ek._______________________________________ Msilo delavcev industrijskih montažnih podjetij JANUAR 1985, ŠTEVILKA 1, LETO XIX BHBRSnBSHHHBHHHDMHHBMHHMHBi ol* J rga"! Glasnik izdaja Delavski svet sozda 1MP - Industrijska montažna podjetja v 8.000 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9, telefon (061) 343-342. Člani Odbora za obveščanje sozda IMP so: Anka Brezec, Janez Dolinar Marjan 'j Vjadimir Jambo,. Lojze Javornik (odgovorni urednik). Jože Jelenko, Jože Kovač (predrednik), Vinko Krizmanič, Jelka Mayer, Majda Slapar, Šuligoj. Dragica Vakelnarnesinica predsednika) m Helga Vovk. Tiska Tiskarna Ljudske '«j P,avi=ev Ljub™aniaNenaročenth rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov ve«1 /e*1 11 ek’ MV/IP si je v Iraku ustvaril Velik ugled — vsa dela končana vsa roku ioW aflj1* p‘r\ decembru in januarju je IMP zaključil v Iraku vrsto pomembnih it l\ in®laktov. Vsa dela, ki smo jih oprav ili v tej državi, smo naredili v rokh obet« pvr e’ da bomo v Iraku pridobili nove posle. kvalitetno, da je investitor zelo zadovoljen. To nam daje lepe ,blč > tre-a|° tistih Pfed štirimi meseci ni bilo ki so dvomili, da nam vsa dela končati S ift6!0 v>a *U1I^L1 ^ J lrar '1 °da z naporom delavcev njZacj!n domovini, z dobro orga- ni f !!niem, in medsebojnim sodelo-Smo dokazali, da je IMP Hal0g en 'zvršiti tudi tako velike tak1' , k Prazr)'i!nuarja’ na iraški državni ak1"' odprt n ~~ dan armade — je bil nv Vcč-i n,°iekt 202 D' To tc naj-k lala sPr°.iekt, ki ga je doslej dc-tajn 0venska gradbena in mon-ri| kar'a °Perativa, saj ga sestavlja il*V ^MlL;'2!® objektov. Vrednost joi i,Qv)ev’h del pa je bila 124 milili dej farjev. O tem projektu. § fr os la vfl1’ ki so §a §radili in ° ^ Ho L ob otvoritvi noHroh- ■A "< nVk‘ Pišcmt ir;,^1 darL prav tako ob prazniku otvoritvi, podrobna 4., 5., 6. in 7. iL'" 10$1 6v< d;i|j: arrnade, so slovesno pre l;iVninVest'torju tudi servisne de-, toriaC?' Projekt, ki je za investicij Ptuj ,Se, Pomembnejši. Tudi ta tako k 'e Prccej velik, približno treh 7, gradil pa se je na u. acijah. Posebnost tega ,bf< tile ptojek ra nahav,ta ]e- da je bila oprema iriunt tcna že prej in so jo naši Žitp/T1' že našli na gradbišču. ri'rn , 'IC tudi vrednost del i I>' d0|u‘, m;ijhna — le 13 milijonov ^ Lh Vendar jc v to všteta le Pku so glasovali Za izločitev iz sozda IMP ja!'c* P,zda Ipko Podpeč, so Giirnvi letos na referen- ca tlVj ‘ls°vali sklep o izločitvi Tika ;da lz sestava sozda IMP. Pio,'-; :So *Pko 30. So pa morali monterji na gradbišča premagovati mnoge probleme. Najprej so porabili ogromno truda, da so-zbrali in sortirali vso opremo, potem so imeli tudi težave med gradnjo, saj so se s tovrstno opremo prvič srečali. Tudi projekte je bilo treba narediti povsem na novo. K temu pa je treba prišteti še slabe nastanitvene pogoje in prehrano, kakršne nismo vajeni. Težave so bile tudi z ekipo, ki je bila sestavljena iz vrste kooperantov, kar je oteževalo koordinacijo. Vse to je bilo uspešno rešeno, kar ceni tudi investitor, ki ob vsakem srečanju poudarja, kako zadovoljen je z uspešno opravljenim delom in priznava, da je bila to izredno težka naloga. O servisnih delavnicah bomo podrobneje pisali v naslednji številki glasnika. 6, januarja so v Bagdadu tudi slovesno odprli stanovanjsko-poslovnočetrt Al Khulafa Street, kjer je bil nosilec posla Energo-projekt. IMP je na tem gradbišču sodeloval z dobavo in montažo šestindvajsetih dvigal in treh pomičnih stopnic. Delo je bilo v roku končano kljub neštetim težavam pri kompletiranju opreme, kar je moralo reševati vodstvo na gradbišču. Že prejšnji mesec, natančneje 3. decembra je bil dva dni pred rokom končan aneks 5 na projektu 201._ Vrednost je sicer samo milijon in pol dolarjev, je pa ta aneks, pomemben za nadaljnja dela. Rok gradnje je bil le štiri mesece, padel je tudi v deževno vreme, potrebni pa so bili veliki napori tako delavcev v Iraku kot v domovini, da je bilo to delo opravljeno v tako kratkem času. Za 19. januar pa je napovedan za predajo Projekt 195, kar je tudi izreden uspeh, saj je še pred štirimi meseci le malokdo verjel, da bo mogoče končati to delo v določenem času. Ta projekt podrobneje prikazujemo na 7. strani. Lani pa smo v Iraku končali še nekaj drugih projektov — predvsem Kol 7 ih projekta A in B. tako da so dela zdaj v glavnem končana Decembra smo imeli v Iraku 537 delavcev (vštevši 100 kooperantov), konec februarja pa jih bo ostalo še kakih 200, če se ne bodo odprla nova gradbišča. Tozd Inženiring je pripravil poseben elaborat, v katerem je preko SDPR ponudila investitorju za tehnično pomoč pri upravljanju in vzdrževanju objektov, ki smo jih zgradili, saj investitor nima dovolj kadrov za to nalogo. Če bo naša ponudba sprejeta, bo s tem angažiranih 150 do 200 delavcev od srednje do visoke strokovnosti. 'Htv imd • junija 'e,os in postane enovita "G i, 'na GPKc? Lln kmetijske ki bo po-hrma DO Industrija 1 kmetijske opreme l1a'nCr 'v. vUt smo že pisali, se 'hori;, * Pko vključiti v sozd 'zid' ’ lir Su ioUKoVania na refereh-frisov-iti 1 naslednji: Pravico Glasov'; S° 'meli 104 delavci. , iv 'D d 80 oddali 103 delavci S|asova, T^otkov) en delavec ni k'v so biip odstotka),tri glasov-Ma) ^ neveljavne (2,9 od- t ni 'ziočit, e,aVCev Je glasovalo ia>- za ;,11!1 «o je 18,3 odstot-1 delaVc‘°vC1‘ev Pa je glasovalo a).ToreC;ev (‘o je 77,9 odstot-IVcvv on st.;'e v e 1 • k a večina de-27. d°ed‘°ddaza izločitev. QhVesno 0ftn ,ra pa so v Podpeči dbfnem ndpr' noVo lovarno, ki ae|°vne P°meni znatno boljše n^^Pkovp?61^6' ® otvoritvi V' stranj tovarne Pišemo več r-~\ j/ ^ (sicer malce pozno) Kakor zvezda jutranja se utrne, tak’ hitro leto se obrne, leto, ki se nikdar ne povrne! Če v tem letu bilo nam je lepo, zaželimo si, da v prihodnjem vsaj tako bi šlo. Zaželimo si še, da malo manj bi le šparali, sicer bomo v prihodnjem tud' besedam po en zlog jemali, da bi se vreče sisov enkrat napolnile, čeprav ne bi do pare, kot želijo, si dobile! Da tud’ tistmu, ki mai zasluži, dali bi živeti, saj za tolko denarja, kot ga dobi, ne more tudi ne umreti. Da tozdi solidarno bi ukup stopili, bi izgubo če imate jo —pokrili se v mislih bi nazaj vrnili, da od zgubašev večkrat so že dinarčke dobili, takrat, ko bili oni so v sili. Še prav posebno željo danes bi samoupravljalka ANKA jaz imela, da v tozdu o vsem ne bi odločala kar srenja cela, odločali naj v glavnem bi le tisti, ki jim to je sojeno po listi! ....... Odločajo naj v blagor sveh — BREZ LASTNIH si koristi. Samoupravljalka ANKA Objekti, zgradili v Iraku. Zimske igre IMP 2. marca Smučarji, pozor! 