SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 | Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in za cele leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. Dirección y Administración: ORAL. CESAR DIAZ 1657, TI. T. 89 - 3667 -Bs. Aires. ASO (Leto)"IX." BUENOS AIRES, 24 DF MARZO (MARCA) DE 1939. Núm. (štev.) 113 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Razburjenje pred vojno po vsem svetu Vsied zadnjih dogodkov je zavladalo po vsem svetu veliko razburjenje in dezorjentacija. Komaj je Nemčija podvrgla Češkoslovaško, je že okupirala tudi Memel, za kar se je že pred letom pripravljala; potem pa bo s pomočjo Madžarske skušala opraviti najprej z Romunijo, ali pa morda s katero drugo državo. Rog ve k i.] Hitler misli. Ovire pa itak doslej ni našel nobene. Severnoameriški zgodovinar Bigelovv. ki je bil šel obiskat bivšega nemškega .cesarja ter Nemčijo, se je vrnil v New York ves fašistično navdušen ter je izjavil, da bo Hitler najprej okupirai Poljsko in Séíe petem da bo diktiral mir. Dalje ugotavlja omenjeni možakar, da vsa zveza med Francijo, Anglijo, Rusijo in balkanskim paktom ne bo nič zalegla, kajti Rusija da m še nikoli v zgodovini izvojevala nobene vojne, če pa se bosta Francija in Anglija upirali, bo kmalu zapla-polala nemška zastava na Napoleonovem grobu. V Evropi da ne bo miru, dokler ga ne bo Hitler diktira, takrat, ko bo dosegel svoje. Takih in podobnih prerokov je seveda vsepolno, ki napovedujejo zmago tem in onim. Londonski nadškof na primer je dejal, da bi se moral ves krščanski svet pod vodstvom pa peža organizirati proti totalitarnim državam; demokratičnim državam pa priporoča, naj se zvežejo s ko--^■vm-koli tudi z rdečimi, /. Rusijo, ko H gre za življenjski obstoj in naroa--io neodvisnost vseh narodov. Tako se je izjavil tudi bivši angleški zunanji minister Eden. Svoje protifašistično mnenje so izrazili skoro vsi angleški politiki in državniki vklju-čivši ministerskega predsednika Chamberlaina kakor tudi zunanjega ministra Halifaxa, ki sta oba do zadnjega verjela in v tem smislu tudi u-ravnavala angleško zunanjo politiko, da se bosta Hitler in Mussolini une-sla, čc se jima v njihovih željah v Afriki, Avstriji in Sudetih ugodi, sta siednjič vendarle tudi onadva spoznala, da je nemški in italijanski 'ipet.it neutešljiv, ki bi znal slednjič tudi angleškim interesom škoditi. / posebno ker se Rusija ne da spraviti na led, in je bila že večkrat postav-'jena v zadnjo klop. Francoski državniki niso ničesar izjavili, pač pa f-o dali Francozi ministrskemu predsedniku proste roke do novembra, ki je takoj odredil šestdeseturni delavnik v municijskih tvornicah ter ;e izdal in je dejal da bo po potrebi še izdal, še druge ukrepe, ki so vsi enotno nacionalnega in vojnega zna čaja. Izgnani zadnji češkoslovaški predsednik republike, 3eneš, ki je sedaj profesor na neki univerzi v New Yorku, je tudi dej'il. da sedanji 'voditelji" Cehoslovakov, so enostavno prodali narod Hitlerju; so to napravili proti volji naroda in da so čisto navadne izdajice. Pričel pa jo obenem, kot Masaiyk pred dvajsetimi leti, zbirati Čehe in Slovake okrog sebe da znova, kot pred dvajsetimi leti. začnejo v tujini borbo za svobodo. Pridružil se mu je tudi Masa-rykov sin Jan, ki je bil prej poslamk v Londonu. Z eno besedo: vsi državniki demokratičnih držav in mnogi drug' vplivni možje so govorili proti fašizmu. Prav ta čas pa se vrši pan Amerikansko zborovanje v Montevi-deu, ki je tudi obsodilo fašizem in nacizem. Praktičnega pa se doslej še ni ničesar ukrenilo. V Londonu so ponovno sprožili i-dejo, da l)i so Anglija., Francija in Rusija z drugimi manjšimi državami organizirale v skupen blok, ter tako zajezili nacistično in fašistično ekspanzijo. V Moskvi so zato priprav Len: in so pozabili na žalitev, ki so Jo bili deležni ob Monakovem. Politika je pač politika in Rusi so pre- Pred sporazumom s Hrvati POMEMBNE IZJAVE DR. MAČKA — HRVATSKO VODSTVO SE'ZA VEDA, DA SO INTERESI HRVATS KEGA NARODA NAJBOLJE ZAŠČITENI V SKUPNI NARODNI DRŽAVI S SRBI IN SLOVENCI — PREDSEDNIK VLADE POJDE V ZAGREB ZARADI RAZGOVOROV V zadnjih dneh, in v zvezi z novo napetostjo, ki se je pojavila v Evropi po razkosanju (Češkoslovaške, so nekateri listi začeli širiti vest, da je tudi Hrvaška, ki zahteva avtonomijo, pripravljena prositi Nemce in I-talijane za pomoč in da tako zadržanje Hrvatov utegne pomeniti razkosanje Jugoslavije. In na podlagi te vesti so že na novo spreminjali zemljevid Evrope. Neki tukajšnji italijanski rdeči publicist jc v bulvard-skern večerniku celo opisoval, kako bodoMussolinijeve in Hitlerjeve čete v par urah pomendrale Jugoslavijo in kako jim bodo pr tem pomagali Madžari. Fašistični Italiji je rde či pisec "odstopil" celo Slovenijo in Dalmacijo, vse hrvaške kraje pa je začasno prisodil Madžarski, ki jo bo pozneje vključil Hitler v svoj rajh. Tako je Mario Marianí v par urah "likvidiral" Jugoslavijo. Tako zastopniki Srbov, kakor zastopniki Slovencev so že opetovano nuglasili, da se bo Jugoslavija borila do zadnje kaplje krvi, če bi ji 1 kdorkoli ogrožal obstoj ter jo hotel zasužniti. Mnogi pa si niso bili na jasnem glede zadržanja Hrvatov — t. j. pravih Hrvatov in ne onih tujih plačancev, ki v inozemstvu trobijo, da hočejo "nezavisnm hrvatsku dr-žavu", ki bi jo čakala ista usoda kakor Slovaško. Sedaj pa je tudi hrvaško politično vodstvo povedalo svojo jasno besedo. Tako glasilo bivše HSS kakor Maček sam, o katerem Dragiša Cvetkovió. predsednik jugoslovanske vlade so zadnje volitve pokazale, da govori v imenu pretežne večine Hrvatov. so odločno dementirali zgoraj omenjene vesti. Mačkovo glasilo je nedvoumno povedalo, da se hrvaško politično vodstvo dobro zaveda, da bi Hrvaška kot samostojna država ne mogla obstojati in da so interesi hrvaškega naroda v Jugoslaviji. Edino, kar Hrvati zahtevajo, je, da'-se vprašanje sožitja Srbov, Hrvatov m Slovencev pravično uredi. Zadnja poročila iz domovine zatrjujejo, da se bodo razprave o tem vprašanju začele v najkrajšem času in v Beogradu napovedujejo, da poj-de ministrski predsednik g. Cvetkovic v najbližji bodočnosti v Zagreb, kjer se bo sestal z dr. Mačkom in drugimi predstavniki Hrvatov ter se z njimi pogovoril o preureditvi državne uprave. Ta poročila zagotavljajo,, da tudi dr. Maček želi, da se čimprej doseže popoln sporazum in se s te mo krepi država V Zagrebu so z ogorčenjem zani-foli vesti, da nameravajo hrvaški politični voditelji prositi Italijane ali Nemce za intervencijo v zadevi, ki je notranja stvar Jugoslavije in nobene druge države. • tvjf, Nemci zased!; tudi Memel LITVANCI SO MORALI ODSTOPITI MEMELSKO PRISTANIŠČE RAJHU NAD POLITIKO MIRU IN SKUS AJO ZDRUŽITI VEČ DRŽAV ANGLEŽI SO OBUPALI Izgleda, da se v Evropi priprav- Gaiencu, romunski zunanjt minister, l¿i vodi razgovore z nemško trgovinsko komisijo ¡jajo važni dogodki. Anglija in Fran cija, ki sta doslej tudi na račun svečano danih zagotovil vodili politiko popuščanja napram Nemčiji, sta radi zadnjih dogodkov, katerih žrtev je postala češkoslovaška država, obupali nad politiko pomirjevanja in prihajata do prepričanja, da se nadaljnje širjenje Nemčije na škodo drugih držav v Evropi ne bo dalo preprečiti s konferencami monakov-skega kova, marveč le '.edaj, če se proti sili postavi druga sila, ki bo dovolj močna, da nemško ekspanzijo zadrži. Chamberlain, mož oljkove vejice, ki je doslej reševal mir, je v ponedeljek, na zborovanju političnih somišljenikcvo v Birminghamu in pozneje tudi v parlamentu odkrito povedal, da je nad oljkovo vejico obupal in da bo treba najbrž roko oborožiti s krepko paiico. Hitler, ki je v Monakovem svečano izjavil, da zahteva v Evropi samo še Súdete in da bi potem popolnoma zadovoljen, je prekršil dane obljube in razkosal samostojno češkoslovaško državo, za V PROTINEMŠKEM BLOKU katere nedotakljivost -je bil dal be- pričani, da čas dela zanje, zato sc-jim nič ne mudi. Angležem in Francozom se doslej ni posrečilo, da bi Rusijo zapletli v boj fašističnimi Jržavami, medtem ko bi oni hoteli u-veljaviti. kot na Španskem, svoje kramarske načrte. Baje so se v Moskvi odločili, da se ne zganejo, četudi Hitler in Mussolini pobašeta vso Srednjo Evropo in Bilkan, kajti njih načelni interesi so v nejah Rusije, kar sklepamo tudi iz tega, da je 'lilo pred meseci ukinjeno priseganje ruske armade svetovnemu prole-tarjatu; zdaj priseguje samo svojemu poveljstvu, to je vladi Vsekakor se bodo morali v Parizu ■n Londonu kmalu odločiti, če bodo hoteli rešiti svoj prestiž in interes In vse kaže, da so se že odločili, samo niso še pričeli z akcijo. Brez vsakega dvoma bodo tedaj tudi Združene države nastopile na Daljnem vzhodu; ojačil se bo odpof Kitajske in Rusija bi tedaj organizirala vse sile proti vzhodu in zapadu. Medtem pa so manjše države v ve liki nevarnosti, da bo še katero prej •cidela usoda Češkoslovaške. Jugoslavija se je izjavila, da se ne bo priključila nobenemu bloku, marveč da se l)o še bolj naslonila na Italijo Na ta način pač lipa, da se bo najlažje ohranila do trenutka, ko bodo enkrat druge velike države prve vr gle svoje karte, takrat bodo tudi v Jugoslaviji vedeli, česa jim je stori-¡ i. S tega pa sklepamo ,da ne samo Mala antanta, ki ji je Hitler z zlomom češkoslovaške zadal zadnji sairtni udarec, marveč tudi Balkanski sporazum ne pomeni potrebnega odpora napram nacistični in fašistični ekspanziji. Vsekakor stoji človeštvo pred novo svetovno katastrofo, ki bi bila samo po izjemnem nakljvčiu izbežna. Narodom iri narodnim manjšinam pa prinaša svobodo in končno mir ter blagostanje. Zato pa se splača boriti. Povemo pa, da ta zmaga ne bo ver-sko-politična, ne fašistična, niti komunistična, marveč zmaga repnice in pravice nad krivico in nasiljem ter ".maga socialne pravičnosti med 'judstvom in narodi. Horthy, regent Madžarske, ki je dal zasesti Podkarpatsko Ukrajino in namerava proširiti svoje meje še proti Romunski sedo. Kakor da to ni dovolj, so se takoj po okupaciji bivše češkoslovaške države začele širiti vesti, da so Nemci poslali v Bukarešto ultimat, zahtevajoč popolno gospodarsko podreditev Romunske, k", bi se morala obvezati, da bo zaustavila industrializacijo dežeie ter da bo trgovala samo z Nemčijo. V evropskih političnih središčih je t;' vest vzbudim največje skrbi, ki gotovo niso neutemeljene. Če bi se Nemčiji posrečilo, da za svojih 90 milijonov prebivalcev, kolikor jih danes šteje, dobi dovolj žita in mesa v Madžarski in Rmuniji ter da pole!" tega zagotovi svoji moderno opremljeni vojsk- romunsko nafto, bi se rajh spremenil v orjaško velesilo, katere ekspanzija bi se ne mogla več zadržati. Takšne skrili so povzročile pre-okret v zunanji politiki Anglije in Francije. Vladi teh držav sta sporočili v Berlin, da ne moreta priznati pravno veljavnost priključitve Češ-] koslovaške k rajlm isto sta sporočili Di. Beneš, bivši češkoslovaški državni predsednik pripravlja v Združenih državah sestavo češkoslovaške države tudi Rusija in Sev. Amerika, ter sta brž začeli poizvedovati, kje bi se našli zavezniki proti nadaljnji nemški ekspanziji. Angleži in Francozi so se najprej obrnili na Rusijo in Poljsko in sedaj se s tema dvema dr-pen nastop proti Nemčiji. Ustvaril žavama vodijo pogovarjanja za sku-na,' bi se blok teh držav, kateremu naj bi se pri ključile še manjše države in predvsem "balkanski sporazum". Kako se bodo ta pogajanja končala, se še ne more vedeti. Verjetno pa je, da bodo posebno manjše države sledile zgledu Poljakov, ki zahtevajo, da jim Francozi in Angleži ter Rusija nedvoumao zagotovijo vojaško pomoč za slučaj oboroženega obračunavanja z raihont^pre— den pristopijo v tak protinemški blok. Usoda Češkoslovaške, ki je zveste stala ob strani Francije, dokler je Francija in z njo tudi Anglija in Rusija niso zapustile, narekuje takšno previdnost vsem onim državam, ki so prešibke, da bi se same mogle uspešno upirati dižavi z 90 milijoni prebivalcev in z dobro organizirano vojsko. Pogajanja so še v teteu in najbrž se bo v kratkem videlo, ali bo kaj kruha iz moke, ki so jo sedaj začeli z veliko vnemo mešati v Parizu in Londonu. Medtem pa je Hitler spet nekoliko povečal Nemčijo. Priključil ji je Me-mei. Tudi to zadevo so Nemci uredili na hiter način. Poklicali so v Berlin litvanskega zunanjega ministra m mu sporočili, da ima vlada v Kov-nu štiri dni časa, da se odloči, ali naj lepo prepusti Memel rajhu ali pa naj preizkusi moč nemške vojske, ki bo po preteku teh štirih dni dobila nalog, da zasede vso Litvo. Ker je Memel pretežno nemško mesto, ni bilo mogoče misliti na to, da se bo kdo potegnil za Litvansko, če bo skušala protestirati, in tako so v Kovnu prišli do edino možnega zaključka, da je treba to edino litvansko pristanišče pač prepustiti Nemcem. S tem bo Litva sicer prišla v gospodarskem oziru popolnoma pod vpliv Nemčije, vendar pa se tolaži s tem. da ji je Hitler obljubil, da bo spoštoval njeno politično neodvisnost. Kar se pa tiče Češke in Moravske, so Nemci začeli tam strahotno gospodariti, če so resnične vesti, ki zatrjujejo, da so pozaprli več ko 18.000 oseb ter da so jih najmanj 4.000 poslali v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Slovaki, Katerih kratkovidni voditelji so nasedli tujim spletkam ter povzročili razpad skupne naiodne države, ki so jo pred dvajsetimi leti ustanovili s Čehi. se najbrž že kesajo svojega