas4 sl/a, ki ne pomniti druzfiga, nego & bičkonosno poflb] otpadkov. Ko se I* kim odpadkom is* kar bi se dalo rabili, izsesa, se nir> vredne ostanke ktt krmilna sredstvap«. daja. Dobi se paioS krmilna sredstva a neporabljenih, doidk surovih snovi in m čelu teh stoji
Fattinger'iB¥ ■■
„Lncenlas" vrsta II za izrejo ;,Lni'Culus" vrsta III za pitanje
ki je najbolj Seno in priimt okrepcevalno krni' lo Pri svinjah ,1* cuius", kot pn» no krmilo k vata" |idlj n hni svinjski krmi. pospeši izrrjii pitanje, okrepil zdra>je živali, •>{ veča iiroflnkrijo »d pitanjem. — i kili ,tncculns° pound povečanje Uit u I kiln in zMjšakato-vost mesa, masti ii Spina.
50 kil z vrečo vred!
K 11-60 od fabrike.
pr
Ceniki brezplačno od fabrike živalskih krmit
Fattinger & comp. z. z. s z.
■K
Dunaj - Inžersdorf.   de
št. 00 po kg. 36 vinarjev, moka za'kruh 22 vin., in  vse drugo  špecerijsko  blago dobi  se najceneje pri
Hans Sirk, Maribor 1
Hauptpiatz.
V Rogaški slatini (Rohitsch-Sauerbrunn) je prt
ložnost vzeti v najem BtfST" štacuno in stanovanje *3j
sposobno za trgovino s mešanim blagom Da do-j brem mestu, kjer je že dve leti bil trgovec > dobrim uspehom, tndi bi veljalo za peka, kateri ima pravico tržiti; odda se le takim, kateri it zmožni s kapitalom peljati kšeft; najemščma prav primerna; vprašanje pod naslovom „Hausbe-sitzer" Tegetthoffstrasse 30, Marburg. 911
Iščem za mojo dobro idočo g o s t il n-o januarja 1911 naprej
najercinika
1.
ali
,..        natakarja na račun. ^^
Jako <lobri prostor za krojaškega mojstra. Vpraša  se pri lastniku   g.  Georg Lanko, trgovcu irr krčmarju, Trofin.                       9»
Brata Shwitsi
pr;
to:
ad
go da
ag tej ris tal po
lj v i
da
Ne
sv to: ad
če.
v Ptuju
priporočata    izvrstne   iivalii Stroje (Nfthmaschinen) po ila-
defii ceni: Singer A   .  . 70 K - k Singer Medium90   , — , Singer Titanial 20  , — ,
Ring*chifchen      ........140   , — ,
Ringschifchen za krojače   .   .  .  .180  , — ,
Minerva A..........100  , — ,
šiiBerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , -* , Cylinder Elastik sa čevljarje . .180 , — , Deli (Beetandteile) za vsakovrstne stroje. Najin« cene so nižje kakor povaodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik bret-plačno.
pod. jelenovi bradi, nova, zelo lepa, 16 cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj aamo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvo« pristaa. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad
Fenichel, Dunaj IX, Altmuttergaeae 3/123.
Mnogo priznalnih pisem.                  903
Cementne cevi, plate za tlak, truge za svinje krmiti, truge za napajati, ter vse drugo cementno blago in cementne izdelke, nadalje apno, portland- in roman cement, ter vse vrste strešne opeke ponuja najceneje
F. ROGATSCH, Izdelovanje cemeolsega I : stavbenim materijalom. Maribor u Dr..
r s st a ( ki ra< Br Bf in so Mi ki
bi:
M-cc st. to sil si pr K. nE
3 ve
re zr
d t
nt
::
i?!      v
IU    r.
Udajatelj in odgOTorni urednik: Kari Linhart
Tiskal: W. Blanse v Ptuju.
D.A