7. zimske športne igre IMP bodo v soboto, 2. marca. Tekmovanje bo v veleslalomu in tekih v običajnih kategorijah, kot so določene s Pravilnikom o športnih igrah IMP. Igre bo organizirala delovna organizacija Klima Celje. In kako se boste prijavljali? Okrog 20. januar-ja bodo organizatorji pripravili prvi informativni bilten, v katerem bo razpis tekmovanja z vsemi potrebnimi podatki. Če pa vas zanima še kaj več, pokličite Bojana Bombača v Klimo Celje, telefon 063 34-5 1 1. interna 32! Rešitev v intenzivnejši proizvodnji in prodaji Panonijini delavci so 19. in 20. decembra prekinili delo. Prekinitev se je končala, ko je delavski svet sprejel sklep o 30-odstotnem povišanju osebnih dohodkov. Niso pa bili osebni dohodki edini vzrok prekinitve. Po prekinitvi so sindikalne skupine temeljito obravnavale razmere v delovni organizaciji in izoblikovale svoja mnenja. Poleg vprašanja osebnih dohodkov zajemajo pripombe sindikalnih skupin še celo vrsto drugih področij: od vprašanj organizacije dela, preko težkih delovnih razmer, pa delovne sicipline, prepočasnega ali neuspešnega uvajanja novih izdelkov v proizvodnjo, pa.do tega, kakšno pomoč nudi sozd Panoniji. Vodstvo delovne organizcije je na vsa vprašanja dalo odgovore,T katerih pojasnjuje svoje poglede na te probleme. V Panoniji je bila tudi kontrola Službe družbenega knjigovodstva, ki je preverjala trditev, da v delovni organizaciji pri izplačevanju osebnih dohodkov niso upoštevali določil Zakona o zajamčenem osebnem dohodku. Kontrola ie sicer ugotovila nekaj drobnih napak, toda potrdila je, da so v delovni organizaciji določila omenjenega Zakona spoštovali. Obenem pa je kontrola tudi ugotov i-la, da so bili osebni dohodki celo pre-\ isoki glede na določila Družbenega dogovora o usmerjanju delitve dohodka. To pa samo kaže, v kakšnih težavnih razmerah je lani poslovala ta delovna organizacija. Slabi poslovni rezultati so predv sem posledica hudega zastoja v prodaji. Kupci Panonijinih izdelkov so za lani podpisali, da bodo prevzeli za 2,26 milijarde dinarjev Panonijinih kmetijskih storjev, v resnici pa so jih za približno 1,8 milijarde dinarjev. Tako predstavniki murskosoboškega izv ršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij kot tudi sozdove strokov ne sužbe, ki so preverjale po datke o Panonijinem poslovanju, ugotavljajo, da je zastoj v prodaji res prišel nenadno in da je Panonijino vodstvo vložilo velike naproe, da bi situacijo čim bolj omililo. Dejstvo je, da so tudi trgovske hiše v težavah, ker jim primanjkuje obratnih sred-tev, da bi krile zaloge. To je bil tudi vzrok, zakaj niso prevzemale blaga, kot so ga bile prvotno naročile. Vodstvo delovne organizacije je v decembru naredilo vse, da bi s trgovci našli skupni jezik in v resnici so trgovske hiše Panoniji pomagale, tako da so prevzele za približno 250 milijonov dinarjev blaga. S tem soi-pripomogle, da bo poslovni rezultat vsaj nekoliko boljši, saj je Panonija rhočno skrčila zaloge' Ocenjujejo jih na 48 milijonov dinarjev, od česar so bile zaloge končane proizvodnje konec leta le 8,5 milijonov dinarjev. So pa precejšnji problemi, kako bo Panonija poslovala vnaprej. Temu je bil posvečen tudi sestanek vodilnih delovne organizacije, predstavnikov murskosoboškega izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij ter predstavnikov sozda, ki je bil v torek, 15. januarja. Panonijin direktor Emil Zelko je na tem sestanku poročal, da je proizvodnja kmetijske mehanizacije glede na podpisane pogodbe še kar dobro zasedena — nezasedenih je približno 10 odstotkov kapacitet. Upoštevajoč lansko izkušnjo pa se na te številke ni mogoče povsem zanašati. V prvi polovici januarja so na primer kupci prevzeli komaj za 10 milijonov dinarjev blaga. Seveda pa je ob tem skromnem prevzemu treba upoštevati velike količine, ki so jih sprejeli decembra lani, pa tudi dejstvo, da je v začetku januarja že po tradiciji zatišje. Vsekakor nameravajo v Panoniji zadeve razčistiti, zato so sklicali za četrtek, 17. januarja poslovni odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma, to je trgovskih hiš, ki prodajajo Panonijine izdelke. Takrat se bo jasneje pokazalo, kaj lahko Paninija pričakuje v prvem polletju. Tudi pri oskrbi z materialom stanje ni razveseljivo. Proizvodnja je imela te dni že zastoje zaradi pomanjkanja materiala. K temu je prispeval tudi sneg, saj transportni niso mogli na cesto. Res pa je tudi, da Panonija še nima podpisanih pogodb za letošnje leto z glavnimi dobavitelji materiala, čeprav ima z njimi samoupravne sporazume o dolgoročnem poslov no-tehničnem sodelovanju in je sovlagala precej denarja v širitev njihovih zmogljivosti. Zelo razveseljivi pa so podatki o izvozu: Z Beckerjem že imajo podpisano pogodbo, tik pred podpisom je pogodba za izvoz 2.000 kosilnic na Poljsko, pa pogodba o menjavi z Madžari pri izdelavi avtomobilskih prikolic, imajo tudi naročila iz Avstrije in dobre obete, da bodo sklenili posel s Pegovarom. Vprašanje je zdaj, kako naprej. Sozdove strokovne službe menijo, da bi morala Paninija predvsem intenzivirati proizvodnjo in prodajo, v kar so vključene