koraka; njihova samostojnost je bila "cvetka-eno-dnevnica", kakor jo je označil neki tukajšnji pisec. Danes imajo v svoji deželi tujca, nemško vojsko, s katero jih Hitler "protežira", in nič',ne vedo, kdaj se bo nemška vojska u-maknila... Lepo '¿neodvisnost" so si nakopali! acarara Argentinske vesti SOKOL DOCK SÜD-BOCA ČEŠKO SLOVAŠKEMU SOKOLU Odbor Sokola Dock Sud-Boca je poslal češkoslovaškemu sokolstvu v Argentini izraz globoke žalosti radi tragedije, ki je zadela češkoslovaški narod in češko sokolstvo. ROJSTNI DAN DR. ŽELALIČA V sredo 22. t. m. je g. dr. Špiro Že-lalič. tajnik kr. jugosl. poslaništva obhajal svoj rojstni dar>. G. dr. Že-lalič je ob tej priliki prejel od svojih prijateljev in znancev mnogo čestitk. katerim se tudi mi pridružujemo. cer turno" na raznih ljudskih šolah, je ostalo kakih 4.500 učencev na cesti. Šolski svet sedaj pffudarja, kako bi se moglo spraviti v šolo tudi te učence. Gotovo pa je že sedaj, ^a vsi otroci, ki bi imeli obiskovati šolo, ne bodo letos deležni pouka. Pač dovolj žalostno, ko je vendar toliko poslopij in brezposelnega ue-iteljstva. TURŠKI POSLANIK V BUENOS AIRESU POSETIL NAŠEGA MINISTRA Takoj prve dni. ko je dospel v Buenos Aires predstavi?!!: Turčije, POZOR KOLESARJI! Zadnje mesece se je kolesarstvo v Buenos Airesu močno razvilo. Po u-licah kar mrgoli teh vo?:il, da se jim človek že težko ogiblje. Občina je prišla na dobro misel ter je, kakor znano, uvedla takso na ta vozila. Te dni je potekel rok za vplačilo takse. Ker pa seveda vsak takso nerad plača, ali je tudi malomaren ter odlaša, se je zgodilo, da so začeli občinski nadzorniki pregledovati in ustavljati vozače. Vsakomur, ki se ni mogel izkazati, da je plačal takso, so bicikelj zaplenili. Marsikatera punčka, ki,se je komodno peljala in bila tudi več deset kvader oddaljena od doma, jo je morala v kolesarski obleki — oziroma hlačah — peš rezati domov, pa so sosedje imeli s tem seveda svojo zabavo. G. František Kaderábek, češkoslovaški poslanik v Argentini, ki je moral radi znanih žalostnih dogodkov v njrgovi domovini predat; poslaništvo tukajšnjemu nemškemu poslaniku dr. Meinei u naše zaveznice, g. dr. Abdulahat Ak-sin, je posetil na poslaništvu našega poslanika g. dr. Ivana Cankarja, kjer sta se dolgo in prisrčno razgo-varjala. Drugi dan pa je g. dr. Ivan povrnil obisk g. Aksinu v Plaza hotelu, kjer je novi turški poslanik v Argentini začasno nastanjen. RADI 10 CENTAVGV DVA MRTVA Med šoferjem taksija Osvaldoin L'l i najem in potnikom Gracianijem Angeluccijem v Mar del Plati je prišlo v nedeljo zjutraj radi 10 centa-vov do prerekanja. Ko je namreč Angelucci na ulici Cordoba izstopil, ni hotel plačati vsote, ki jo je imelo Označeno merilo, češ dn je merilo pokvarjeno. Šlo se je samo za 10 cen-tavov. Začela sta se kr^puti, nakar std. skočila tudi v laso in končno jf potnik potegnil še revolver in sprožil v šoferja. Ta, ter:ko zadet, je potegnil izza pasu velik nož in ga zasadil Angeiuceiju v srce. Tam v bli-žii i Službujoči stražnik, ki je takoj, ko je zaslišal strel, pritekel na lice mesta, je našel napadaba že mrtvega, šoferja pa v brezunnem stanju. Odpeljali so ga v bolnišrico, kjer pa zdravniki pravijo, da zacj ni rešitve. OTVORITEV OTROŠKEGA VRTCA Z veliko slovesnostjo s<» v ponedeljek zjutraj o tvorili v starodavni pa-la¿] Uunzué otroški vrtec "Mitre". Otvoritvi so prisostvoval' predsednik republike, razni mi? i stri in šol-sh-i oblastva. Otroški vrtec je namenjen revnejšim otrokom delavcev i'i uradnikov iz okraja Bel grano. Alberto Vignes, ki je imenovan za argentinskega poslanika v Beogradu SENATOR DR. FERNANDO SAGUIER UMRL V soboto ponoči je v tukajšnjem mestu umrl senator za Buenos Aires dr. Fernando Saguier. Pokojni Saguier je bil vplivna in aktivna osebnost v radikalni stranki, kateri je pripadal. Septemberska revolucija ieta 1930, ki je radikale potisnila v ozadje, je Saguieru odvzela priliko njegovega delovanja, radi česar se je umakril iz političnega življenja. Pred lete.m so se vr-ši'e volitve enega senatorja. Radi-kalska stranka, ki ni mogla dobiti primernega kandidata proti protikandidatu, ki je bil tedaj Vedia y Mitre, tedanji mestni načelnik, se je spomnila nanj ter mu ponudila mesto kandidata, katero jo sprejel in bil tudi s precejšnjo večino izvoljen. Pokojni senator se je rouil v Buenos Airesu, kjer ;,e še mlad končal visoko šolo, nakar se je kmalu začel politično udejstvovati v radikalni stranki. Z njegovo smrt;.o so radikali izgubili dobrega polit ik?. Pogreb se je vršil v frcdeljo na Recoleti; udeležili so se ira razen voditeljev radikalov in pristašev tudi dr. Castillo in dr. Canti'o. Ob grobu je govorilo več govornikov. 5= D o IOE IOE ALBIGASTA ZOPET NARASLA Reka Albigasta, ki je pred meseci radi silnih nalivov močno narasla in povzročila ležko železirčko nesrečo, sedaj zopet grozi radi deževja, ki je bilo izredno Ludo v Calamar ki. Voda reke je narasla za 4 m *tre ter je u-slavljen železniški promet državne železnice na tej progi. POMANJKANJE ŠOLSKIH PROSTOROV Ker je bil ukinjen taV.ozvani "ter- "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tet naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo. POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. v<í?ÍEQ' senatorjev. Večino so dobili radikali tudi pri voltvah za občinske svetovalce. Uradno štetje glasov še je pričelo šele v četrtek, toda uradni podatki ne bodo spremenili zgoraj obrazloženega dejanskega stanja. O-meniti treba, da so volitve potekle v najlepšem redu. LETALSKA NESREČA Y ponedeljek popoldne sta letalca, kapitan J. Rodríguez in Augusto Bo-logrdni imela v Palomar]« letalske vaje. Ko sta bila komaj kakih 50 do 60 metrov visoko v zraku, je letalo ii" enkrat izgubilo hitrost, se nagnilo letališče. Pri silnem padon se je razlilo 1700 litrov nafte in '/ačelo goreti : požar je uničil letalo in v njem sta zgorela oba pilota in mehanik Julio Perez. Pogreb ponesrečenih letaieev se je vršil v toro:-: popoldne. VOLITVE V ENTRE RIOSU Volitve, za katere je bila borba precej ostra, šo se končale z zmago radikalov. Za listo Mihura-Marcó, t. j. radikalno, je glasova1 o 66.696, za Radío-Morán pa 61 354 volivcev. Izvoljen je torej za guvernerja Enri-quo Mihura. podguverm-r pa bo Cipriano Marcó. S tem so si radikali Driborili tudi, £/?čino poslancev. Nasprotno pa je Concordancia dobila ROSA LUCERO JE NEDOLŽNA Rosa Lucero, katera je bila osumljena, da je ona tista dolgo iskana žena "rubia", zapletena v afero Marte Stutz, je bila sedaj izpuščena na svobodo, ker se je izkazalo, da nima nič skupnega z ugrabitvijo deklice. Policija, ki je preiskala že vse hiše v Córdobi in okolici, da bi našla zagonetno žensko, ni imela uspeha. Radi tega policija pravi, da tista iskana ženska ne more biti druga kakor Amelja Risler. Risic- se nahaja žc več mesecev v zapo> u Preiskava bi se morala te dni končati, nakar l.i so zaqel proces, vendar pa je sodnik dr. Tisera, mnenja da vse okol-nosti ugrabitve še niso dovolj pojasnjene. ZBOROVANJE DEMOKRATIČNE STRANKE Veliko zanimanje je vladalo za zborovanje provincijalr.e narodne demokratične stranke, lei se je vršilo ta petek. Zborovanje je bilo sklicano zato, da se ublažijo nasprotstva v stranki, ki so privedla že tako daleč, da so ogražala njeno enotnost in obstoj, ter ola se pretresava ostavka predsednika Bareeloa ir tajnika Luisa Grisolie. Kako? že zn&rtd, stranka njuni ostavki ni sprejela in jo prosila, da ostaneta na svojih mestih. Tudi sam dr. Orti". je na Bareeloa apeliral v tem smislu. Zborov&lei so izrekli Barcelou popolno zaupanje. Jugoslovanski poslanik v Rio de Janeiru, g. Frano Cvjetišp (v beli obleki) v razgovoru z državn im predsedniko Brazila VEDNO MANJ PRISELJENCEV Radi znanih ukrepov pvoti priseljevanju bo prišlo letos v .Argentino zel«-malo tujcev. Za mesec januar sn>o že poročali. Februarja pa je dospelo čez morje v Argentino 2.390 o-seb. Med temi je bilo npjveč Italijanov, namreč 911. Jugosl ovanov pa je bilo 40. Dotok tujcev se je prva dva meseca letos v primeri z lanskim letom v tem času zmanjšal za 5.308 oseb. Čudno pisanje "Domoljub" z dne 22 febr. pona-fiskuje z "Gorenjca", Iti izhaja v Kranju sledeče: "V "Gorenjcu" čitamo pameten predlog sledeče vsebine: Katoliška javnost iz Kranja poziva kranjsko mestno občino, da se izvrše nekatere' spremembe v imenovanju cest v ,našem mestu. Med te ceste spada brez d\ oma Tyrševa cesta. Če vemo kaj pomeni Tyrš že za brate Čehe s svoji- pogubno svobodnjaško miselnostjo, s svojim izrazitim protikatoli-ško usmerjenim delovanjem, ki so se sa oprijeli vsi njegovi bratje, s svojo vzgojo, ki je privedla češki narod na rc>b propada, potem ie naša dolžnost, ola preprečimo manifestiranje pfoti.katoliških idej tudi s tem, da se imenujejo ceste po ljudeh, ki nimajo raznih kvarnih, za nas Slovence prav nobenih drugih zaslug, ki so eelo nam proglašali po svojih bratih kulturnobojno razpoloženje. Ceste naj se imenujejo pe zaslužnih narod-i.o zavednih možeh." Tako piše "Gorenje" in ponatis-kuje "Domoljub" "Slovenec" gre šo dalje ter piše drugi dan, to, je, 23. febn arja, takole: "Slovenci govorimo o sebi, da smo narod in da je Ljubljana prestolica in središče slovenskega naroda. Torb ta naša Ljubljana je po svojega zunanjem licu pravo kudo božje. Naj pride domačin ali tujec v to našo na-■rodno prestolico z Vlakom, potem stopi najprvo na Masarvkovo cesto. Člankar navaja potem še nekatera i nena ter se vprašuje: Kje pa so o-stali naši pravi narodni voditelji: Krek, Jeglič in Korošec. Neki "trg" du nosi Krekovo ime, na katerem pa da .je javno stranišče. Nam izseljencem, ki nismo strankarski zagrizenci in presojamo vsako stvar brez fanatizma, se nam čud-; o zdi, kako morajo, kaj takega omenjeni listi pisati. Nobeden ni proti temu, da se da priznanja z imenovanjem cest in postavitvijo spomenikov našim zaslužnim narodnim možem, bodisi v talarju aH v katerekoli ovratniku, a da bi bilo zanje tako malo prostora, da bi se morala u-mbikniti Masarvk in Tyrš, ki sta brez dvoma veliko zaslug stekla ne samo za Čehoslovake, marveč tudi za Jugoslovane in slovanstvo sploh, pa res noben razsoden človek ne more rakuni Pt i. Če nekateri jugoslovanski listi na ta*k način sejejo "slogo" in strpnost med Slovenci, potem se ni čuditi od-poru pri vseh onih, ki si svojih misli ne pustijo diktirati. Tudi se ni čuditi, če pri taki politični in verski zagrizenosti, zunanji sovražnik komaj čaka. ugodne prilike... Usoda Češkoslovaške nam to ¿asno prika-;,yie. TRAGIYEN KONEC ŠOLSKIH OTROK Prejšnji ponedeljek popoldne je napravil učitelj s 45 trooi svojega hizreda v Voliniji na Poljskem izlet. V bližini mesteca Krzc iieniec so šli vsi čez zamrznjeno jezero, ki se tam nahaja. Ko so bili že slco^o sredi je-' zora, se led nenaeloma udre in vseh 45 otrok izgine v vodi Učitelj, ki je tudi sani zdrknil v vodo, se je rešil tir spravil na suho tu-li še tri žive uJence, vsi drugi pa sc storili žalosten konec v mrzli vodi. Mir v § paniji aoi 30D0I IOC 30I Ing. dr. Ivo Vuškovic. V. je dobil sti pendijo Kr. Aleksandra leta 1931. Vsi znaki, ki so kazali, da bo prišlo v Španiji do skorajšnje pomiri-rve, so se razblinili. General Franco, ki na ponudbo Besteira za častni mir ni dal odgovora, zahteva brezpogojno predajo. Na to pa republikanci no morejo pristati, ker bi več de-settisočev teh, ki jih ima Franco na 'črni listi* prišlo pred vojno sodišče. In kakšna usoda jih tedaj čaka je znano. Ker tedaj Franco s vest si svoje ;,mage noče popustiti od svoje zahteve in republikanci se pa tudi morejo kar tako vreči pred puške nacionalistov, zato za enkrat se šo ne more govoriti o miru. Med tem s« pa obe stranki skrbno pripravljata na poslednjo in odločilno borbo, katera utegne biti zelo huda, ker se bo šlo /!< življenje in smrt. Če se ne bosta vojskujoči sc stranki vendarle na kak način pomirili» bo kakor vse kaže že v nekaj dneh / « J. Čuk. — Skupaj $ 20.—. SREČNO PRESTAL OPERACIJO V bolnišnico Alvear se je bil zatekel član godbenega odseka Slovenskega itoma, Danilo Paškulm, radi operacije na slepiču, ki jo je srečno prestal. Želimo mu skorajšnjo okrevanje, povratek na delo in k godbi. VRNILA SE TE Iz Mar del Plata se je vrnila delavna članica S. D. Jelka Špacapan. Člani in članice so jo z veseljem pozdravili v svojem krogu. araos I0E30I IOC3C PRVOVRSTNA Restavracija, Bar g in Pivnica g O RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi w prostori za družine Kegljišče in krogljišče D o Vsakovrstne jedi ob vsaki uri ® " Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik DVA OBISKA Na jugoslovanskem parniku "Marija Račic" ima službo, kot drugi kapetan, naš rojak iz Trbovelj Branko Velkovrh. Ko se je parnik'mudil v Buenos Airesu, nas je g. Velkovrh prišel obiskat ter je obljubil, da bo poslal več novih iger Slovenskeml domu. Kot nam je zagotevil^eje zelo domače počutil med nair.i. Izročili smo mu pozdrave za lomovino in želeli srečno vožnjo. Istotako je obiskal naše društvo tudi drug rojak s Primorskega, ki je zaposlen na italijanskem potniškem parniku, a iz razlogov, ki so vsem znani, o teh obiskih ne moremo jasneje pisati. ANTON DEKLEVA O&ir.. irtCTfttL------ SOC3C NE SILITE V NESREČO Preteklo soboto je avellanedska policija aretirala več ljudi, med katerimi so tudi Slovenci, ki so osumljeni komunizma. Brat enega teh aretirincev, ki je naročnik Slov. lista kot tudi oni v zaporu, je prišel na našo uredništvo vprašat za nasvet, kaj mu jo storiti, da brata osvobodi. Dali smo mu pač potrebnih nasvetov, ki bodo koristili v kolikor nima policija protidoka-zov. Mimo grede naj omenimo, da je bratranec omenjenih bratov, ki je doktor, že več let na liparskih otoki!', seveda ne zaradi komunizma, marveč vsled manjšinskega vprašanja na Primorskem. V našem listu smo že večkrat na-glasili, kakšni so naši izseljenski interesi. Mi vendar nisni" poklicani, da In preobračali politični red v Argentini. Delavskim koristim, kar je gotovo za nas vse načeli-o vprašanje, pa se lahko koristi tudi izven komunizma in katerihkoli strankarskih idej. Maj bomo spregledali Spet nas je razburila protislovenska akcija, ki se je te dni odigrala v Evropi na račun bratskega češkoslo vaškega naroda. Imeli smo spet priliko videti, kako se spoštujejo mednarodne pogodbe in meje. Mi smo že takrat, ob Monakovem, predvidevali, da pogodba ne bo držala; vsaj pri dveh diktatorjih, Hitlerju in Musso-liniju, podpisane in nepodpisane obljube ne držijo. Mislimo, da smo državljani malih narodov popolnoma na jasnem, kakšno usodo so nam na • menili. Pogibelj češkoslovaške republike so najbrže vsi državniki, tudi demokratičnih držav, vsaj slutili, a tudi io pot niso ničesar ukrenili. In češkoslovaški narod je po dvajsetih letih svobode spet zagrnila črna tema suženjstva. Slovenski list v zadnji številki čisto pravilno piše, da smo si naše nesreče Slovani največ sami krivi, ker ni med nami sloge. A kdo je kriv naše nesloge? Spet utemeljuje Slovenski list: Naša idejna razcepljenost. To je resnica! Vsaka stranka ima svoje voditelje, katerih glavna skrb je, gojiti medsebojno mržnjo. Resnične narodne in socialne vzgoje nas narod sploh nima, ker se ga je vedno vzgajalo in držalo v nekem podzavestnem suženjstvu. Precej nas je, ki smo hodili v šolo še pod bivšo Avstrijo. Ničesar koristnega v prid slovenskega naroda nas takrat niso učili. Učili so nas ljubiti domovino, ki ni bila naša. Moliti smo morali za cesarja, ki ni bil naš in ki nas jo sovražil in zapostavljal. Vsega tega takrat nismo vedeli, ker smo bili premladi, a da-lies vemo in smo postali zelo previdni, komu naj zaupamo. Kako naj bi nas bil tedaj učitelj pravilno učili kakoi' je morda želel, če pa so mu ves čas pred očmi migljali paragrafi in izguba službe, če je ni vršil talci;, kot so mu ukazovali tuji gospodarji, ki so ga plačevali s našim denarjem. Čehoslovaki so se s pSmočjo svojih - elikih'voditeljev Masaryka, Bene-e*. generala Štefanika in drugih kulturno politično in gospodarsko dvigali, a ker so po mnenju klerikalno Hlinkove garde pos:&jali preveč brezbožni, so slovaški ."voditelji" ve.s čas rovarili proti slogi med Čehi in Slovaki, dokler se jim ni nudila prilika, da so svoj narod dejansko pro bili Hitlerju, ki je največji sovražnik slovanstva in je znano, da tudi katoliški cerkvi ni naklonjen. Tu imamo grd dokaz fanatizma in izdajstva nad lastnim narodom. Pahnili so narod v suženjstvo, namesto aa bi gojili strpnost med brati in cenili svobodo. Takih "voditeljev" nas Bog ob vari! A. P. ŠTORKLJA V torek zvečer je obiskala štorklja družino našega rojaka g. arh. Viktorja Sulčiča ter prinesla njegovi gospej soprogi Ankici zdravega in krepkega dečka. Presrečnim staršem iskreno čestitamo. Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 "SLOVENSKI, DOM" Gral. César Díaz 1657 — U.'T. Ij^páJrnai) 366^— Buenos Aires PROíSTQRI,^.:, ojlprti. za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja! 0P0RTUNIZEM Zavednim delavcem večkrat očitajo, da so premalo oportunisti Zaradi tega se fantje sprašujejo, kaj je prav za prav oportunizem Če je o-portunizem kaj takega, da spada Jt izpolnitvi delavskega značaja, je že prav, da vemo, kaj je oportunizem. Oportunizem je latinskega izvira. Oportunus pomeni prikladen. Torej bi bilo oportunizem nauk, odnosno navodilo, da naj se vrše vsa delavčeva dejanja in dela pod vidikom, kako bo zanjega bolje. Tudi delavska strokovna organiacija naj bi se udej-stvovala pod tem vidikom. Torej o-sebna korist ali pa korist organizirane skupnosti naj bi bil kažipot ne glede na bližnjega in ne glede na morala načela. Le preveč se je ugnezdil ta nauk med delavstvom. Zaradi oportuniz-ma je vedno del delavstva neorganiziran. Ko se njegovi tovariši bore za boljši položaj delavstva, stoje oportunisti ob strani, in sicer ker je tako bolje zanje. Kajti če uspejo tovariši v boju. bodo tudi oni deležni sadov tega uspeha. Če pa bodo poraženi, se bodo oportunisti. lahko sklicevali, češ mi se nismo hoteli udeleževati tako hrezmiselnega boja. Oportunist je dober spoznaavlec razmer in gleda na to, da je vedno na strani močnejšega. Zaradi tega srečavamo oportuniste v vseh mogočih organizacijah in društvih. Pa le v takih, ki nič ne stanejo, ga nič ne izpostavljajo in v katerih imajo besedo vladajoči. Ooportunist hoče imeti velik delež pri mizi, je odločen in borben, kadar tako kaže, toda nikoli noče nositi soodgovornosti. Če ni kaj prav ali pa če vidi, da gre dosedanjim sodelavcem slabo in da jih izpodriva močnejši, takoj obrnejo svojim sodelav- * i Obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ ZA POMLAD [ram nudim najmo-jdernejšega blaga iz f angleških tovarn. Cene nizke, zato I obiščite me in se bo-jste prepričali. GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires r RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal jeem hrbet in že se sučejo okoli se-I dan jih vodij. Zato se včasih čudimo |v podjetjih o nenadnih izpremem-bah. Klečeplaztvo, prilizovali je. vodilnim osebam, toda nič manjše za-zabavljanje in obrekovanje, če padejo take osebe v nemilost. Kaj naj rečemo o oport unizmu 1 To, da je zelo kvaren in škodljiv, to ena najgrših lastnosti, katero je iznašlo meščanstvo in ga vceplja delovnemu ljudstvu, da ga izmaličL Oportunizem ni namreč isto, kar je previdnost in uvidevnost. V vseh svo jih podvzemih mora vsak računati z dejanskim stanjem in se temu primerno ravnati. Toda preudarni in previdni človek pa ve, da ne sme iti preudarnost tako daleč, da bi kvarila njegov značaj in bi šla preko poštenosti in moralnih odnosno nra-vnih načel. Če gre preudarost preko teh načel, ni več preudarnost, ampak oportunizem. Oportunizem nujno spremljata neznačajnost in moralna skvarjenost. Zaradi tega je oportunist nevaren, pa naj bo to v obratih ali pa sploh v človeški družbi. Delavstvo mora oportunizem odločno odklanjati in ga pobijati. Če danes meščansko časopisje toži, da je svet razrvan. zbegan in nemiren, je to plod oportunizma, tistega oportunizma, ki ga meščanstvo samo goji in širi, v prvi vrsti pa meščansko časopisje. Kajti oportunizem mora ubiti v ljudeh vero v poštenost in avtoriteto. Oportunizem je pa na drugi strani gnoj za rast in ohranitev meščanstva. Kajti če je družba skvarjena, potem bo vladal tisti, ki je najbolj pokvarjen. Z oportunisti, pa naj bodo kjer ko «i, ne sme imeti delavstvo nobene skupnosti. Rešitev delavstva je v poštenosti in notranji sili. Ker le taki značaji morajo doumeti, kaj je to dosledna linija. Le taki značaji so brezkompromisni in sposobni, da i-poznajo nalogo svojega časa. Proti oportunizmu moramo postaviti mobilizacijo vseh zavednih delavcev. Oportunizem ne žanje le v meščanstvu, v politiki, ampak tudi v obratih.V obratih namreč čutimo, da piha ostrejši veter. Vodstva menijo, da je prišel čas, da morejo iti v še izrazitejši boj proti strokovnim organizacijam. Treba bo odpora. Odpor morejo nuditi le zavedni in organizirani delavci. Zaradi tega mola biti vsak sposoben in zaveden na svojem metu. Prav nobeden ne sme odklanjati tistih dolžnosti, za katere je sposoben. Prav noben izgovor ga ne more opravičiti, razen če je oportunist. "Delavska pravica". tmmmmmmmmmamLmii-m KROJAÍNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) Slovenci doma in po svetu Idrijskim rudarjem je bila odtegnjena novoletna nagrada Idrija, februarja 1939. — V začetku decembra preteklega leta je delavstvo idrijskega rudnika razveselila obljuba, da jim bo priznana mala nagrada — nekaka "trinajsta plača " — za Božične praznike ali pa za Novo leto. To vest je zaupal nek uradnik rudniške uprave svojemu znancu, češ, da je iz Rima prispel predlog, da se kot priznanje za rekordno produkcijo živega srebra v j 938 1. rudniškim nameščencem podeli mala nagrada, ki naj bi za delavstvo znašala znesek mezde 7 dni (70—80 Lir), za paznike pa 20 delovnih dni. Nagrada naj bi bila delavstvu podeljena po zgledu običajnih letnih dodatkov, ki jih prejemajo vsako leto privatni nameščenci, kot takozvano -'trinajsto plačo' . Glede na težke gmotne razmere, í. katerimi se bori prebivalstvo idrijske kotline, ki je navezano skoro izključno le na zaslužek v rudniku, je kaj razumljivo, da so bili ljudje te vesti nadvse veseli in je marsikdo že računal s to sicer skromno svoticc pri proračunu izdatkov za Božične praznike. Toda tik pred Božičem je prišlo Riccijevo božično darilo delavstvu' vest, da s toliko pričakovanimi nagradami ne bo nič! Ing. Rieci je namreč kot ravnatelj rudnika na predlog glede nagrad lakonično odgovoril, da idrijski rudarji nimajo pravice do trinajste plače, ker niso privatni temveč državni nameščenci. Marsikak skromen načrt je bil s tem prekrižan in pokvarjeno praznično božično razpoloženje, ing. Ricci pa si je s tem še bolj utrdil nič kaj zavidanja vreden sloves, ki si ga je med idrijskim delavstvom ustvaril... plačevati za taksno pristojbino na zaklanega prašiča. Vsak zakolj morajo sproti prijaviti finančnim oblastem in obenem piačati določen znesek. Če pa prijavi kmet zakolj treh ali več prašičev, plača od prvih dveh prašičev takso, ki je manjša in se nanaša na domačo potrošnjo, od vsakega nadaljnega prašiča pa mora plačati višjo takso z zneskom, ki je določen za zakolj prašičev namenjenih za trgovsko alii ndustrijsko potrošnjo. Pri tem ni odločujoče niti število članov družin in niti zahteve glede na obseg posestva. Drobne vesti iz naših krajev V TRSTU GRADIJO LADJE ZA MADŽARSKO Že več let ima Madžarska nekaj trgovskih ladij, ki so registrirane v Trstu. V Trstu so tudi zgradili prvo ladjo za Madžarsko. Sedaj gradijo v tržaških ladjedelnicah motorno ladjo s 1300 rgt, ki bo vzdrževala promet na progi Budimpešta—Aleksan-drija. Zgradili bodo še 6 ladij pc. 4000 rgt, ki bodo na električni pogon. a izdelane bodo deloma v Trstu, Budimpešti in Braili. Mornarji bodo deloma Madžari in deloma Italijani. Vse te ladje bodo imele za svojo matično luko Trst. Perice pojejo... Dekani, febr. 1939. — Nekega dne so perice pri javnem studencu pele slovenske pesmi. Mimo je prišel po-deštat in jim zagrozil, da bo poslal na lice mesta občinskega stražarja, ki naj jih okrofuta, ako ne bi nehale peti tiste pesmi. Perice pa se niso dale ustrašiti, temveč so mir- Velika umrljivost v Trstu Zadnje čase poročajo iz Istre, da tam hudo razsaja influenca. Prav poseGno mnogo ljudi je na tej bolezni zbolelo v Trstu. Mnogo jih je bolezen tudi pobrala, predvsem starejših ljudi. Letošnjo zimo jih je v Trstu in okolici pomrlo na influenci nekaj sto. Zanimivo je primerjati številke, ki kažejo, koliko ljudi je zad nje mesece, predvsem zimske v Trstu in okolici pomrlo in koliko se jih je rodilo. Številke povedo, da se bo število prebivalstva začelo občutno zniževati, če bo šlo to tako naprej, kakor v teh mesecih. Januarja se jih je n. pr. v Trstu rodilo 34, umrlo pa jih je 249. Torej je razlike kar za 215 v enem samem- mesecu. Skoro nič boljše ni na deželi v Istri. Tudi tam so številke pokazale, da se ni prav nič več ljudi rodilo, kakor pa jih je pomrlo. Da ljudje tako mrje-jo, je v prvi vrsti vzrok influenca, ki zdaj tako hudo razsaja. Pravijo, da toliko ljudi že ni pomrlo od takrat, ko je razsajala španska bolezen, to Bane. — V bolnišnico so odpeljali Eldo Lebanovo, staro 28 let, ki ji ¿e prišlo nenadoma slabo. * Postojna. — V podstrešju so našli obešenega bivšega lekarniškega slugo, Ivana Trkmana, starega 39 let. Do sedaj še niso mogli ugotoviti, kaj ga je gnalo v smrt. Zadnje čase jo živel v prepirih z ženo. Pravijo, da je bil že večkrat v nevarnosti zaradi zastrupljenja. Zaradi tega oblasti poizvedujejo, če ni morda kdo kriv zaradi njegove nasilne smrti. Oblasti so tudio dredile zdravniški pregled trupla. * Trst. — Pred sodiščem je bila obsojena na ti mesecev zapora pogojno Marija Gorjanc por. Natlačen, ker je obrekovala učiLelja, ki je njeni hčerki naložil neko kazen. * Trst. — Državno cestno društvo sporoča, da jecesta od Gola do jugoslovanske meje prehodna za avtomobile, isto za cesto pod Učko. * Trst. — Karabiuerji so aretirali Antona Runka in Srečka Gubnerja. * Trst. — Zaradi možganske kapi r,o morali odpeljati v bolnišnico 67-let-nega Mateja Valiča. Njegovo stanje je zelo nevarno. * Trst. — 19-letna Térezinka Žigon je bila prepeljana v bolnišnico, ker jo je ugrizel stekel pes. * Trst. — Železniške električne vlake bodo modernizirali in uvedli bodo nove električne lokomotive, ki bodo hitrejše. Zveza med Reko in Trstom bo postala boljša ker bo vlak z moderno lokomotivo rabil manj nego 2 uri. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! no dalje pele. Ko so pozneje šle proti domu, so se celo ustavile pred po-_ Je ob koncu svetovne vojne, deštatovo hišo ter tam zaplesale in pele naše pesmi. LJUDSKO ŠTETJE NA KORO- ŠKEM Novo ljudsko tetje na Koroškem in po vsej Nemiji bo, kakor poročajo nekateri časopisi, 17. maja. Značilno pri tem novem ljudskem štetju bo vsekakor to, da bo moral vsak poleg drugega povedati tudi, kakšen je njegov poklic in kateri narodnosti pripada. ŽELEZNIŠKE PROGE NA ELEKTRIČNI POGON NISO ZA NAŠE KRAJE Trst, februarja 1939. — Letošnja zima je dovolj zgovorno dokazala, da električne proge niso za naše kraje. V dnevih, ko je zmrzovalo, je poledica preprečila uporabo železniških lokomotiv na električni pogon. V obrat so morali staviti lokomotive na parni pogon na vsej progi i/. Rfeke Ho Št. Petra, pa tudi od tu dalje proti Trstu in Postojni. KMET SME ZAKLATI NAJVEČ PO DVA PRAŠIČA NA LETO Postojna, februarja 1939. — Znano je, da morajo po nekaterih krajih večje, po drugih manjše zneske V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD unos u o =aocsos= PRVA raoi JO o Slovenska vinarna NA DOCK SUDU « V ¥ i jsjj I iS m š 1 ? ? I AKO HOéETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik ALOJZ ŠIRCA I Calle Mazzini 1479 - Dock Sud =S0C30C= Trst. — 8000 kv. met. grmičevja je pogorelo v bližini Nabrežine. Škoda je neznatna. * Trst. — Zaradi poneverb v škodo tvrdke Reitner so biil aretirani in predani sodniji Kari in Bruno Koz--man, Kari tibil, Giardano Valeri, Fer. Gorjup in Ivan Godnič. * Trst. — Zelo strogo evidenco vodijo fašistične oblasti o praznih stanovanjih in lokalih. Lastniki morajo v najkrajšem času javiti vse praži ,e iokale sinidkatu hišnih posestnikov. Prestopke kaznujejo zelo strogo. * Vipava. — Posestniki z Goriškega se zelo pritožujejo, ker so sedaj dobili plačilne naloge za letošnje davke, ki so še enkrat tako veliki kot lansko leto. IZVAŽANJE V NEKLIRINŠKE DRŽAVE Znižanje nekaterih dajatev bi jugoslovansko industrijo usposobilo za izvoz proizvodov v neklirinške države po mnenju Geograjske industrij ske zbornice. Tajnik zbornice Miliče-vic je namreč poročal, da bi mogla naša industrija izvažati v neklirinške države v prvi vrsti konzervirano sadje in meso ter precejšen del tekstilnih proizvodov, dalje papir in kovinske izdelke, če ne bi številne in visoke dajatve na vse strani podraže-vale proizvodv in s tem onemogoče-vale konkurenco našega blaga v tujini. Zlasti naj bi bila deležna olajšav industrija, ki predeluje imenovano robo in jo tako tudi izvaža. 5S30 aoi I FOTOGRAFIJA i "LA MODERNA" i- 8 VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite ® FOTO "LA MODERNA" k S. SASLAVSKY H Av. SAN MARTIN .2579 I Telefon: 59-0522 - Bs. Aires | ivsK-r •:♦> >»>: mt< :-:♦>: ■mmKEmmmaéÜ svojje iigrišče, kopališče in veliko jedilnico s kuhinjo. Obe ti dve novi šoli bosta dobili ime po prvem voditelju tiarodno-soeialističnega učitelj-stva v Hansu Schemmm PRENAKAZOVANJE DENARJA V JUGOSLAVIJO JE ZOPET ONZOIAL Prenakazovanje denarja v Jugoslavijo je z najnovejšo devizno od-redco pod gotovimi pogoji zopet možno. S prenakazitvijo pa se ne sme plačevati blago (tudi «e listi, razen društveni listi, če se naročnina pobira s članskim prispevkom) in se ne smejo podpirati osebe, izvzemši prvih sorodnikov (starišev, otrok, deda in babice, vnukov, bratov in sester ter zakonskega druga, če se stalno nahajajo v inozemstvu). Ni dovoljeno prenakazovati denarja za kritje obresti, najemnine in dolgov, nastalih pred 23. marca leta 1938-j Na podlagi potnega lista in inozemske nakaznice se sme mesečno prenakazovati 10 mark, kar odgovarja po uradnem tečaju 170 dinarjem. Poleg že navedenih podpor prvim sorodnikom sme denar služiti krit]U pristojbin za nabavo osebnih listin (rojstnih in krstnih listov, domovnic niških honorarjev, sodnijskih pristojbin, špedicijskih stroškov za o-lepševanje grobov. Podrobnosti po-izvedo interesenti pri poštnih uradih kjer podpišejo tudi posebno devizno-pravno izjavo, da služi denar resnično samo navedenim svrham. FRANCOSKI KAPITALISTI SE ZANIMAJO ZA PRIRODNA BOGASTVA JUGOSLAVIJE Francoski kapital se je začel in- •OATlZjp OS13U BZ IJBUIIUUZ OU^lZUd; Velika rudrfa bogatstva in ogromni gozdovi so ustvarili pogoje za napredek gozda in rudarske industrije. Za to dvoje se sedaj zanima francoski kapital. V prvi vrsti pa za velika javna dela. Pred krizo se je francoski kapital udeleževal pri nas vseh javnih del pod svojo firmo ali pa pod imeni domačih bank. Kriza, prav za prav omejitev deviznega prometa, je te posle zavrla. Sedaj je spet nastopil čas, ko se izplača nalagati denar v jugoslovansko industrijo. Zlasti bi se francoski kapital rad vselil v tiste panoge naše industrije, ki se je začela šele razvijati in kaže, da bo polagoma izrinila tuje uvoženo blago in se osamosvojila od tujine. Če se to zgodi, potem bi postal uvoz nepotreben, a tuji kapital ne bi izgubil svojo dobičke. NOVI ŠOLI GRADE NA KOROŠKEM Narodna socialistična učiteljska zveza gradi na Kroškem dve novi šoli in sicer eno v Selah-Kotu, drugo pa v Beli: Šola v Kotu bo zgrajena v alpskem slogu. Imela bo tudi KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 ODPRAVA CARINE NA KVAR-NERSKIH OTOKIH Svoboden pas v Kvarnerskih otokih, ki so pod Italijo (predvsem Čres in Lošinj), je pred časom povzročil precej pisanja po časopisju. Ta svoboden carinski pas je bil dozdaj glede predmetov, ki so čili prosti carine, precej omejen. V prvi vrsti bi prišel tu v poštev nezacarinjen prevoz moke z Reke na otoke. Pred dobrim tednom je bila v Pulju konferenca, na kateri naj bi rešili še nekatera vprašanja, ki so v zvezi s teffi carinskim pasom. Sklenjeno je bilo, da se mora carina odpraviti ne samo za uvoz hrane na otoke, pač pa tudi na izvoz z otokov. Zdaj je carinarnica na Reki dovolila, da smejo s teh Kvarnerskih otokov izvažati neomejene količine vina, masti, boksita in nekaterih drugih stvari. ZAŠČITA INDUSTRIJSKE SVOJINE Na podlagi referata predsednika uprave za zaščito industrijske svo-jine in po § 94. zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 1. maj» 1928. je g. minister za trgovino in industrijo odločil: Mednarodna vzorčna velesejma, ki bosta to leto v Ljubljani in ki ju priredi Ljubljanski vzorčni velesejem, in sicer prvi spo-mladni, od dne 3. do 12. junija 1939., drugi jesenski pa od dne 2. do 11-septembra 1939., je smatrati za uradno priznane razstave po § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 1-maja 1928 ter se more zato za predmete industrijske svojine, razstavljene na teh sejmih, priznati zaščita po § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine v zvezi s paragrafi 90., 107., in 113. tega zakona in paragrafi 95. do 99. gorenjega pravilnika s predpostno pravico od dne razstavitve. Trgovina cev liev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vosral CUCHA-CUCHA PATERNAL K3 premogovnik peklenica prešel v last mariborske mestne hranilnice Mestna hranilnica mariborska je kot glavni upnik kupila na dražbi premogovnik Peklenico v Medjimur-ju. Sedaj je bilo podjetje novemu lastniku definitivno dodeljeno. Hranilnica je že izdelala načrte za povečanje obrata in bo deloma izmenjala zastarele naprave. K temu spada tudi elektrarna, ki naj dobavlja rudniku potresno energijo za o-brat. Hkrati bo premogovnik oddajal tok tudi sosednjemu Murskemu središču in nekaterim vasem v okolici. Na ta način se bo elektrificiral velik del Medmurja. soko nosi zastavo ljubezni do dinastije in države, ker je Ljubljana iskreno in resnično vsestransko nacionalna. Ljubim Ljubljano in jo bom ljubil do konca življenja. Pozivam Vas, da vzklknete z meinoj: "Živel naš kralj Peter II., živela kraljevina Jugoslavija, živela Slovenija, živela ponosna Bela Ljubljana!" S tem je bila svečanost v mestni bornici končana. kasacijsko sodišče razveljavilo zakon sklenjen v starokatoliški cerkvi Cerkveno sodišče starokatoliške cerkve ne more razveljaviti zakona, sklenjenega v katoliški cerkvi, čeprav je kateri od zakoncev potem prestopil v starokatoliško vero. Tako je razsodilo lcasacijsko sodišče v Beogradu. Prvostopnosodišče je ugotovilo, da starokatoliško cerkveno sodišče nima pravice razvezovati katoliških zakonskih zvez. Noben zakon ne daje staro katoliški cerkvi pravice ločevanja zakonov, zlasti pa ne, če so bili sklenjeni v kaki drugi cerkvi. Zaradi tega je sodišče razveljavilo drugi zakon, sklenjen v sta-rokatoliški aerkvi. Razsodbo sta potrdili tudi apelacijsko in kasacijsko sodišče. vokalni koncert bratov ipavcev Sv. Jurij ob južni železnici, lepo mestece zelene štajerske, je v naši glasbeni zgodovini najbolj znano zaradi tega, ker je živela v njem izredno muzikalna družina Ipavčeva. Iz nje so izšli trije pomembni naši skladatelji: dr. Benjamin, dr. Gustav in dr. Josip Ipavic. Prvima dvema je posvečen spominski vokalni koncert Ljubljanskega Zvona, ki ga je vodil zborovodja Dore Matul v petek, dne 17. februarja v veliki Filharmonični dvorani. Poleg moškega in mešane ga zbora Zvonašev je scodelovala o-perna pevka Valerija Heybalova. Na koncertnem sporedu so bila izključno le dela bratov Ipavcev. monopolska uprava še vedno mačehovsko postopa z njimi. Letos so dobili za svoj odlični tobak po 7.— din pri kilogramu manj, kakor pa bi morali dobiti z ozirom na cene hercegovskega tobaka na evropskih tržiščih. Največ pritožb pa je bilo izročenih nad delom upravnikov posameznih monopolskih postaj, ki so svojevoljno postopali pri ocenjevanju tobaka in pri določanju odkupnih cen. Dalje zahtevajo, da se jim dovoli nasaditi tolikšno število tobačnih stebelc, kolikor so jih imeli pred dvema letoma. ŠOLSKO GIBANJE V JUGOSLAVIJI V času od 1. novembra 1937 do 1. novembra lani je bilo v državno učiteljsko službo sprejetih 249 abi-turjentov in abiturjentk. Od teh je bilo nastavljenih v Dravski banovini 236, ostali v drugih banovinah. O-stavko na službo je podalo 34 učnih moči, umrlo jih je 13 in 52 jih je bilo upokojenih. V začetku šolskega leta lani je bilo na ljudskih šolah 185.776 otrok in to 93.752 dečkov in 92.024 deklic. V zavodih za defektne otroke je bilo 547 dečkov in deklic, skega razumevanja in strpnosti lo zasedanje banskega sveta dravske banovine Ceii minuli teden je v palači ban-ske uprave dravske banovine v Ljubljani zasedal banski svet pod predsedstvom bana dr. Marka Natlačena. Banski svet se je pečal s vsemi panogami proračunskega predloga za 1939/40. Ob prfiliki razprave se je pokazalo, da banovinski svet pravilno razume svojo nalogo, ker so njegovi člani dali obilo pobud in predlogov za ureditev in usmeritev narodnogospodarskega življenja v dravski banovini. V soboto pa so po izčrpnem in stvarnem delu bile pro-čitane resolucije. Politično ena najvažnejših je sledeča: Banski svet dravske banovine, zbran na svojem X. rednem zasedanju, z velikim zadovoljstvom pozdravlja izjavo kr. vlade, ki jo je dne 16. februarja 1939 na seji narodne skupščine in senata prebral g. ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovic. Soglasno se pridružuj« mišljenju kr. vlade, da mora biti sporazum s Hrvati kot hrvatsko vprašanje nje jasna in odločna politika in da se hoče samo v ozračju vzajemnega hrvat- na je bila iniciativa, ki je prihajala iz vrst ljudskih zastopnikov odnosno potom njih iz ljudstva samega. Toda dragocenejše kakor vse drugo je bila zavest ljudstva, da pri samoupravi po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih odločujoče sodeluje in da je samouprava tako rekoč v rokah ljudstva samega; samoupravo je zato ljudstvo vzljubilo kot svojo last. In čim širši bo krog poslov, ki bo izločen samoupravi, čim širša bo finančna samostojnost bodoče samouprave, s tem večjim veseljem in zadoščenjem jo bo naš narod sprejel, tem bolj tesno se je bo oklenil in tem bolj jo bo smatral za svojo, a s tem se bo naš narod tudi še bolj tesno navezal na svojo državo, ki mu bo te samouprave dala in ki mu jih edina tudi more ohraniti. S tem govorom gospoda bana je bil dnevni red X. zasedanja banskega sveta izčrpan. bizamske podgane na hrvaškem Bizamska podgana, ki je najhujša unlčevalka nasipov ob rekah in drugih zaščitnih naprav proti poplavam, se je začela širiti tudi po rekah in potokih Hrvaškega Zagorja. Lani so to škodljivko opazili v večjih tro-pah v rekah, ki se stekajo v Muro in Dravo. Posebno društvo, ki se ba-vi z uničevanjem tega glodalca, je takoj šlo na delo. Kakor se zdi, je bila s hitro pomočjo zaenkrat odstranjena nevarnost na severu, pač pa se je pojavila spet v Zagorju. Tudi tu bo zagrebškodruštvo poskušalo že v začetku zatreti to nadlogo. dr. korošcu izročena diploma častnega meščanstva 20. februarja t. 1. je ljubljanski župan dr. Juro Adlešič na slavnostni seji ljubljanskega občinskega sveta izročil predsedniku senata dr. Antonu Korošcu diplomo častnega meščanstva mesta Ljubljane in častno darilo. Diploma je delo univerz, profesorja Jos. Plečnika, častno darilo — zmaj — pa delo akad. kiparja Božidarja Pengova. Na svečani seji je imel župan dr. Adlešič slavnostni govor, v katerem je poveličeval zasluge dr. Korošca za celi slovenski narod in še posebno za prestolnico Belo Ljudjano. Dr. Korošec se je v krajšem govoru zahvalil za izkazano čast in rekel: "Posebno sem ponosen na častno meščanstvo Bele Ljubljane, zaradi tega, ker Ljubljana vedno vi- lanska trgovinska bilan ca jugoslavije Lanskoletna trgovinska bilanca naše države se je precej zmanjšala tako v trgovini s klirinškimi državami kakor tudi z državami s prostim devniznim prometom. Predlanskim je bila trgovinska bilanca napram državam s prostim deviznim prometom aktivna za 860 milijonov, letos pa komaj za dobrih 100 milijonov, bilanca s klirinškimi državami pa je bila predlanskim aktivna za 187 milijonov lani pa pasivna za 28.7 milijona. Okrog 35% našega izvoza gre še vedno v Nemčijo ,nakar slede Anglija, Češkoslovaška, Belgija, Italija, Avstrija, Združene države, Grčija itd. Tudi glede našega uvoza je na prvem mestu Nemčija, druga pa je Češkoslovaška, tretja Italija, četrta Anglija, nato pa slede Avstrija, Združene države, Madžarska itd. napredovanje beograda O ogromnem napredku Beograda po vojni govore tudi visoke številke « površini moderno tlakovanih cest v mestu. Po vojni Beograd je imel vsega okrog 53.000 m2 tlakovanih cest, letos pa jih ima že 1.864.000 m2. Takrat je imelo mesto 309 ulic sedaj pa jih ima že 1.680. Tlakova nje ulic in cest je veljalo več kot pol miiljarde din. Zadnja leta porabi občina povprečno po 5 milijonov dinarjev za takovanje letno. Izdatki se krijejo iz rednih dohodkov mesta, ki so zaradi osredotočenega gospodarskega in upravnega življenja mnogo večji kakor pa v drugih naših mestih, čeprav so prebivalci prestolnice manj obremenjeni z dajatvami kakor pa drugod. HERCEGOVSKI SADILCI TOBAKA SO NEZADOVOLJNI Hercegovski sadilci tobaka, ki jih vodi predsednik njihovega združenja fra dr. Mandič, so na svojem zborovanju v Mostarju ugotovili, da IKROJAČNICA MOZETIČ I j| če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si | n vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne | | bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše & mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji $ ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke & ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih " ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! 