tehnološke izboljšave v proizvodnji,' opustitev neperspektivnih programov in izboljšave tistih, od katerih si lahko obetajo rezultate, pa Mudi uvajanje novih komercialnih prejemov. Vse to je seveda povezano z investicijami, za kar mora Panonija najprej pridobiti za okrog 200 milijonov dinarjev dolgoročnih virov(za kritje zalog. Če bo elaborat prepričljivo utemeljil perspektivo teh načrtov, je rekel predstavnik Pamurske banke, bo ta banka gotovo podprla Panonijine napore, prav tako pa tudi IMP-jeva Interna banka. Vzporedno s tem pa bodo kot kratkoročen ukrep iskali storitve, da bi čim bolje zasedli strojno opremo, ki jo Panonija ima. Pri tem bodo delovni organizaciji pomagali tudi občinski dejavniki in nekateri republiški organi. Na torkovem sestanku so se dotaknili tudi kadrovske problematike. Po prekinitvi dela je celotno vodstvo Paninije ponudilo ostavke in na sindikalnih skupinah poteka razprava o zaupnici ali nezaupnici. Predstavniki občinskega izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij menijo, da je prav, če v tej situaciji delavci ocenijo delo svojih vodilnih in povedo, ali jim zaupajo, ali ne. Predstavniki sozda pa so na torkovem sestanku izrekli vso podporo direktorju Panonije Emilu Zelku in drugim vodilnim. Sozdov generalni direktor Franc Kumše je dejal, da se je Zelko, vedno trudil za uspešno poslovanje Panonije in tudi dobro sodeloval v okviru sozda. Predvsem pa so Franc Kumše in drugi sozdovi predstavniki opozorili, da bi imela menjava vodilnih kadrov izredno hude posledice za poslovanje. Glavni problem Panonije po vseh ocenah je zagotoviti primeren obseg prodaje, z menjavo vodilnih pa bi se pretrgale že utečene povezave in to bi gotovo pomenilo, da bi delovno organizacijo še bolj udarilo pomanjkanje dela. Seveda ne gre tu prezreti dejstva, da so pogoji poslovanja za kovinsko industrijo zares težki, saj imajo podobne ali še hujše težave praktično vse delovne organizacije te branže. LOJZE JAVORNIK S seje 10 republiškega odbora sindikata delavcev v gradbeništvu Gradbeništvo je v krizi Zaključni računi za leto 1984 bodo večini gradbenih organizacij prinesli kaj malo razveseljivega. Sindikalne organizacije naj zato poslovanje temeljito analizirajo, da bi opredelile aktivnosti za učinkovitejše gospodarjenje. Obenem pa bo treba tudi opozoriti na zadeve, ki jih je nujno spremeniti v družbi, da bo lahko gradbeništvo normalno poslovalo. Izvršni odbor Republiškega sindikata gradbenih delavcev Slovenije bo pripravil smernice, ki bodo osnovnim organizacijam sindikata v pomoč pri obravnavi zaključnih računov. Naj uvodoma podčrtamo občutek članov Izvršnega odbora našega panožnega sindikata, da pristojni dejavniki nimajo pravega posluha za reševanje problemov, s katerimi se otepamo gradbinci. Odgovor na opozorila, da težave že prehajajo v resno krizo, se običajno glasi:» Gradbinci, prilagodite se stabilizacijskim razmeram!« Skratka, delavci v grdbeništvu naj bi se reševali predvsem sami. ne morejo same najti izhoda iz slepe ulice, pa je dejstvo, da ne morejo vplivati na bistvene odločitve, od katerih je odvisna njihova poslovna uspešnost, pa tudi boljše ali slabše delo. Te bistvene točke pa so: odločitve o investicijski politiki, politika cen (zlasti za gradnjo stanovanj) ter pridobivanje poslov v tujini. Poglejmo podrobneje! Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc je izročil Kraigherjevo nagrado glavnemu dorektorju delovne organizacije IMP — Livar — Viktor Kolesa Valentinu Mendiževcu. Valentin Mendiževec dobil nagrado Borisa Kraigherja Stabilizacija seveda pomeni opiranje na lastne sile. Toda boljši poznavalci razmer v gradbeništvu — tako sindikalni kot zbornični, pa tudi na Republiškem komiteju za industrijo in gradbeništvo —se strinjajo, da se gradbeništvo spopada s takšnimi problemi, ki jih ne more reševati samo. To utemeljujejo z dvema razlogoma: V spomin na velikega revolucionarja, politika in gospodarstvenika Borisa Kraigherja je Gospodarska zbornica Slovenije 4. januarja letos podelila nagrade petim uspešnim slovenskim gospodarstvenikom, organizacijam združenega dela, ki jih vodijo pa častne diplome. Nagrada Borisa Kraigherja se podeljuje kot moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela in poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Taki dosežki morajo odločilno vplivati na splošni ugleo organizacij združenega dela v ožji in širši družbeni skupnosti. Tovariša Valentina Mendiževca so za nagrado B. Kraigherja predlagali delavski svet in družbenopolitične organizacije IMP DO Livar »Viktor Koleša« Ivančna gorica. Predlog so podprli še: Splošno združenje črne in barvaste metalurgije Slovenije, Poslovna zajednica jugoslovanskih liv-nica iz Beograda, Katedra za livarstvo pri VTO montanistika v Ljubljani, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja in Občinska konferenca SZDL Grosuplje. Slavljenec je pričel z delom v IMP v letu 1961, ko je prevzel odgovorno delo tehničnega direktorja takratne livarne sive litine, ki je stala na sedanji lokaciji Tovarna regulacijskih armatur in aparatov IMP v Ljubljani. Livarska dejavnost je bila takrat v IMP na izrednem nizkem tehnološkem nivoju. Leta 1965 je bil nagrajenec določen, da kot član prisilne uprave prevzame obrat Agroservisa v Ivančni gorici in pripravi koncept nadaljnjega razvoja livarstva za potrebe IMP. Dal je pobudo za združitev obeh livarn in pripravil elaborat za gradnjo nove livarne v Ivančni gorici. Marca 1974 se je livarna v Ivančni gorici organizirala kot temeljna organizacija, Valentin Mendiževec pa je bil imenovan za direktorja. Že naslednje leto je bila zgrajena sodobna in moderna livarna sive litine, ki je prednjačila v tehnologiji predostalimi livarnami za celo desetletje. Plan razvoja livarne je temeljil na najnovejših sodobnih tehnoloških postopkih doma in v svetu. Ves ta tehnološki program je bil izvedljiv, ker je pravočasno spoznal potrebo po tesnem sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami in Katedro za livarstvo. VTO montanistika in Metalurškim inštitutom. V zadnjih petih letih je uspelo v temeljni organizaciji Livarna sive in nodularne litine vpeljati v redno proizvodnjo vse kvalitete nodularne litine ter kakovostno sivo litino z. lamelastim grafitom. Z lastnimi strokovnjaki in v sodelovanju z. domačimi in tujimi organizacijami so bili vpeljani novi. specialni postopki (inmold, umetne smole, cepiva). katere v Jugoslaviji uporablja samo še livarna v Kikindi. V zadnjem letu so v livarni izvedli poizkuse o uporabi domačega modi-fikatorja FeSiMg 5 in jih uspešno zaključili. Na osnovi teh preizkav bo tovarna dušika Ruše začela z redno proizvodnjo tega modifikatorja. Leta 1978 je bila uvedena v livarni nova kaluparska linija DISAMA-T1C, ki predstavlja vrh livarske tehnologije. Proizvodanja na novi liniji se skoraj v celoti izvaža. Tako je livarna v Ivančni gorici v obdobju desetih let prešla skokovito pot iz nekoč primitivne livarske dejavnosti v sodobno livarno, ki se s svojo opremo, tehnološkimi postopki, širokim spektrom kvalitetnih vrst litine spada med vodilne organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji, po tehnološkem nivoju pa ne zaostaja za evropskimi livarnami. Zaradi velikega razvoja se je pokazala potreba, da se je leta 1978 temeljna organizacija reorganizirala v delovno organizacijo Livar s štirimi temeljnimi organizacijami, nagrajenec pa je bil imenovan za glavnega direktorja delovne ofganizacije. V delovno organizacijo'se je to leto združila tudi temeljna organizacija Livarna barvnih kovin v Ljubljani. Nadaljnji razvoj je narekoval ustanovitev nove temeljne organizacije Tovarne armatur s proizvodnim programom izdelave vseh vrst armatur, kar je pomenilo pridobitev novih proizvodnih prostorov, v letu 1982 in zaposlitev novih delavcev. Po dveh letih razvojnega dela in proizvodnje se ugotavlja v tej temeljni organizaciji velik napredek, zlasti na področju proizvodnje armatur za procesno industrijo, za vse pretočne medije in tudi za ladjedelništvo, kjer smo v sodelovanju s svetovno znano firmo KVSTONE osvojili in uvedli proizvodnjo medprirobničnih loput. Danes predstavlja dejavnost delovne organizacije Livar s 760 zaposlenimi delavci, preko ene tretjine vse industrije v občini Grosuplje, preko 50 odstotkov izvoza, pokriva 15—20 odstotkov skupne in splošne porabe ter daje s svojo aktivno poslovno politiko pobude tudi drugim organizacijam v občini. Z razvojem delovne organizacije so bili ustvarjeni pogoji za zaposlovanje viškov delovne sile na območju Suhe krajine. Nagrajenec je zvest svoji stroki še danes in najbolj aktiven na področju livarstva. Od leta 1964 je predsednik skupščine Splošnega -združenja barvaste in črne metalurgije Slovenije. Med slovenskimi livarji je s svojim delovanjem uspel razviti livarsko dejavnost in pomagal, da po ekonomskem uspehu slovenske livarne izstopajo na področju celotne Jugoslavije kljub dokaj zastarelim osnovnim sredstvom. S svojim delovanjem je pomagal soustvariti razvoj in aplikacijo opreme za livarne. Skupaj z njegovimi sodelavci in izvajalci iz Go-stola so bile izpeljane uspešne akcije, tako, da sedaj lahko nadomestimo že vrsto opreme za livarne, ki smo jih sicer morali uvažati iz Zapada. Bil je šest let predsednik Poslovnega združenja jugoslovanskih livarn in je še sedaj predsednik odbora za ekonomske odnose z inozemstvom in predsednik koordinacijskega odbora jugoslovanskih livarn za dolgoročna reševanja proizvodnje sivega surovega železa. Za svoje delo je prejel številna družbena priznanja in odlikovanja, Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije je v svoji obrazložitvi zapisalo, da je na-grajenčevo sodelovanje in angažirana ustvarjalnost v republiki Sloveniji in v organih federacije pogosto pomagala pri reševanju zapletenih problemov, kar ni pomembno le za delovno organizacijo, ampak za celotno slovensko in jugoslovansko livarstvo kot tudi za črno in barvasto metalurgijo ter z njimi povezane delovne organizacije s področja kovin-sko-predelovalne industrije. Zaostreni pogoji gospodarjenja nam narekujejo še boljše delo, čeprav tudi materialni pogoji gospodarstva niso najugodnejši. Podeljena nagrada Borisa Kraigherja je nagrajencu in delovni organizaciji Livar priznanje in obenem obveza za še boljše delo. A. S. 1. Gradbene organizacije so svoje notranje rezerve že izčrpale. Dejstvo je, da je delež te panoge v družbenem proizvodu Slovenije od leta 1980 padel s skoraj 13 na 8 odstotkov, medtem ko je zaposlenih v gradbeništvu še vedno približno 12 odstotkov vseh delavcev v Sloveniji. Tudi razprave o kazalcih za izvajanje Panožnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev dohodka kažejo, kako dramatično je padla poslovna uspešnost gradbenih organizacij. Visoke gradnje načrtujejo enoodstotno akumulativnost, nizke dvoodstotno, zaključna dela ter instalacije pa od tri do štiriodstotno. Te številke so že same po sebi izredno nizke, a ne pozabimo, da tudi to skromno akumulativnost plačujejo gradbeni delavci z zaskrbljujoče nizkimi osebnimi dohodki. Vse več je organizacij gradbene operative, kjer kvalificiran delavec v polnem delovnem času in ob normalnem doseganju norme ne zasluži niti zajamčenega osebnega dohodka. Njegova organizacija čisto preprosto ne ustvari dovolj dohodka. Zgovoren je tudi podatek, da so materialni stroški v stanovanjski gradnji že dosegli 75 odstotkov cene stanovanja, pa tudi, da se delež stroškov gradnje v kv. metru stanovanja stalno zmanjšuje, medtem ko cela vrsta drugih stroškov, ki obremenjujejo ceno stanovanj, raste. 