1 O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires Po narodnosti je bilo 183.823 Jugo Slovanov, 1960 Nemcev, 597 Madžarov in 118 drugih narodnosti. Prirastek šolskih otrok napram predlanskemu letu znaša 2313 dečkov in deklic. Zaradi duševne nesposobnosti, telesnih hib, nalezljivih bolezni in zaradi prevelike oddaljenosti se lani ni v šolo vpisalo 591 dečkov in 537 deklic. BEOGRAJSKI PRODAJALCI ČASOPISOV SO SE ORGANIZIRALI Beograjski prodajalci časopisov so se organizirali in si ustanovili posebno društvo, ki bo skušalo ščititi koristi svojih članov. Večinoma so prodajalci po rodu Dalmatinci in Rusi, le nekaj malega je domačinov. Kljub tegobam in velikim naporom je zaslužek še dosti človeški, in prav zato so se mogli tudi organizirati. Njihovo društvo je najelo svojega zdravnika, ki bo proti stalnemu mesečnemu honorarju zdravil kolporterje. Poleg tega bodo izdajali tudi svoj poseben list "Kolporterski žurnal". HERCEGO- ELEKTRIFIKACIJA VINE Za elektrifikacijo podeželja bodo -v kratkem začeli tudi v Hercegovini. Pomanjkanje električnega toka se občutno pozna pri izvedbi vseh javnih del, zlasti pri izsuševanju močvirnih pol in pri gradnji železnice. Industrija se ni mogla razviti, koliko1" J« je, je navezana na premog, ki titi te zgodovinske naloge. Banski svet dravske banovine izraža svoje polno zaupanje in prepričanje, da še bodo ob tej priliki tudi za Slovence^ ustvarili trajni, boljši in trdnejši odnosi glede sodelovanja v državnem življenju na temelju popolne enakopravnosti. V ureditvi tega vprašanja vidi banski svet dravske banovine pogoj za utrditev države in je prepričan, da se bodo samo na ta način mogle zbrati vse ljudske sile in v trajnem notranjem miru uporabiti za zgraditev tiste državne politike, ki bo porok popolnega miru v državi, gospodarskega blagostanja, varnostim miru na mejah. Banski svet dravske banovine želi kr. vladi pri reševanju te zgodovinske naloge polnega uspeha v blagor nase domovine Jugoslavije, našega kralja Petra ii. in vsega kraljevskega doma. Po navdušenem sprejetju te resolucije je bila banu predana jJVed-stavka, ki so jo podpisali vsi banski svetniki in v kateri je velike važnosti naslednji odstavek: "Ne govoril bi pa niti iz srca slovenskega ljudstva, niti bi ne tolmačil svojega, svojih tukajšnjih tovarišev in slovenskih županov razpoloženja, če bi rekel, da nas to stanje zadovoljuje. Od vseh članov banskega sveta sem pooblaščen, da na tem mestu slovesno izjavim, da banovinska samouprava v sedanji obliki in s sedanjim delokrogom ne zadostuje, da ovira priroden razvoj in napredek dravske banovine in otežuje dokončno konso- CON FRIO, CON CALOR B E B QUILMES ¡LO MEJOR! Strokovnjaki so mnenja, da bi treba zgraditi na vodopadu reke Trebi-žad veliko hidrocentralo, kajti slap je visok 20 m in ima močen padec ter bi gradnja centrale veljala okrog 60 milijonov dinarjev. Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni. žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. ČREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravar mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE ga je v Hercegovini bolj malo. Elek trika bi odprla industriji nov razvoj, lidacijo notranje političnih razmer v državi. Iz teh ugotovitev izvira naša zahteva, naj se ustavna določila o RAZSTAVA ITALIJANSKE KNJIGE 19. pr. m. je bila v Ljubljani slovesno otvorjena jako uspela razstava italijanske knjige. Tej slavnosti prisostvoval je predsednik senata dr. Anton Korošec, ki se je slučajno mudil v Ljubljani, ban dr. Marko Natlačen kot najvišji zastopnik oblasti, italijanski generalni konzul Agosto Guerini Maraldi, dalje mnogo odličnih gostov kot n. pr. ljubljanski škof dr. Rožman, župan Adlešič s soprogo, rektor univerze dr. Kušej, zastojniki Akademije znanosti in u-metnosti ter drugih kulturnih društev in ustanov. Ban dr. Natlačen.je imel začetni govor, v katerem je rekel: "Ta reprezentativna prireditev je vznikla iz ideje, da so potrebni čim tesnejši stiki, če naj se dva sosedna naroda med seboj spoznavata, spoštujeta in v prijateljski vzajemnosti podpirata. In kateri stiki bodo mogli biti v te moziru uspešnejši in koristnejši, kakor stiki duha znanosti z duhom znanosti, umetnosti z umetnostjo, in kulture s kulturo^ — Slovenci imamo na jugozahodu za soseda velik narod, ki si je v dvatv sočletnem duhovnem življenju na vseh poljih človeškega udejstvova-nja postavil trajne spomenike, ki so tolike veličine, da so vidni vsemu kulturnemu svetu in da se nanje tudi ves kulturni svet s spoštovanjem in občudovnjem ozira. Dela. lci so jih ustvarili Dante Alighieri, Francesco Petrarca, Michelangelo Buonarotti in Rafaelo Santi, Giuseppe Verdi in Giacomo Puccini, Galileo Galilei in Guglielmo Marconi so postala last vsega človeštva. Tako smo tudi mi deležni sadov italijanske duhovne setve, tudi mi uživamo vrednosti, utelešene v njihovih delih. Te razstave se mi Slovenci veselimo še zlasti zaradi tega, ker gojimo nado in tudi za samoupravi izvedejo v celoti in na- ¡.trdno pričakujemo, da bo dana v rodu da možnost, da po svojih svo bodno izvoljenih zastopnikih sam rešuje vsa vprašanja, ki neposredno posegajo v negovo kulturno, gospodarsko in socijalno življenje. Mi vsi in z nami tudi slovensko ljudstvo želimo, da bi bilo letošnje zasedanje banskega sveta s sedanjim delokrogom poslednje. Ta navidezni ljudski parlament naj gre v zgodovino, na njegovo mesto pa naj stopi zbor, od ljudstva svobodno izvoljenih bano-vinskih poslancev, ki ne bodo zgolj svetovali, temveč pod Vašim preizkušenim vodstvom tudi odločali o vseh življenskih potrebah slovenske domovine. Prepričan sem, g. lian, ui se naši želji pridružujete in da boste na pristojnih mestih storili vse, da se ta davna želja našega ljudstva še v tem letu uresniči!" — Gospod ban se jev kratkih besedah zahvalil za izraze priznanja in rekel kako "Rórist- I k r o dogledni bodočnosti tudi nam Slovencem prilika za podobne razstave v Italiji in da bomo na ta način dosegli tudi naši slovenski knjigi pri italijanskem narodu ugled in spoštovanje, kakor ga izkazujemo italijanski knjigi pri nas." — Za banom dr. Natlačenom je povzel besedo italijanski generalni konzul, ki je na prijetno presenečenje vseh navzočih v lepi slovenščini spregovoril: "Prisotnost gospoda bana, predstavništva mesta, predstavnikov ižobra-ženstva pri tej otvoritveni slovesnosti je laskav dokaz zanimanja in simpatije, s katero slovenski narod zasleduje razvoj sodelovanja obeh narodov, ki je obrodilo že znatne uspehe ne le na političnem in gospodarskem, temveč tudi na kulturnem po-Iju. S posebnim zadovoljstvom norem ugotoviti, da se stare zveze, ki so obstojale v preteklih časih, ka- A Č N I C A "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam vsakovrstnega blaga. Cene nizke. Za obilen obisk se prjporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIČ DONATO A L V A R E Z 2 0 5 9 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires Živali ljubijo svoj zarod Pesnik Fran Žgur umrl Krava je povrgía mrtvo tele, Pi'fei■ šlo je z repom naprej in poginulo padlo v travo. Rjavo neokretno truplo je obležalo z zasukano glavo, zgrbljeno v lepko kepo Naokoli so Svtali moški in molče zmajevali z glavami. Žena kmeta, katerega je goved lila, je vzdihnila in menila: "Božja volja je!" Krava je od bolečin mukala in se težkotno okrenila Pod težo života so se ji noge grezale v rahlo zemljo. Nagnila se je nad tele, mukala in ga vohala. S hrapavim jezikom je ljubeče lizala trdo truplo. Kmetica ji je solznih oči gladila čelo; zakaj, bila je tudi mati. Kravo so vnovič napadle bolečine. Odmaknila se je od teleta, obstala nizko sklonjene glave in močno so-pihala. Iz nozdrvi so ji uhajali dolgi, bledosivi stolpci sape, podobni snopom sončnih žarkov, ki si je j o mišice v nogah škripale kot novi čevlji. A ker ni na pašniku ničesai videla,, je postala. Ne dolgo in zapodila se je, v3$Qlž„Qgradt}, tu pa tam naslonila glavo na njo in mukala. Našla ni nič. Nič ni odgovorilo na njen klic. Tedaj jc razločno občutila pomen tega, kar jei zgubila, in je zdivjala. Oči so ji postale podobne bikovim, ob robeh rdeče in togotne Pol je tekla, pol hodila počasi, vohala povsod po tleh in nerodno spotikala ob travne šope. Tukaj je bilo. kjer je ležala in se toliko mučila; pod težo njenega telesa se je bila trava ob tej mali ve sini stlačila in zvénila. Tukaj je bilo, kjer je povrgla. Tukaj so ljudje vte-pali tla in z nogami razgrebli rušo do rjave zemlje. Vohala je, kjer je bilo ležalo tele. Ondod so bile po travi mokre lise. Stogotena je pogleda- skozi okno v zatemnjeni cerkvi. Od- i la naokoli, nato pa je začela slediti gnali so jo h kraju pašnika. kjer je z glavo na ogradi izmučena stala in venomer opletala z repom Tele so za noge odvlekli po pašniku do ograde in ven po drugem pašniku skozi drugo ogrado, nato pa še vkreber po travnatem pobočju na vrh čeri. Ondi so ga vrgli v morje. Nazaj grede so možje skrbno zadelali vrzeli v kamnitih ogradah. Spet so se vstopili h kravi, ki ji je kmetica ponudila toplo ovseno kašo. Ker je ni marala, so jo zgrabili in ji jo v bikovem rogu vlili v grlo. Tedaj je je pol pogoltnila, pol pa se je izce-dilo iz gobca, ker je ni zmogla. Potem so se ljudje razšli domov. Kmetica je med potjo zdaj tarnala za poginulim teletom, zdaj prosila Boga, naj ji spregleda njene tožbe. Njen mož je ostal, da čuje nad kravo, dokler se ne potrebi. Iztrebek je zakopal pod kamnitni obrov in ga s peto zatlačil v tla. Pobral je pest rjave prsti in naredil kravi na lakotni-eo znamenje križa. Nato je tudi oe odšel domov. Krava je z glavo na ogradi dolgo stala pri miru. Da je le bolečina po-minila, pa se je sunkoma okrenila, zamukala in sunila z glavo v zrak. Ko se je pognala malo naprej so ji tir, ki so bili po njem vlekli tele. Ob ogradi se je ustavila in dolgo vohala; neumne pameti je ugibala, kam le sled drži. Iznenada se je topo-glavo z veliko močjo uprla v ogrado. Kamni so jo porezali po prsih, toda v svojem strahu je le še močneje pritiskala in ograda se je razvalila. Rinila je skozi vrzel in si obrezala stegno ob vimenu. Bolečine pa ji ni bilo mar; hitela je dalje, vohala sled in sopihala. Vedno brže je hodila in kdaj pa kdaj dvignila glavo in zamukala. Mukala je žalostno in zavijala ko burja, ki zatuli okrog vogla. Ob drugi ogradi se je oddahnila. Spet se je. uprla vanjo in spet se je ograda sesula. Ko se je silila skozi vrzel, s« je zataknila in ko se je trudila naprej, se je porezala po obeh lakotni-cah. Kri je v zobčastih curkih polzela po njej in belo liso na levi strani života rdeče pobarvala. Po travnati rebri se je krava zapodila na čer. Ko je zagledala morje in zaslišala daljno bučenje, se je stresla in odskočila; tam doli na skalah so kipeli valovi in morski ptiči so neznansko vreščali in gagali. Krava je začudena vohala zrak. Stopinja za stopinjo se je počasi pomikala vkre- i ber in vsa trepetala. Ko je prišla na kor je razvidno tudi iz tu razstav- fVrh, kjer je nehala trava, in stopi-lejnih dokumentov, zopet oživljajo ia na grušč, ki se je takoj zatrkljal marveč tudi z italijanske strani, kjer se cela vrsta izobraženih mladih ljudi loteva študija slavistike, pri čemer se zdi, da odkrivajo vidne sorodnosti med slovansko in latinsko dušo. Toliko pomembnejše je to prebujenje v teh krajih, kjer sta italijanski jezik in kultura v tesnejšem dotiku s slovensko in kjer je nujno medsebojno poznavanje pogojeno i/. razlogov sosedstva, iz zemljepisne lege. Potrebno