1. Investicijska politika: Po tem, ko se je obseg investicij v družbenem proizvodu zmanjšal od 30 odstotkov v letu 1980 na približno 20 odstotkov leta 1983, se je njihova skupna vrednost lani spet nekoliko povečala. Toda to je predvsem množica manjših objektov, kjer vsak investitor zahteva čim krajši rok gradnje (kar je ob visoki inflaciji seveda razumljivo). Večina gradbenih organizacij je imela torej precej sklenjenih pogodb in celo kooperante so spet morale angažirati, da so dosegale napete roke. Toda ta obseg gradnje je prinesel pičle finančne rezultate in v resnici je lani intenzivnost dela prav zaradi množice majhnih objektov padla. V časih visoke inflacije opažamo, da se investitorji trudijo porabiti ves razpoložljivi denar. Toda nismo gradbinci edini, ki bi nas morala boleti glava, ker se investicijski denar tako fračka. S temi majhnimi gradnjami pač ne bomo dosegli potrebnih strukturnih sprememb v gospodarstvu. Toda usmerjanje kapitala za naložbe je področje, o -kate-rent gradbinec ne odloča. 2. Gradbeni delavec tudi ne more spremeniti dejstva, da od dvanajstih milijard dinarjev, ki so jih delavci združili za gradnjo stanovanj, okrog tri milijarde in pol ni angažiranih. Krive so stanovanjske skupnosti, zavodi za urejanje zemljišč in vsi drugi, ki bi morali skrbeti, da bi stanovanja čim hitreje gradili, za kar mora biti seveda najprej pripravljeno zemljišče. 2. Drugi razlog, zakaj ljudje, ki so podrobneje analizirali razmere, priznavajo, da gradbene organizacije 3. Popolno nerazumevanje družbnenih organov za probleme gradbeništva se kaže pri cenah za gradnjo stanovanj. »Pravimo, da se o cenah stanovanj dogovarjamo, toda v resnici se ne — vsaj tega, kar se je dogajalo v letu 1984 ni mogoče imenovati dogovarjanje,« je rekel sekretar izvršnega odbora Splošnega združenja gradbeništva Jože Vu-čajnk. Povedal je, kako se je Odbor podpisnikov Družbenega dogovora o cenah stanovanj do poletja mukoma dokopal do predloga izhodiščne cene, ki so ga neštetokrat preverili—" toda potrdili ga niso, ker se z njim ne strinja Republiški komite za cene-Ob tem se predstavnik Komiteja, ki je eden podpisnikov Družbenega dogovora, ključnih sestankov sploh ni udeležil Prišlo pa je pisno stališče, da se Komite s predlagano ceno ne strinja — toda brez pojasnila, kaj jez njo narobe »To ni več dialog z argu-menti in dejstvi. To je čisto navadno posiljevanje,« je rekel Jože Vučajnk; Seveda pa takšno obnašanje tistih, k' naj bi usmerjali politiko stanovanj-skih cen, neposredno vpliva na osebne dohodke približno 40.000 gradbenih delavcev, ki gradijo stanovanja. ’ mnogih občinah so ugotovili, da tako ne gre, pa so kljub zastoju dogovar-janja na republiški ravni odobril1 cene stanovanj v novih soseskah. 4. Pri pridobivanju del v tujini seveda drži, da si morajo gradbene organizacije krepko zavihati rokave, drži pa tudi, da imamo razne inženi-rinške organizacije in organe, ki imajo svoje delovno področje in so dali mnogo obljub — pa doslej bol) malo rezultatov. Gradbena operativk je na mnogo uspešno zakljkučenm objektih dokazala, da je sposobna izvajati tudi najzahtevnejša dela v tujini. To so razmere, v katerih gradbinci vstopamo v novo leto. Predvsem skrbi počasnost in neodzivnost pristojnih organov tudi na sklep6 Zvezne skupščine, ki odražajo mnoga spoznanja, na katera gradbinci že dolgo opozarjamo. Toda sklepi in sumeritve so bili sprejeti julija, nihče od pristojnih pa nič ne naredi za konkretizacijo. Ob zaključnih računih bi bilo torej prav, če bi sindikalne organizacij6 konkretno analizirale vse problem6-ki jih tarejo. Seveda bomo morali narediti vse, kar lahko sami naredim0 za boljše delo in večji dohodek, treba pa bo tudi zahtevati ukrepanje pristojnih družbenih organov. Pa °e zato, da bi oni reševali naše težave, pač pa zato, ker so to problemi, ki j'n gradbeni delavec čisto zares ne mor6 rešiti sam. So pa to obenem prom6 mi, ki jih je treba rešiti v dobro vse družbe in ne le gradbincev. , Velja torej, kar si je Republis^ odbor sindikata gradbenih delavce zastavil kot glavni cilj aktivnosti: L Borba, da bi lahko gradbeni de Iavec odločilneje vplival na svoj P°_ ložaj in pogoje za pridobivanje d hodka. 2. Borba, da bi bil gradbeni delavec pri pogojih za vrednotenje sv° jega dela bolj izenačen z delavci dr S,h,1”E' LOJZE JAVORNIK Fakturirana realizacija — november 1984 Real. TOZD 1. OV 2. KM 3. KM - SD PRCM3OT 4. Ml 5. IB 6. PROJ 7. EKO PMI 8. EM - brez izvoza 9. DVIG 0. TEN-E 1. TEN-T 2. ISO - CK EM0ND 3. KLIMAT 4. TIO 5. BLISK 6. PAN 7. TRATA-A 3. TRATA-Č 3. ITAK D. SKIP 1. IPKO IKO 2. LSNL 3. TA 1. VIPO 3. LBK LIVAR 26. IP 27. MP KLIMA 28. INŽ 29. MARK 30. PB 31. TEHNCM 32 AI£H 33. IC IZIP - PD V IMP — DO Panoniji so dobili numerično stružnico CN Prvomaj-ka. To je prvi tovrstni visoko produktivni stroj v Panoniji. Stružnica to začela delovati v začetku letošnjega leta. (Foto: frku) IMP pian t 1984 V JLU am za limes. novem. novem. 11 mes. 8 4 11 mes. 1983 letni plan plan za 11 mes. plan _no^ 1 1.505.400 2 1.380.753 3 113.958 114.575.708 1.325.598.200 931.994.600 88 96 101 647.500 584.850 57.325 60.208.375 513.316.598 358.067.284 79 88 105 644.834 584.866 54.811 74.435.517 576.194.101 498.018.796 .89 99 136 8.457 7.741 694 1.251.681 9.423.241 7.162.229 111 122 180 2.806.191 2.558.210 226.788 250.471.281 2.424.532.140 1.795.424.909 86 95 110 1.175.000 1.042.300 131.400 181.610.686 1.414.974.774 728.112.965 120 136 138 44.400 39.380 4.960 5.492.842 44.613.314 29.775.642 100 113 111 66.300 58.900 7.500 6.031.673 62.333.821 43.224.966 94 106 81 577.700 512.600 64.600 53.046.056 561.661.886 398.931.833 97 110 82 1.863.400 1.653.180 208.460 246.181.257 2.083.583.795 1.200.045.406 112 126 118 830.000 751.324 76.947 . 79.658.910 856.145.112 823.156.629 103 114 104 770.000 697.011 71.385 73.000.457 745.463.036 569.814.193 97 106 102 380.493 344.424 35.275 41.099.431 303.045.091 232.985.291 80 88 117 715.000 647.224 66.286 55.007.528 626.147.294 490.869.601 88 96 83 590.000 534.073 54.698 66.682.357 611.566.912 429.276.406 104 115 122 377.400 341.626 34.988 52.895.533 439.102.445 304.17-6.225 116 129 151 69.700 63.092 6.462 4.808.860 52.740.845 48.109.443 76 84 74 2.962.593 2.681.763 274.656 300.152.619 2.888.747.699 2.328.573.595 98 108 109 850.000 741.900 81.900 88.696.937 879.354.093 432.270.415 103 119 108 900.000 814.000 85.000 69.603.170 648.558.291 505.860.287 72 80 82 580.000 - 527.500 51.650 48.148.228 466.224.665 325.543.015 80 88 93 2.062.667 1.870.588 226.377 96.179.500 1.477.789.698 1.122.836.625 72 79 42 600.000 552.000 54.000 115.019.330 935.368.795 455.797.232 156 169 213 550.000 506.000 44.000 180.521.327 702.744,960 329.860.272 128 139 410 315.000 296.100 29.925 52.787.783 406.022.924 231.945.403 129 137 176 611.000 583.800 32.400 63.001.730 622.259.969 427.125.597 102 107 194 528.000 492.945 42.350 27.056.154 537.632.467 412.179.244 102 109 64 2.604.000 2.430.845 202.675 438.386.324 3.204.029.115 1.856.907.748 123 132 216 1.152.560 1.053.060 105.500 104.407.206 1.099.798.275 791.001.495 95 104 99 504.000 461.000 44.000 49.522.202 441.901.425 333.349.180 88 96 113 175.300 162.091 14.200 22.970.600 187.737.204 118.842.512 107,09 116 162 360.000 330.000 36.994 37.168.371 358.468.056 200.021.621 100 109 100 2.191.860 2.006.151 200.694 214.068.379 2.087.904.960 1.443.214.808 95 104 107 873.000 793.560 78.570 111,974,130 (.086.576.804 609.475.652 124 137 143 569.500 516.100 52.400 61.855.29'! 545.669.451 404.409.614 96 106 118 1.442.500 1.309.660 130.970 173.829.421 L. 632.246.255 1.013.885.266 113 125 133 186.771 171.200 14.100 3.739.308 120.286.387 90.478.605 64 70 27 156.184 143.300 11.800 8.274.466 113.261.352 91.696.697 73 79 70 180.613 165.600 13.700 3.371.216 146.681.347 117.439.818 81 89 25 233.940 214.800 17.700 12.378.433 279.583.673 224.674.416 120 130 70 251.000 216.000 25.000 26.186.031 254.587.607 179.911.447 101 118 105 28.233 25.190 2.030 2.918.174 28.391.800 21.322.999 101 113 144 1.036.741 936.090 84.330 56.867.628 942.792.166 725.523.982 91 101 67 30.244 27.700 2.300 - 27.151.847 21.061.937 90 98 19.330.196 17.557.587 1.775.800 1.982.584.744 L8.762.914.724 12.770.965.993 98 107 112 m-. 142 143 116 132 135 194 150 144 141 174 104 131 130 128 142 144 110 124 203 128 143 132 205 213 175 146 130 173 139 133 158 179 145 178 135 161 133 12< 125 124 142 133 130 K Hit j 6 Hi S kov£ Proi KtC: viti. Naj, "Osi žita Pri cati ija ( 191 Pia USp nje Sat zv( hit ne. zdi ob 'a; 19 Gl It h bo *ei m; ho ra, ste ho ta loi "j sl; i ril ie ot Iv b, de "j IMP GLASNIK, STRAN 3 - -^osnutka smernic sozdovega plana za leto 1985 fcvoz bo najpomembnejša naloga n|c ainam bo prineslo leto 1985? V decembru je bil pripravljen osnutek Smer-0 s®zdovega plana za letošnje leto, iz katerega povzemamo tisti del, ki govori "IPomembnejših delovnih usmeritvah. 1^°s*0Vni rezultati, ki jih sozd IMP kov^a v 3e.,u 1984,50 slabši od priča-an'h- Že tretje leto zapored se ptQjreč delež IMP-ja v družbenem KreZV.°^u • Slovenije zmanjšuje. ^ Pjjo pa se nekateri negativni pro-' vjjj ’kl jih doslej nismo znali zausta- aiP°membnejši so: realno padanje izvoza 0SV". Počasno in premalo načrtno lanje novih proizvodov Preslaba marketinška dejav- si^.Večje število organizacij, ki po-^J° nerentabilno oz. z izgubo ;jta' neučinkovita poslovna organi-Priw°^’ se 'zraza v prekrivanju cjn- °inosti, podrejanju funkcij, ve-nja^u režije in dezintegracijskih tež- l9^n°Vna nalog3 sozda IMP v 1. pl bo z izgrajevanjem sistema uSp 'ranja pogojev, rezultatov in tije Sn°sti poslovanja z dopolnjeva-gj "1.Poslovne in samoupravne or-zv0!?,ran°sti ter s selektivno rali jj31)? Politiko ustvariti pogoje za ne ls° in kvalitetnejšo rast poslovil Ostema. zdfpj^embna naloga v letu 1985 je °blilftev ustvarjalnih potencialov za razv °Vanje novega srednjeročnega l9S Plnega plana za obdobje ”"1990. RAZVOJNI CILJI V 1985 SO OPREDELJENI t^ole: bo v Celotni prihodek SOZD IMP tem '■ 1985 29,74 milijarde din. V Uiace kv'ru se bodo prihodki na do-hod^111 trgu povečali za 40 %, pri-tadj 1 na tujem trgu pa za 68 %. Za-step, Trememb v obračunskem si-h0(lk. bodo ostali obračunani pri-žacjja ^ac**' za 8 %. Neplačana reali-lotpj Se bo povečala za 54%. Ce-njen^^odek bo tako večji od oce-2.)|a v 1. 1984 za 39%. sla j’ Orabljena sredstva bodo pora-lijardg % in bodo znašala 18,47 mi-hodka din oz. 62 % celotnega pri- ri| 1] ji'1985 bo SOZD IMP ustva-je 2a milijarde din dohodka, kar : za 30 °bve>„ % več kot v 1. 1984. Delež • tvij0 °sti iz dohodka se bo z izločijo nj.ela obresti zmanjšal, tako da dek in°Va rast le 34%. Čisti doho-ijegg0 Za*° za 41 % večji od letoš- °sebne dohodke planirano jot v ,* 1 2 3 'jarde din, kar je za 42 % več tttilijg a9 84, za poslovni sklad 1,50 re e °z. za 40 % več kot letos in 42% rv,n' sklad 0,44 milijard oz. za • 5.)sfC k°' v *■ 1984- čali2a ‘vilo zaposlenih bomo pove-s*evj|Q /c’ Pri čemer se bo zmanjšalo Pa v ZaP0slenih v režiji, povečalo 6.) j Posredni proizvodnji. raoja n 1985 bo leto prestrukturirale Področju izvoza v smeri po-'eJsega deleža direktnega bla-;°siv , J.zvoza. Investicijska dejav-i Ipotet 'n' bo zaradi dokončevanja %. pkala na nižjem nivoju kot v 1. k*urirana realizacija na ob- stoječih objektih bo znašala 32 mio U$, na novo pa bomo pridobili za 50 mio U$ novih del. Skupni izvoz sozda IMP bo dosegel 13 mio. U$. Temeljne organizacije podsistema montažne proizvodnje bodo v 1. 1985 zaposlovale v tujini v povprečju 10-odstotkov proizvodnih delavcev. Temeljne organizacije podsistefha industrijske proizvodnje bodo v 1. 1985 prevzele glavno težo izvoza SOZD IMP. Vsak proizvodni tozd mora vi. 1985 najmanj 10-odstotkov ustvariti na tujem trgu. Zato bodo tiste temeljne organizacije, ki tega v 1. 