se mi zdi poudariti, da noben političen sporazum ne more biti uspešen in trajen, če mimo diplomatskih protokolov ne najde odmeva v narodni zavesti. Ni ga bolj šega sredstva kot je poglobitev kul turnih odnošajev za povzdigo zaupanja med narodi, za pobijanje napačnih mnenj in predsodkov ter za utrditev uspešnega medsebojnega poznanstva, ki je neizogibno za trdnost političnih odnošajev. Dobro je napisal nedavno neki tukajšnji list, da! znanje jezika in slovstva zelo vpliva na združitev ali na delitev duhov in da je duh, ki združuje in loči narode. Nazadnje mi bodi dovoljeno izreči svojo najtoplejšo željo, da bi se že obstoječi odr.ošaji dobrega sosedstva med obema deželama še poglobili ter imeli čedalje lepši odmev v zavesti obeh sosednih in prijateljskih narodov." in razvijajo ne samo z jugoslovan- ( v samo skalnato strmino, se je za-ske strani za italijansko kulturo, denski pognala nazaj in zopet divje mukaje le kolobarila. A je spet prišla na čer, pazno je postavila nogo na kamenasti grušč in pogledala dol. Tu je končevala sled za njenim te letom. Dalje je ni mogla slediti. Izgubila se je v praznoto pred kreme nastim skladom. Poskusila je ovohati zrak, a nozdrvi so ji ujele le slani duh morja. Iztegnila je vrat in pogledala navzdol. Na skalah je zagledala svoje tele. Veselo je zamukala in stekla nazaj, da poišče stezo. Hodila je po čeri gor in dol, vohala tu in tam, pogledovala preko roba, se plazila po kolenih, strmela v globino, a nikjer ni ugledala steze, ki bi držala k teletu tam spodaj na skalah. Krésaje se z zadnjimi nogami je stekla spet tja, kjer so bili teleta vrgli v prepad. Silila se je z goljave; s sprednjimi nogami je tipala in praskala po kremenastem grušču in hotela v brezno. Toda bilo ni ničesar, kamor bi mogla pstaviti noge — bila je le trideset metrov visoka gola skalna strmina in spodaj na skalah njeno tele. Ne da bi le mišico zganila, je dolgo kar stala in neumno gledala. Nato je mukala, klicala teleta : odgovora pa ni bilo. S plimo je videla prihajati vodo, videla je, kako obkolju-je teleta. Spet je zamukala, da ga KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 11. februarja r. 1. je v svojem rojstnem kraju Podragi za vedno za-tisnil oči širom vse Primorske in še onstran njenih meja splošno znani pesnik in idealni rodoljub Pran Žgur. Sam je opisal rano mladost svojega življenja v razgovoru s pisateljem Francetom Bevkom, tako-le: "Rojen sem bil dne 21. novembra leta 1866. Ko sem se rodil, me je pozdravilo grmenje topov in žvenket sabe!j, bog vojske je stopil na plan: muze so se plahe poskrile in pesmi so potihnile." Ni še dovršil domače enorazredni-ce ,ko je na očetovo željo šel na "višjo" šolo na Col, "višjo" zato, ker je Col na hribu, a Podraga v dolini. Tam mu je bil učitelj Andrej Perne, strog, a blag mož. Perne je bil mladinski pisatelj in hkratu skladatelj. Na Colu je Žgur imel za sošolca poznejšega učitelja in pisatelja Iva. Trošta. S Cola je odšel v goriško pripravnico, od tam pa v prvo realko, potem še v drugo, a ob koncu šolskega leta je dal z nezadostnim iz matematike šoli slovo. Kmalu nato ga je poslal oče učit se slikarstva k znamenitemu cerkve-' nemu slikarju Simonu Ogrinu na Vrhniki. Toda dasi je Žgur imel nedvomno slikarski talent (o čemur priča še ohranjena ^birka slik iz tiste dobe in iz poznejših let), ga je vendar premagalo domotožje, tako da jo je kar peš pobrisal nazaj v Vipavo. "Ko sem ostal doma," je pravil on sam, "in sem dan za dnem zdel v trgovini, sem imel dovolj časa za branje. Naša lepa knjiga mi je bila edino razvedrilo in duševni užitek v vaški enoličnosti." Odločilen vpliv na Frana Žgurja pa, da je postal pesnik, je imel pesnik Murni Murn je prišel iskat zdravja v Žgurjev domači kraj. Tam je bil stalen gost v gostilni pri Žgurju. Hišno ime Zgurjevih "^leksandro vi" (Sandrovi) se mu je tako pri ljubilo, da je po njem izbral svoje pesniško ime "Aleksandrov". Murn je rekel Žgurju: "Ako hočeš vedeti in dognati kaj je lepota, beri Koljcova!" in poslal mu je iz Ljubljane lvoljcova, ki ga je Žgur začel čitati v ruskem izvirniku. Nekaj svojih prvih pesmic je poslal Žgur "Ljubljanskemu Zvonu" pod psevdonimom "Frigidus", odgovorili so mu, naj se toliko uči, da postane "Calidus". Prva njegova pesem je bila objavljena v "Drobtinicah". Bil je sotrudnik "Vrtca" "Angeljčka" in "Zvončka". Oglašal se je tudi v "Slovenki", pozneje v "Jadranki" in ob vsaki važnejši priložnosti v tržaški "Edinosti" Veliko njegovih pesmi je raztresenih po koledarjih Goriške Matice in drugod. Ob priliki odkritja Prešernovega spomenika je prinesel "Slovan" njegovo pesem "Prešernu" s podpisom Salus. Za časa rusko-japonske vojne je izdal v Mladinski knjižnici Gabrščekove tiskarne v Gorici Zvezek pesmi. Drugi zvezek pesmi "Po-mladančki" je zagledal belixdkn leta 1923. Zapustil pa je Veliko število neohiaVljeriih' pesmi i'íj celo zbirko nemških prevodov naših slovenskih pesnikov. V začetku svetovne vojne je bil interniran v Mittergarnu na Nižjem Avstrijskem, kjer je prebil v taborišču skoro leto dni. Na poti v Mit-tergaren so ga zaprli na Ljubljan skem gradu, kjer so se že nahajali Levstik, Pustoslemšek in drugi. Tudi po vojni je moral zaradi svoje velike ljubezni do slovenskega naroda in zaradi svoje neomajene vere v poslanstvo slovaustva veliko potrpeti. Toda nič ga ni omajalo, ostal je večni idealit. Težko'mu je bilo v zadnjih letih samo radi tega, ker seje čutil silno osamljenega. Nikogar ni bilo več k njemu, ki bi se z njim pogovarjal o literaturi in o slovan-stvu. Umrl je 11 februarja ob osmi uri zvečer. Preko nedelje so prihajali ljudje v ogromnem številu iz bližnjih krajev ga kropit. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopoldne. Udeležba ni bila posebno velika: Zlasti je moral ranjki pesnik še po svoji smrti pogrešati svojih prijateljev iz Trsta in Gorice. Krivda je ležala v dejstvu, da nimajo Slovenci na Primorskem nobenega svojega lista, tako da so mogli biti pravočasno ob- vešmii o njegovi smrti samo naj' ožji sorodniki in znanci. Domači pevci íio^nyi zapeli pred domom "Vi-gr&l s:e povrne", v cerkvi pa "Jamica tiha*' in na grobu "Nad zvezdami^. Tak« ga je še na zadnji poti spremljala slovenska pesem, ki jo je tako prisrčno ljubil in kateri je posvetil vse svoje življenje. Sedaj počiva v hladni domači zemlji, na katero se je čutil tako privezanega, njegove pesmi pa bodo še poznejšim rodovom pričale o Franu Žgurju kot pesniku, rodoljubu in človeku! V težavnem hipu... Zarje božje so ugasle misli svetlih v duši ni — Kakor šum vodá narasle v duši so brez zvezd noči. Rad besede bi iskrene, rad dotik bi blagih rok — Rad, da v misli zapuščene pal bi mi pritajen jok. Da izplakal bi bolesti, ves osamljen in ubog — Tiho, sam... po nebni cesti gre od mene k zvezdam — Bog. Fran žgur Op. ur.: Ta zadnja pesem pokojnega Frana Žgurja je bila natisnjena v koledarju Goriške Matice za 1939 leto. Jugoslovancka zbornica v Beogradu Koliko je Madžarov na svetu posvari. V skale pa je drvel val za valom in se valil okoli trupla. Krava je znova zamukala in divje sunila z glavo, kakor bi hotela valove na-bosti na roge. Ir. tedaj je prihrul velikanski val, dvignil teleta na greben in ga odvlekel s skal. Krava je zarjula in na glavo skočila v prepad. Ugodna prilika! Zaradi družinskih razmer se proda dobro idoča gostilna po zelo nizki ceni. Í Povpraša se pri uredništvu j "Slovenskega lista". SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA) "LA PALMA" Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Piñeyro ¡ Avellaneda i blago in Manjšinski institut vseučilišča v Pečuhu je izdal knjigo vseučiliškegi profesorja dr. Ivana Nagyja o statistiki Madžarov. Avtor poskuša v njej podati številčno stanje vseh Madžarov na svetu, naslanjajoč se, kakor sam pravi, na statistike držav ki prihajajo za to v poštev. Prof. Nagy prihaja do zaključka, da ie bilo konec leta 1937 na vsem svetu 12 milijonov 891.000 Madžarov, od katerih jih odpade na Madžarsko 8 mili j onv 4,70.000, na sosedne države 3 Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 ! milijone 590.000 medtem ko bi ptf [njegovih podatkih živelo na vsem | ostalem svetu okoli 800 000 Madžarov. Že na prvi pogled pa je za vsakega objektivnega poznavalca etnografskih prilik v srednji Evropi jasno, da so podatki madžarskega avtorja netočni tako glede Madžarov na Madžarskem kakor glede Madžarov v sosednih državah. Madžarska je leta 1937 štela po uradnih podatkih 9 milijonov prebivalcev, avtor prišteva vseh 8 milijonov 470.000 med Madžare, tako da bi na vse manjšine na Madžarskem odpadlo komaj okoli pol milijona ljudi. Samo po nemških podatkih pa živi na Madžarskem o koli 600.000 Nemcev, da niti ne omenimo Slovakov, ki jih je bilo še pred poslednjimi spremembami v decembru tudi okoli pol milijona, nadalje Jugoslovanov, Rusinov in Romunov. Prav tako pretirani so seveda tudi podatki o Madžarih v sosednih državah. Verjetni se zde samo vodat-jki o Madžarih v ostalem svetil. Ob-jjektivno bi. bilo težko ugotoviti 11 j milijonov Madžarov, kaj š Na gore, na gore, na strmé vrhé, tja kliče in miče in vabi srcé, takole poje slovenska pesem. In če mi vstane v duši podoba domovine, tedaj je vedno obrobljena od silnih gora, ki so bistven okvir naše domovine. Tam na desno, naprej od Pol-hograjskih gričev so sanjale belo Kamniške planine. Kot nekak kmečki veljak se je ponašal Blegaš. Daleč tam, že nekoliko na zapadno stran je kraljeval Triglav, pred katerim stražita Črna prst,in Krn, za črnovrškimi gorami pa se je skrilo solnce, ko je šlo spat v Vipavo. Doli na jugu je pa tvoril skrajno točko okvira Snežnik in še naprej proti vzhodu je bilo mimo Krima videti eelo dolenskega Kuma... Taka mi je vedno ona nepozabna slika domovine, tista, katero •sem gledal dan za dnem, ko sem še doma kot pastirček tekal za junci na paši in ko sem hodil s tovarši, posebno z bratom v petkovski zvonik, od koder se je videl "cel svet". In tako sva uganila s Peterčkom, ki je bil sila učen, saj je znal celo več pesmic, ki jih je bilo lepota poslušati.,. . Vse, se je videlo od tam. In da se ne vidi Himalaja, je le zato, ker ni nikoli dosti jasno, pa ker ni-ma-zapisano, katera gora je.. . - Zato sem si pa prav posebno zaželel, da spet enkrat vidim nekaj takega, da bo res goram podobno. V Mendozi se bo kaj takega že lahko videlo. Saj so tam silne gore. Južnoameriške Kordiljere ali Andi, dosežejo prav v bližini Mendoze, najvišjo točko v Akonkagui, ki je za Himalajo najvišja gorska skupina na svetu. 7130 m je že nekaj. Menda ni niti prav gotovo, če je že kdo stopil na njen vrh. Trdijo, da je bil nek europejski turist, ki je pa že umrl.... Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 ,,Jaz se tega pač nisem podstopil, da bi šel na Akonkaguo, toda videt sem si jo pa zares želel, pa to.čim bliže mogoče. Namenil sem se, da en dan mojega bivanja v Mendozi naj bo namenjen izletu v planine. Toda kam? Tukaj ni tako, kot v Sloveniji, kjer imaš na razpolago brezkončen seznam izletov iz vsakega kraja. Če se oglasiš v Kranju, takoj bo turistična pisarna postregla s poldnevni-mi z enodnevnimi izletnimi načrti.. . V Mendozi pa ne veš, kaj bi. Mislil sem si pa, da bo tudi tako, pa sem se bridko varal. Uspallata, Puente del Inca, Villa Viceneio in Cacheuta so nekake glavne točke, kamor kažejo, a vse to so le tablice. Jaz sem. si želel pa izleta, da bom vsaj en pošten sprehod napravil, koder nebo treba ne po blatu ne po prahu ne po cementu, temveč po božji naravi, skozi gozdove, po strmih skalah in ob bistrih potokih ____ Silne zahteve. Tisti, ki se je namenil v argentinske planine, naj take sanje kar doma pusti. Obuje pa naj si "alpargate" (copate) in naj si da delati kovano palico, pa z ve-. liko previdnostjo naj se oskrbi, da ne bo prinesel domov kože polne kaktovih bodic. Moja želja je bila iti na Uspallato in še dalje na Puente del Inca. Za en dan je pa to predaleč. Pa tudi vsak dan ni mogoče, ker ni zveze. Za svoj izlet sem si izbral četrtek in edino kar mi je preostalo za ta dan, je bila Cacheuta, ki sem si jo predstavljal nekako podobno kot Kamniško Bistrico. Tamkaj nekje se bom zleknil v prijetno senco, spodaj bo žuborela reka Mendoza, po drevju bodo žvr-goleli ptički, jaz bom pa v božjem miru brevir molil... Tako lepo sem si zamislil vse to. Potem bom pa šel gori v planine in zvečer ves vesel na-zaj v mesto Mendoza. Ob 8 uri zjutraj sem sedel v om- Po i zor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK • Marcos Sastre 4363 ] Villa Devoto U. T. 50-0277 nibus. 50 km je daleč. Nekako dve uri vožnje, ki stane tja in nazaj 4 pese. Pot se je začela popenjati v breg. Seveda. Saj je Cacheuta 5 m višje kot Mendoza. Parkrat smo na vijugasti poti prekrižali ozkotirno tr^nsandinsko železnico, katera je počivala 5 let od silne nesreče, ki jo je deloma porušila. Sedaj spet popravljajo mostove in tire ter menda že zopet teče do Cacheute. Cesta je speljana zelo vratolomno. Vostrih ovinkih drvi sedaj gori, sedaj spet doli. Za človeka, ki je doma iz ravnine, je taka vožnja nekaj vrtoglavega. Kar čudil sem se, kako, da so bili sopotniki tako mirni. Šofer mi je pojasnil, da so sami znani ljudje, ki se pogosto vozijo po tisti cesti. Zares sem se čudil spretnosti šoferjevi, da je na tako ozki cesti brez neprilike tako drve!. Tamle zadaj za gorami nas čaka cilj potovanja. Žalostno puste so stale gore Andskega predgorja. Kar razveselil sem se za hip, ko sem opazil temno liso tam v bregu, a vendarle ima tudi nekaj gozda, sem sodil Toda šmentano čuden bo ta potujoči gozd, sem kmalu razočaran sprevidel. Da, to je bila le senca beže-čega oblaka. Mimo elektrarne, ki je menda največja v Argentini, smo brzeli dalje. Toda moja umišljena podoba Cacheute, ki naj bi bila podobna Za-vršnici, se je grdo razblinila. Na mestu smo, tako so povedali. Stopil sem na prašno cesto in objela me je puhteča vročina razbeljenega kamenja. Tu pred očmi zgradila topliškega hotela, tamle naprej siromašne kolibe, skozi grobljo kamenja pa sta si urezala pot eesta in železnica. Le tam in tam kako zasajeno drevo... Le kje bo ona zaželje-na senca, kjer bom zmolil brevir in poslušal žuborenje potoka?... Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. H CENE ZMERNE TINOGASTA 52 Villa Devoto 3 1 Pač. Tamle doli globoko n«£je drvi voda. Toda joj, kako je umazana. In senca: edino v hotelskem parku bi jo našel, toda tam ni zelene trate, na katero bi zleknil svoje kosti... Prvi del'müje idile se je razblinil v nič. Toda vseeno ne bom opustil sprehoda v planine. Že na omnibusu sem našel spremljevalca za to pot. Fanta, ki je vrtnar v Mendoškem parku in je tisti dan šel domov k materi. On dobro pozna vse kozje steze po tistih bregovih in tako se mi je ponudil da gre -z menoj. Nekak izlet kot je tisti iz Žirovnice na Zabreško planino sem imel v želji. Takole, kake 4 urice v breg in potem pa nazaj... med zelenimi t ravniki in skozi gozdove, po cvetnih tratah... pa četudi bi cvetela sama kozja brada... In tam gori od vrha se mi bo pa odkriia Akonkagua. Saj se vidi od tiste točke, kamor sva se namenila. Toda kar nič tega nisva našla. Med gruščem in kamepjem sva stopala, kamor se je vodniku bolje videlo. Saj ni nobene steze, kakor tu-1 di ni nobenega turista. Kaj turistji? i Še koze nisva videla na celi poti nO-1 bene. "" ^ Sedaj razumem, zakaj planinstvo tukaj tako malo pomeni. Koga naj pač privlači mrtva pokrajina, v kateri komaj vidiš kaj drugega kot rdeče kamenje, ki se ti zdi ponekod kot razvaline mogočnih palač. Po nekod namreč najdeš cele mase kamenja, ki je skoro pravokotno gradbeno kamenje, kot rezan granit.... Edina sprememba, ki jo površen opazovalec vidi, so strmine, ki rastejo v gore. V takih gorah pač nihče ne najde vneme za planinstvo. Toda človek se lahko sprijazni z vsem. Tudi jaz sem se. Začel sem gledati okoli sebe. Da, saj res, glej tamle: koliko kaktusa je. In koliko različnih vrst, le kdo bi vsemu imena vedel. In tamle: kot da cvete kozja brada z rumenimi cvetki, in tamle so zopet male rožice, ki cveto ro-žasto. Boječe se skriva med kamenjem skromno zelenje, toda čimdalje več rastlinja opaziš. Pa tudi grmič-je; eno tamle te pozdravi z ostrimi bodicami, tamle spet drugi z rožnim cvetom. In dalje tam? Saj res, kaj je tisto? Lepi beli rožnato nadahnje-ni cvetovi, kakor lilije... kdo bi mislil. In kaj je to? Kaktusi cveto. Prav njihov čas je sedaj. Zares nisem slutil, da ima tako žalostna zei kot je kaktus, ki ga poznamo le po bodicah tako ljubek cvet in ob svojem času celo sad, tako mi je pojasnil spremljevalec. Od kraja zgleda res mrtva puščava taka planinska pokrajina, a če jo bolj natanko pogledaš, ti zaživi pred očmi. Tako sva stopala više in više. Pod nama pusta slika topliške Cacheute, nad nama pa se je skrivala v megle mogočna Akonkagua. Saj pravijo, da je jako nagajiva in da se nerada pokaže. Meni se ni. Kakor hočeš, tako sem presodil in jo krenil v dolino. Ko sem drugi dan odhajal z vlakom iz Mendoze, se je pa Akonkagua že kesala. Kot da me prosi odpuščanja, tako lepo me je pozdravljala s svojo belo glavo in morem priznati, da je bil tisti pogled na Ande, žareče v jutranjem solncu nekaj nepopisno lepega, je bil pogled, kakor ga nudi naša daljna domovina. Vse tja gori na sever nn daleč doli na jug se vleče dolga veriga gorskih velikanov, kakor živa podoba naših slovenskih gora s kraljem Triglavom. Janez Hladnik CERKVENI VESTNIK 26. marca maša na Avellanedi za Me todo Zorn. Molitve na Paternalu. 2. aprila Cvetna nedelja. Maša na Paternalu za Ivana Kjuder. Zapoje tudi žalni zbor. 26. marca je praznik Marijinega Oznanenja, spomin ko je angel oznanil Mariji, da bo postala mati božja. Najbolj globoka verska resnica je to, nad katero se pa nekateri nevredni kristjani radi spodtikajo, kakor nad marsičem drugim.. . čudežno je bil Jezus spočet, brez človeškega očeta je bil rojen. Jožef je bil le njegov rednik. Če so malopridni pisatelji zapisali kako drugačno razlago Jezusovega rojstva, je tisto podla izmišljotina in velja zanje beseda evangelista sv. Janeza: "kdor ne verje v Jezusa sina božjega, tudi Boga nima". Na cvetno nedeljo lahko prinesete tudi oljko blagoslovit. Janez Hladnik ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Caricin ljubljenec ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 131 Ta prostor je bil prekrasno in razkošno opremljen. Človek skoro ne bi mogel verjeti, da se nahaja na ladji. Ničesar niso pozabili, kar je spadalo v delavno sobo človeka, ki zavzema visok položaj. V kotu se je nahajala pisalna misa, ki je bila pritrjena na tla, tako da je mogel Orlov delati tudi takrat, ko je divjala največja nevihta na Oiorju. Na pisalni mizi je bilo neštevilno Oialih slik in figuric, na steni pa je visela velika slika, ki je predstavljala "Česmo" v pomorski bitki. Poleg pisalne mize se je nahajala fciala mizica za kajenje, ki je bila izdelana iz slonove kosti. Bila je zelo eelgantno izrezljana — prava umetnina. v Razen tega se je nahajala v sobi široka zofa, ki je bila pokrita / dragocenim pokrivalom. Na stenah so yisele lepe slike, na eni strani pa se nahajala velika knjižnica. — Vodim vas v svoje svetišče, — J"eče Orlov. — Prav zaprav bo postajo svetišče še-le sedaj, ko ste presto-Mi prag te sobe! .— Ali hočete biti tako ljubeznji-Vl> da sedete in da skupno sestavita Manifest? ■— Ali kadite, grofica? '— Prosim vas za cigareto! Orlov ji ponudi dozo s cigaretami. . Klarisa vzame tanko, fino brazili-Jaiisko cigareto in jo gracijozno približa k ustom. Orlov ji prižge, nakar si šc sam Vz&me cigareto. Manifest? — vpraša Klarisa. je prvi manifest, ki ga bom iz- dala! Ne vem, kako bi začela. — Grofica, ali vam smem narekovati? — Oh, prijatelj, zelo vam bom hvaležna! \ Orlov sede, se zagleda v modri dim svoje cigarete in začne: — Prosim, grofica, izvolite sesti. RUSI! Dovolj dolgo ste ječali pod jarmom tiranske carice, ki se je z goljufijo «in ubojem polastila ruske cesarske krone. Mislim ono Katarino, ki je umorila svojega moža Petra III., ki je zasejala nezadovoljstvo v vaših vaseh in mestih, ki je zaprla zadnjega potomca rodovine Romao novih v ječo Schluesselberg! — Izvrstno! — vzklikne Klarisa. — To bo delovalo. i— Grofica, bodite tako dobri, pa naadljujte! Bodite prepričani, da bo ta ton iredno deloval v Rusiji! Jaz vem, kako je treba narodu govoriti! Jaz sem tudi Katarini diktiral manifest, ko se je trudila, da bi se polastila prestola! — Knez, diktirajte dalje! RUSI' V zimski palači sedi žena, ki nosi ra svoji glavi carsko krono! Toda ona je to sveto krcno oskrunila, ona jo je omadeževala s krvjo svojih lastnih podložnikov! Pod škrlatnim oblačilom bijexsrce, ki je polno zlobe in okrutnosti, zločineov in pregreh! RUSI! Ali vas moram še spomniti ra vse njene miljence, na silne vsote, ki jih je potrošil Orlov? Knez? — vpraša začudeno Klarisa. Ali mi to diktirate? — Grofica, le pišite, — vzklikne Orlov. • RUSI! Ali vas moram spomniti na tiranijo, s katero je vladala Katarina v L ciružbi osovrženega Orlova? Beda je postajala vedno hujša, davki so postajali že neznosni! Med tem ko je živela carica s razuzdano družbo v zimski palači za obilno in razkošno mizo, je trpel narod pomanjkanje in ni imel niti toliko drv, da bi se zavaroval pred strašnim mrazom! RUSI' Toda kaj je Orlov proti Potem-kinu? Proti temu novemu caričine-rau miljencu? Angel ? — Orlov je bil vsaj človek, ki je bil zaslužen, ki je v boju dokazal, kaj more in ki je znal organizirati in dvigniti rusko armado! Toda ta enooki Potemkin je cari-čin psiček, ki počiva na njenem kri-Ju! Ani ni postal kljub svoji "bla-fjosti" najhujši bič Rusije, največja kazen božja? Ali naj vam še naštevam, koliko posestev ima on, ki je bil še nedavno ubog poročnik? Ali naj vam pripovedujem, koliko pogumnih in zaslužnih bojevnikov je bilo radi njega zapostavljenih? Ne, ne bom vam tega pripovedovala, — to veste tudi sami! Če pa se bo carica nekoč nasitila tega eno-okega Potemkina, mu bo sledil drugi, —• na njegovo mesto bo prišel nov caričin miljenec, ki ga boste morali zopet vi rediti s svojimi žulji! Lahko bi vam navedla imena, v Pe-'rogradu jih že šepetajo, — toda zakaj bi ovekovečila ime tega nedostojnega človeka v tem manifestu? Prezrimo ga, kakor zaničujemo tudi blodnice! RUSI! Sedaj je napočil čas, ko se lahko osvobodite jarma! Jaz sem hčerka vaše pokojne carice Elizabete, ki jo je narod obožaval, ker je povsod lajšala bedo in trpljenje, ker je bila prava mamica ruskega naroda! Jaz sem hčerka vaše prave carice in pri- šla sem, da vas osvobodim! RUSI! Meni pripada ruska carska krona! V najkrajšem času se bom postavila na čelo svoje vojske, ki jo bom hitro zbrala, prišla bom v Petrograd in še isti dan bom vrgla v ječo Katarino in njeiie ljubčke! Tisti hip se bo izpolnilo prorokovanje starega meniha v Kazanu: Iz rurikovega debla bo pognala veja. Deblo bo jiognalo iz debla — Ni na svetu sekire, — ki bi deblo Romanovih mogla podreti! — Sijajno, knez Orlov! — vzklikne Klarisa, ko je Orlov končal. — Ta manifest je izvrstno sestavljen in ponosna sem. da ga lahko podpišem. — Ta maifest vam bo prinesel blagoslov, — odvrne grof Orlov in si pokrije obraz z robcem, ker je hotel zakriti porogljiv posmeh. — Bodite tako dobri in se sedaj podpišite. Pišite: Klarisa. carica Rusije, izpod tega pa z manjšimi črkami: za sedaj Klarisa, grofica Pine-berg v Benetkah. Klarisa podpiše manifest, toda v tem trenutku se ji je zazdelo, da jo je nekdo prijel za ramena. Klarisa se ozre. Ali ni stal za njo Gianettino? Ali! je ni gledal s svojimi velikimi črni-1 mi očmi in roteč dvignil svoje roke? kakor da bi ji deja!: Ne podpiši! Ne daj tega manifesta iz roke! Ne, ne. Prevarila se je! Domišljija jo je prevarila. Gianettino se je nahajal sedaj v svoji majhni hišici, sladko je spal in gotovo je sanjal o njej- Ljubezen in politika sta dve različni stvari, ki se ne date združiti. Klarisa podpiše usodni manifest. Orlov ga še enkrat pazljivo prečita. — Samo datum še manjka! — reče ona. — Bodite tako dobri in napišite ga. — Tako — sedaj je dobro! — Sedaj pa bom dal ta manifest tiskati v desetmilijonskih izvodih in razdeliti po Rusiji! — Ko vas bom poklical in ko boste prišli v Kronštat, boda tla že pripravljena. Vse bo posejano in Vam bo treba le še požeti! — Klarisa, bodite prepričani, da bo žetev bogata! Prišla bo še prej, kakor pa vi slutite! — Knez Orlov, ali veste, — reče Klariea in mu pogleda v oči, — da imate nad menoj neko čudno moč? — Še pred nekaj dnevi ne bi pod nobenim pogojem pisala tega manifesta in ga nikomur ne bi izročila s svojim lastnoročnim podpisam. Toda danes sem se hitro odločila, da ga podpišem! Knez, vam verjamem, — vam zaupam, — meni se dozdeva, da teče v najinih žilah sorodna kri — morda se boste smejali, — toda že večkrat se mi je zdelo, kakor da sva drug drugemu podobna — — Grofica, to je zame zelo laskavo, — vzklikne Orlov. — Toda prosim vas za manifest, če mi ga hočete izročiti! Klarisa mu pogleda v oči, nakar mu izroči manifest. V tem trenutku je izročila svoje življenje v njegove roke. — On je odslej lahko sklepal o njeni usodi, karkoli je hotel. Orlov je opazoval manifest ki ga je napisala ta lepa, mlada žena in medtem ko ga je zložil in spravil v svoj žep, je zamrmral: ■ — Smrtna obsodba, ki si jo je obsojenka sama podpisala! 