1984 niso dosegle v okviru DO skupaj s tozdom marketing pripravile operativne programe prodora na tuja tržišča. Temeljne organizacije podsistema poslovnotehničnih storitev bodo v 1. 1985 s svojo dejavnostjo podpirale izvozno usnjeritev IMP, bodisi direktni blagovni izvoz, bodisi izvoz preko investicijskih del v tujini. Da bi uresničili postavljene cilje, bomo krepili in izboljšali orgnizacijo prodajne dejavnosti za tujino. Okrepili bomo službe, ki kreativno delajo na pospeševanju prodaje v izvoz v tozdu Inženiring in tozdu Marketing in se povezali tudi z vsemi zunanjimi institucijami, ki bi nam lahko koristile pri izvoznem marketingu oz. realizaciji izvoznih poslov. pri izvoru investicij skupnega pomena v okviru združevanja sredstev bomo upoštevali predvsem tiste, ki izpolnjujejo kriterij 50 % izvoza povečane proizvodnje. Tudi uvajanje inovacij in novih rogramov v proizvodnjo mora biti motivirano predvsem z večjim izvozom. 7. ) Plan izvoza blaga za I. 1985 je 1,1 milijarde din,od tega 10-odstot-. kov opreme. Uvozne potrebe bodo podvržene ostri selekciji tudi zaradi deviznega bilančnega primanjkljaja. Primanjkljaj, ki bo nastal zaradi zmanjševanja uvoza,bomo zapolnili s substitucijo uvoženega materiala s klirinškega tržišča. Za nabavo najpomembnejših re-promaterialov bo tudi v 1. 1985 potrebno združevati devizne pravice, po oceni v višini 2 mio. U$. 8. ) V skladu s srednjeročnim planom IMP bomo v okviru podsistema industrijske proizvodnje prioritetno razvijali področje energetike in kme- tijsko živilsko področje. Prizadevali si bomo za racionalno koncentracijo razvojnega dela, kadrov in opreme. Aktivnosti za realizacijo srednjeročnih ciljev bo koordiniral usmerjevalni razvoj SOZD. Vlaganja v razvoj za prioritetne programe se bodo gibala v okvirih, ki smo jih postavili s srednjeročnimi plani. V letu 1985 si bomo prizadevali tudi za kadrovsko krepitev razvojnih služb, pa tudi za ustreznejše nagrajevanje kreativnega razvojno raziskovalnega dela in dosežkov. Večja vlaganja in učinkovitejše vodenje razvojno-raziskovalnega dela bodo ustvarila pogoje za obstanek na domačem tržišču in za hitrejši prodor v izvoz. 9.) V letu 1985 si bomo prizadevali okrepiti vse komponente proizvodne, finančne in dohodkovne povezanosti in komplementarnosti tozdov in delovnih organizacij kot pogoja za uveljavitev na tujem trgu in uspešno poslovanje na domačem trgu. To bomo dosegli z doslednim spoštovanjem in izvajanjem sprejetih samoupravnih splošnih in planskih aktov, z izpopolnitvijo medsebojne poslovne in dohodkovne povezanosti s krepitvijo, obogatitvijo in poenotenim vodenjem sistema skupnih dejavnosti, ter z razvijanjem sistemov planiranja in informiranja v SOZD. 10. ) V letu 1985 bomo iz amortizacije in dela čistega dohodka za poslovni sklad združevali sredstva za investicije skupnega in prioritetnega pomena v IMP. V letu 1985 planiramo začetek izgradnje naslednjih novih oz. razširitve obstoječih kapacitet: — Razširitev in modernizacija livarne sive in nodularne litine DO LIVAR — TOZD LSNL. — Nadaljevanje in zaključek II. faze izgradnje računalniško podprtega informacijskega sistema. Vse investicije bodo podvržene interni in zunanji verifikaciji glede izpolnjevanja sprejetih investicijskih kriterijev. Plan realizacije projektov in združevanja sredstev bo določen v okviru letnega plana IMP za I. 1985. 11. ) V letu 1985 si bomo prizadevali ustvariti pogoje za učinkovitejšo makroorganiziranost tozda in delovnih organizacij sozda v okviru IMP, še posebej pa za samoupravno reorganizacijo organizacij skupnega pomena in delovnih skupnosti na nivoju sozda. Posebno pozornost bomo zla- Bojda so nehali dajati kavo na teh sestankih, ki so ljudje namesto v plane začeli gledati v zoc. *Pko dobil novo proizvodno halo s*(ora">Zt* *p3to ie 27. decembra odprl novo proizvodno halo, ki jo je pj^jviiU de|0ineSe<*m. mesecf*1; ^ njo si bo posodobil proizvodni proces in 1 delavce sk^Vnj gt',Jni slovesnosti je imel Slav9 sveta or Predsednik delav- ^Seg4r-i45r 'd 2. .UsPehe’ ki hhV SV°jem 8°voru l987Cetka sv* 3 h Je tozd dosegel C v tem 2r.8l0bs,03a do le,a Cl cel0,ni bd°bJu se je namreč krg.^t, dohorirvIOdek Povečal za ^ ** »skoraj ~ — za osem- kot\aiUmu°atiilek Za prek °sem-ZaP(k?den,naistva Je naras,a za več Slenihod47rat (ob Povečanju ^ 0947 na 108). 12 odstot- kov delavcev ima visoko in višjo izobrazbo, samo 4 odstotke delavcev pa je nekvalificiranih. Kulturni program so na otvoritvi izvedli učenci Osnovne šole Krimski odred Preserje in okjet Hoja. Na otvoritvi so podelili priznanja Indgradu Celje tozdu Gradbena operativa Ljubljana za prizadevno delo pri gradnji proizvodnih prostorov, Andreju Pogačarju iz delovne skupnosti sozda IMP za uspešno vodenje in nadzor investicije in projektantki Heleni Žnidaršič z Industrijskega biroja Ljubljana. Otvoritveni trak je prerezal delavec Viktor Švigelj. sti v delovnih organizacijah in sozdu namenili krepitvi delegatskega odločanja skozi delavske svete, ki morajo postati dejanski nosilec odločanja o temeljnih vprašanjih razvoja SOZD IMP. Priznanja jubilantom v delovnih skupnostih sozda in Interne banke Dragocene dolgoletne izkušnje V delovni skupnosti sozda in Interne banke so podelili priznanja delavkam in delavcem za neprekinjenih 10 in 20 let dela v IMP na slovesnosti v petek, 12. decembra. Slavljencem se je za njihov trud najprej zahvalila predsednica osnovne organizacije sindikata, Sonja Debeljak, nato pa jim je v imenu vodstva čestital še namestnik sozdovega generalnega direktorja Janez Stanovnik, ki je med drugim spomnil, da imamo v IMP nadpovprečno število ljudi, ki so dolga leta in desetletja zvesti naši organizaciji. Poudaril je, da se to odraža tudi v poslovnih rezultatih, saj je delovni prispevek sodelavcev z dolgoletnimi izkušnjami gotovo nadpovprečen. S kontinuiranim delom se ustvarja poraba organizacije, zagotovljena