111. POGLAVJE Orlov železni prstan — Sedaj bi bilo dobro, — reče Klarisa in se pahlja s svojim svilenim robcem, — da bi se malo sprehodila po krovu, ker je tukaj zelo SLOVENSKI L B S T List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ SOSEDOV FRANCEK Pri našem sosedu imajo fantka, ki hodi v prvi razred. Zanima se zelo za rastlinstvo, .le pa tudi pri vsaki igri zraven. Kako bi ga manjkalo? Moj Bog, ko je pa tako gibčen in poskočen ! O počitnicah je bil pri vsaki igri zraven. Iz Maribora sta prišla moja dva bratranca, s katerima se je Francek seveda takoj seznanil. Nekega vetrovnega popoldneva smo šli jaz, Francek, sosedova Nada in moja dva bratranca na naš travnik. Nekaj časa smo se igrali, potem pa se je nekdo spomnil: '' Zakurimo ogenj!'' Vsi smo bili navdušeni. Samo Francek je molčal. "Iva in Francek hitro v gozd po smrečje!" so nama ukazali. Nekaj časa sva se obotavljala, potem pa sva le šla. Do gozda nisva spregovorila besede. Ko sva bila v gozdu, sem pa rekla: "Francek, kajne, nabrala bova smrečja, da bo gorelo kot v peklu!'' Francek me je resno pogledal ir. rekel: "Nikar ne kurimo!" Lahko bi kaj zažgali." "Prav imaš," sem mu pritrdila. "Kar pojdiva nazaj." In šla sva. Zavila sva na drugo stezo in nabrala poljskih rož. Na travnik se nisva vrnila. Tako nas je preudarni Francek morda rešil hudega požara. Lva Zupane, dijakinja v Celju. Mladinski kotiček BREZDOMKA Na zahodu zarja seva, v logu drobna ptička peva, V širni svet brezdomka gre, z njo so misli žalostne. V polju je tako lepo, njej pri srcu je hudo. Dom največja je dobrota, ona nima ga, sirota... Na zahodu zarja seva, v logu drobna ptička peva, V širni svet brezdomka gre, z njo so misli žalostne. Majda Uršič, dijakinja v Novem mestu. POSLEDNJI LIST Z veje suhe droben listič v noč zletel je, slavček v grmu sladko pesem žvrgolel je. Listič drobni v roko tiho sem ujela, ob nečem neznanem, daljnem sem vzdrhtela. Zdaj na dlani suh in mrtev mi trepeče. V noč poslušam..,. Slavček poje pesem sreče. Olga Kurétova, Zagorje. OD PASTIRICE — DO CESARICE Živel je nekoč car, ki je imel pred svojim dvorom velik kamen. Pa pade carju lepega dne v glavo in da razglasiti po vsej ruski državi: "Kdor mi zakolje kamen pred dvorom, ga postavim za svojega prvega dvorjanika." Od vseh strani so prišli pogumni in močni fantje, toda kamna ni mogel nihče zaklati. Sploh so se j ako čudili, kako meni car, da bi se dal mrtvi trdi kamen zaklati. V neki daljni vasi pa je živela pogumna in bistra pastirica. Ko je čula carjev razglas, se je preoblekla v fanta in se podala pred carja, rekoč: "Svitli car, jaz bom skušala kamen zaklati." Hitro se je razširila novica, da se je vendar našel mladenič, ki se bo z nožem lotil kamna. Vpričo množice in carja ter njegovih dvorjanikov potegne pastirica, preoblečena v fanta, nož izza pasu in začne kamen klati kakor jagnje. Pa seveda ni šlo in ni bilo krvi in tedaj se pastirica obrne k carju: "O, svitli moj car, ti hi rad, da ti kamen zakoljem? Dobro, toda kar ne živi, se tudi ubiti ne da. Vdihni ti najprej temu kamnu življenje, pa če ga nato ne zakoljem, mi lahko odrežeš glavo!" Car se je začudil nad tem umnim odgovorom in dejal: "Ti si najpametnejši fant v moji državi, postavil te bom za svojega ministra ali dvorjanika. Toda tole moraš prej storiti. Čez tri tdni se mi iz domače vasi zopet vrni semkaj. Moraš prijahati, pa tudi ne jahati! Prinesi mi darilo, pa ga tudi ne prinesi! Vsi mi, mali in veliki, ti pridemo naproti, da te sprejmemo, a ti moraš to tako izvesti, da te bomo sprejeli, a da te obenem ne bomo sprejeli". Pastirica se vrne v domačo vas in veli očetu naj ji ulovi dva zajca in dva goloba. Tretjega dne zarana je spravila oba zajca v vrečo in jo izročila očetu: "Greva k carju in ko ti bom velela, izpusti zajca iz vreče.' Sama pa je vzela v roke oba goloba se narobe vsedla. na nizkega oslička ter z očetom krenila v mesto kamor pa je najprej poslala nekega hlapca, da javi carju njen prihod. Car je stal s svojim številnim spremstvom pred dvorom ko se približa devojka. Zopet preoblečena v fanta je na osličku narobe sedeča jezdila tako da se je z nogami lahko dotikala zemlje in jih premikala kakor da bi hodila. Očetu je tedaj velela naj iz vreče izpusti oba zajca, ki sta se pognala v dir, dvorjaniki pa za njima, da je car pred gradom ostal skoro sam. Pastirica stopi predenj, mu pokloni oba goloba, a ko ju je hotel car prijeti, ju je pastirica izpustila da sta odfrčala v zrak... Tedaj pravi pastirica: "Vidiš car, tvoji ljudje so me sprejeli, pa me tudi niso sprejeli, ker so se razbežali za zajcema. Jezdila sem in nisem jezdila. Prinesla sem ti darilo, pa ga tudi nisem prinesla." Car je bil ves osupljen in je dejal: "Odslej te bom smatral za svojega sina." Pastirica pa mu je šepnila na uho: "Nisem fant, marveč dekle.*' "Nič za to," je dejal car, "boš pa noja žena." Z velikimi svečanostmi se je čez lekaj tednov vršila poroka carja z listro pastirico. Manica: T < NAVIHANI ČEVLJARČEK Premožen kmet gre s koso na rami po cesti. Za njim priteče in ga zaustavi smolnati čevljarček: "Slišite očka, če mi daste samo malo od tega kar nimate, pa vam dam veliko tistega, kar ste vi meni dali!" "Pomisli vendar, kaj blebečeš/' zagodrnja kmet. "Kako naj ti dam nekaj, kar sam nimam in kako mi potem tisto spet daš ti — eh, beži 110, v I I ) cenca! "Nič čenča," se razhudi kopitar-ček in potegne izpod suknjiča svmj-ski mehur, trdo nabasan s tobakom. "Glejte, mehur vam je smuknil izza pasa, jaz pa sem ga pobral. Zdaj pa če mi darujete malo — vsaj za eno pipico — te žlahtne travice, katere trenutno nimate, ker jo imam še jaz v rokah, pa vam pravrad dam ves mehur, v katerem je veliko tobaka!" Kmet se zasmeje. Všeč mu je navihani a pošteni čevljarček. Seže po mehurju, ga odpre in nasuje čevljarčku toliko tobaka, da si je lahko ne enkrat, temveč precejkrat napolnil pipico. MOJA MATI Mamica moja, povej mi, zakaj solzne imaš oči ali jokala si zame, ker nagajal sem ti? • r Prosim te mamica, ne jokaj več saj te ne bom razžalil, nikdar več. 1 t Odslej ti bom v veselje vsak dan, da mi ne bo žal na tvoj poslednji dan. Sodja Francek, uč. 4. razr. osnovne šole v Bohinjski Srednji vasi. MRTVI MAMICI Oj zvonovi zazvonite, da svet tužno vest izve: dragi ženi naši mami, zdaj ne bije več srce. V rakev so jo položili, okrasili s cvetjem vso, sveče ji vspomin prižgali, mi pa se jokali smo. Grobar tamkaj je izkopal, tiho hladno jamico, kamor naš zaklad najdražji, so zagrebli mamico. 1 V grobu tamkaj mirno spavaj in počivaj — vedno naj, Bog daj tvoji duši blagi, večni mir in sveti raj! Žagar Marija, uč. II. razr. obrt. ¿trk šole v Ljubljani. MOJA MATI Moja mati je kot solnce, ki 11a nebu se blešči. Njena roka me varuje pred nesrečami. Če nevarnost mi preti, 11a pomoč mi prihiti, da popelje me na varno, kjer nesreče ni. Za vse to, naj Bog poplača ji in jaz ji bom hvaležen vse svoje žive dni! Medja Franc, uč. IV. razr. v Bo-hinjski Srednji vasi,, MATERI! Kot sonce jutranje, kot zarja večerna, se moja mati mi zdi. Zato naj ji bode tud' hvala primerna, ko zame tako vroče skrbi. Kot morje široka, kot gora visoka, ljubezen se njena mi zdi. Zato naj spominja se vedno otroka, ki hoče vrniti skrbi. Še večje kot morje, kot gora visoka, ji delam jaz težke stvari. Zato naj ljubezen ji moja globoka, omili in lajša skrbi. Cundrič France, uč. III. a r. m. š* Podhom, p. Gorje-Bled. vroče. I Nato se napoti Orlov do svojih Hitro se napoti proti vratom, tako častnikov, s katerimi se je pogovar- da je Orlov ni mogel več zadržati. Njegov namen je bil, da je sploh ne bo več pustil iz kabine. Toda sedaj je moral ubogati. Sicer pa je ve/lH, da mu ne more več pobegniti. Orlov pohiti za njo in ko sta prispela na krov "Česme", ji ponudi roko. Godba je igrala tu vesele pesmi in vsi častniki so se sprehajali po krovu. — Ah, skoraj bo že napočilo jutro, — vzklikne Klarisa, ko je opazila, da na vzhodu že rdi jutranja zarja, — res je že skrajni čas, da'se vrnem v mesto. — Kakor ukazuje grofica, — odvrne popolnoma mirno knez Orlov, — dovolite mi samo, da ukažem da pripravijo za vas čoln. —• Med tem pa vas bo zabaval moj adjutant Kri-stenek. Orlov pokliče Kristeneka, ki je stal v bližini in pusti Ivlariso v njegovi družbi, sam pa se napoti do kr marja, da izda potrebne ukaze. Toda njegovi ukazi se niso tikali barke, ki je pripeljala Klariso do "Česme". Orlov je namreč krmarja vprašal: — Ali so jadra pripravljena? — So, gospod admiral! — Ali je vsak na svojem mestu? — Da, gospod admiral! — Ali lahko takoj odplujemo? — Da, gospod admiral. Vi poznate signal, ki smo ga jal celih pet minut Med tem časom pa se je zgodilo nekaj čudnega. Vemo še, da je imel mladi adjutant Arnold Kristenek že od prvega trenutka usmiljenje z zalezovano grofico Pineberg. O11 ni bil tako o-kruten in podel kakor njegov poveljnik knez Orlov, temveč je bil preprost, iskren in plemenit človek. Holelo ga je, ko je videl, da je ta mlada, lepa žena izgubljena in je zato sklenil, da jo bo posvaril iti da jo mogel slišati, reče hitro in tiho: — Sedaj vam bom nekaj povedal, —■ toda vi morate ostati popolnoma mirni. Glejte, da premagate svoje razburjenje, gospa grofica tudi če bi se še tako prestrašili! Tudi jaz s« bom smehljal, ko vam bom pripovedoval, čeprav mi srce krvavi. —. Vsemogočni Bog, kakšen uvod! Kaj bom morala sedaj slišati? — Prišli ste v oblast svojega krvnega sovražnika, gospa grofica, — nadaljuje mladi častnik z razburjenim in tihim glasom. — Ta svečanost, ki jo je priredil knez Orlov opozori na nevarnost, ki ji je gro- | vam na čast, je isto, kakor je peče- zila. Morda bi se mogla še rešiti. — Gospod adjutant, — reče Klarisa, ko je opazila, da stoji mladi častnik molče pred njo in mračno gleda pred se, — kake črne misli vas mučijo i so Gospa grofica, moje misli res črne! — Gotovo mislite na svojo domovino, na svoj rodni dom, na svoje domače ognjišče, na one, ki jih ljubite, ali ne? — Obžalujem, grofica, toda ni tako. Moji starši se nahajajo v Rusiji in jaz sem tudi v ruski službi, kakor veste. Toda ne gre za mene; Grofica dovolite, da govorim, gre za vas! — Za mene? — odvrne Klarisa in se nasmehne, ker je bila sedaj prepričana, da ji bo razodel ljubezen. Že prej je opazila na njegovem otožnem obrazu sanjave in koprneče oči in zato ji je bilo žal, da bo morala določili?! Ko boste opazili da sem |zavrniti tega mladega in lepega čast-v»Hn dal znamenje, dvignite sidro, ¡nika. nato pa naprej, čim hitreje morete! I — Gospod adjputant, kaj mi hoče-Bogato vas boni nagradil, če bomo te povedati? najpozneje čez četrt ure že na odprtem morju! — Zgodilo se bo, kakor ukazujete, gospod odmiral! Kristenek se hitro ozre po krovu in ko se je prepričal, da sc nahaja knez Orlov s svojimi častniki precej daleč od njega, tako da ga ni na slanina za miši! To je past! — Past, pravite? — ga prekine prestrašena Klarisa. — Past? — Da, kontesa! Povem vam lahko le resnico! Predno bo minilo pet minut, bo vrgel knez Orlov krinko z obraza! Aretiral vas in zaprl v ječo, v neki strašni prostor na dnu ladje! Vedite vso resnico: Orlov se je podal s tem brodovjem v Benetke le zato, da vas ujame. — Katarina se vas hoče znebiti, hoče vas napraviti neškodljivo! Klarisa se opoteče. Zgrudila bi se, če ji ne bi adjutant hitro zašepetal: —■ Grofica, če ne boste sedaj močni in odločni, boste tudi mene pogubili. Toda vi se morete rešiti le s hladnokrvnostjo in mirom! Klarisa je stala bleda in obupana poleg Kristeneka. — Ali res mislite, — zašepeče, — da je bil knez Orlov tako nizek in podel, da je priredil nocojšnjo svečanost zato, da se me polasti? Samo zato, da me dobi v svoje roke? — Pričakujte najhujše! Na žalost se ne motim! Ali vam res moram še orisati značaj tega človeka? — Ali vam ne pove že dovolj samo ime Or-lv? — Vi veste, kako je prišel Orlov v Rusiji do svoje moči in veste tudi, zakaj jo je izgubil. — Njegov namen pa je, da si zopet pridobi svojo staro veljavo in da bo zopet najbližji Katarininemu prestolu, da postane zopet njen miljenee, zaupnik in ljubimec, vi pa boste le njegovo orodje! Vse to si hoče pridobiti za ceno vaše glave! — Jaz? — Da, vi grofica! Če se mu bo posrečilo, da vas dovede v Petrograd uklenjeno v verige, če vas odvede v Petrograd, kjer vas carica že nestrpno pričakuje, potem Orlov zopet lahko upa na caričino pohvalo, ki gotovo ne bo izostala. - Z ozirom na to sem torej izgubljena? — Samo tedaj, če ne boste sedaj odločni! — Kaj naj storim? —Grofica, vi ne morete ničesar izgubiti, lahko pa se sedaj okoristite! — Če boste ostali na krovu, boste že črez nekaj trenutkov jetnica in po najkrajši poti vas bodo odpeljali v Rusijo. Potem pa za vas ni več rešitve. Če pridete enkrat Orlovu v roke, pomeni to, da ste izgubljeni, kajti iz ruskih ječ se nihče več ne vrne. — Toda kako naj zapustim ladjo? — Oh, če bi mogla dospeti do kake barke! .— Naši čolni so pod skrbnim nadzorstvom in izključeno je, da bi katerega neopaženo spustili na morje. Ne preostaja Vam ničesar drugega, kakor — oh, Bog groza me sprele-tava pred to mislijo,, — svetujem, da skočite v morje in poskušate doseči obalo. —To ni mogoče, -r- odvrne Klarisa, ki je bila bleda kakor smrt, — to ni mogoče! Jaz sem sicer dobra plavalka, toda kako naj plavam več kakor pol ure, kako naj so borim proti valovom in vetru in povrh še oblečena? — Pogumnemu pomaga Bog! ji tiho reče Kristenek. — Grofica, če vam bo Bog milostljiv, boste dosegli obalo — toda jaz — jaz sem izgubljen, če skočite v morje, ker bo knez Orlov takoj vedel, da sem vam vse odkril in da sem vam jaz svetoval, da pobegnete. — Da se jaz rešim za ceno vašega življenja, Kifsfenek? -- Ne — ne I Rajše bijm postala žrtev Orlove podlosti ! - Grofica! — zašepeče sedaj adjutant in pogleda preko njenih ramen na morsko gladino, — Bog vam pošilja pomoč,— 0I1, Bog je z vami' Previdno se ozrite, tako da ne bo nihče opazil — ali vidite tam — gondola! — Ali vidite, kako se približuje 2 bliskovito naglico — ako se ne nio-ti, namerava gondola čim prej doseči našo ladjo. — Naravnost k nam prihaja! Še dve minuti, madona, nato pa v božjem imenu skočite preko ograje v morje! Prepričan sem, ('a vas bo sprejela ona benečanska gondola in če ste enkrat zapustili nase ladjo, niste več v oblasti krvolok» Orlova. Potem ste mu enkrat za vselej ušli iz krempljev! Potem se boste več nahajali na ruskih tleh« kakor sedaj, temveč na benečansk1 obali, kjer ste doma! Klarisa pritisne svoje roke na Pr' sa. Gledala je v nebo, kjer sc je že svi" talo in kjer je rdelo jutranje softi^' Videla je, da je oddaljena gondo13, le nakj minut od ladje. Že je J»0* gla razločevati obrise oseb, ki so s nahajale v gondoli. II», — kaj pomeni to? Ali se motim? Ali je mogoče? (Dalje prihodnjič.)