je kontinuiteta dela, krepijo se tovariški odnosi, kar vse pospešuje razvoj, je rekel Janez Stanovnik. Skipove težave Livarna sive in modularne litine načrtuje posodobitev Naložba, vredna 800 milijonov dinarjev Iztrošenost nekaterih delov opreme, odprava ozkih grl — zlasti v topilnici, sprememba proizvodnega programa firme Siemens, ter nujnost prestrukturiranja proizvodnje so temeljni vzroki, ki narekujejo, da se v temeljni organizaciji Livarni sive in nadularne litine pristopi k tehnološki posodobitvi oziroma modernizaciji strojne opreme, je bilo rečeno v uvodu ob obravnavi študije o ekonomski upravičenosti modernizacije TOZD LSNL, na sejah delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti DO Livar konec meseca novembra. Celotni koncept študije temelji predvsem na prestrukturiranju proizvodnega programa v bolj zahtevne odlitke iz sive in nodularne litine, kar bo omogočilo temeljni organizaciji možnost slediti korak svetovnemu razvoju v proizvodnji odlitkov. Zato se v letu 1987 tudi ne načrtuje več proizvodnje kanalskega liva, temveč bo celotna proizvodnja temeljila na akumulativnih programih in to 3000 ton NL, 7700 ton sive litine in 6000 tonah izvoza. Po izračunih bo investicija v modernizacijo znašala približno 80 starih milijard s podražitvami pa približno 104 stare milijarde. S tem denarjem se bo nabavila in postavili srednj efrekvenčna indukcijska talilna peč, avtomatska kaluparska horizontalna linija, avtomatska livna peč, mostno dvigalo in kvantometer (aparatura za hitro ugotavljanje kemične analize tekoče proizvodnje — sive in nodularne litine). Novih gradbenih del, se razen podaljšanja obstoječe stavbe za 20 metrov in ureditev prostora za pripravo kovinskega vložka, ne predvideva. Pri tem se je pokazala možnost najetja ameriškega kredita — IFC v višini 1 milijona dolarjev za vso uvoženo opremo pod ugodnimi pogoji, kot so doba vračanja 8 let in obrestno mero 11 odstotkov. Ko so delavski sveti v temeljnih organizacijah razpravljali o tej v delovni organizaciji Livar, največji investiciji, je bilo postavljenih tudi nekaj vprašanj, kot na primer: kako bo z izdelavo modelov in orodij, kako z nabavo kvalitetnih surovin, kdaj se bo pristopilo k izgradnji livarne barvnih kovin. Kljub tem in podobnim vprašanjem, ter poznavanju vzrokov, ki narekujejo, da se k investiciji pristopi so delavski sveti v celoti podprli, v študiji, nakazano usmeritev modernizacije TOZD Livarne sive in nodularne litine. IZTOK MUNIH Izgubo so pokrili, a vse probleme bo težko rešiti Skip, katerega finančno poslovanje se je že nekaj let peljalo po robu rdečili številk, je v tretjem četrtletju minulega leta pridelal 9,700.000 dinarjev izgube. Za nastalo izgubo, je povedal direktor tozda Jože Horvat, je eden od vzrokov nelikvidnost, drugi pa stagnacija v plasmaju izdelkov. Lani je skušal Skip sanirati situacijo z dvema novima izdelkoma, to je, s traktorskim priključkom (TP 800) in tresalcem sadja (HT 83), kar pa je bilo premalo. Gradbeni izvajalec del nove proizvodne hale s 1200 kvadratnimi metri proizvodne površine je bil Ingrad Celje tozd Gradbena operativa Ljubljana. Instalacije so vgradili tozdi IMP: OV, Klima montaža in JElektromontaža. Vrednost del IMP je 23 milijonov dinarjev. Vrednost celotnega objekta pa je 95 milijonov dinarjev. Ves vgrajen material je domač. j _______ Denar za gradnjo nove proizvodne hale je kredit gradbenega izvajalca Ingrada Celje (15 milijonov dinarjev), ostalo pa so lastna sredstva tozd IPKO. Za novo proizvodno halo je tozd kupil že za 6 milijonov dinarjev domačih strojev, do konca leta pa jih namerava kupiti še za 30 milijonov dinarjev. Razvoj novih izdelkov je zelo otežen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vrsto let je imel ta tozd pri bagerskem programu zamrznjene cene in ni mogel slediti povečanju cen reprodukcijskega materiala. Vse to in še zelo velik dvig obresti je v omenjenem obdobju botrovalo izgubi. Oktobra je sanacijska komisija (člani te komisije so Zoro Vovk, Franc Mikelj, Gorazd Kordelič in Jože Horvat) izdelala kratkoročni sanacijski program. In kaj so v tozdu ukrenili? Do skrajnosti so v zadnjem četrtletju zavrli nabavo reprodukcijskega materiala ter v to obdobje pro-longirali vso možno individualno proizvodnjo, ki jo je tozd pridobil. Sanacijska komisija je ugotovila, da bi moral Skip v zadnjem četrtletju realizirati nekaj nad 200 milijonov dinarjev dohodka in okoli 80 milijonov dinarjev čistega dohodka, da bi lahko ob zaključnem računu prikazal pozitiven rezultat. Oktobrska in novembrska realizacija kažeta, da tozd posluje po programu, saj je dosegel v tem obdobju 110 milijonov dinarjev realizacije pri planiranih odlivih za nabavo reprodukcijskega materiala. Decembra bi moral Skip izdelati dolgoročni sanacijski program, kar je, je povedal Skipov direktor Jože Horvat, gotovo težka naloga iz dveh razlogov: 1. ) V naslednjih nekaj letih v Jugoslaviji ni mogoče pričakovati povečanja plasmaja Skipo-vih izdelkov in je zato nujno potrebno poiskati trg izven jugoslovanskih meja na vzhodu ali pa na zahodu. 2. ) Skip nima sredstev za razvoj novih izdelkov, zato mora iskati pomoč v združenem delu. 3. ) Noben nov izdelek ne more prinesti akumulacije že v letu 1985. Skip naj bi do konca 1984 iz- delal sanacijski program v okviru proizvodnega plana za leto 1985 (za njegovo izdelavo je zadolžen kolegij Skipa) in bo njegovo vsebino objavil v Glasniku. Rudi Bukovac, direktor delovne organizacije Iko pa je o Skipovi situaciji in izhodu iz nje, povedal: »Skip proizvaja stroje gradbene in kmetijske mehanizacije. Ta zvrst proizvodnje terja večja obratna sredstva, ki pa jih Skip nima. Zaradi tega pride pri sunkovitih nabavah traktorjev do večjega angažiranja finančnih sredstev. Če hoče organizirati nemoten potek proizvodnje, je prisiljen najemati kratkoročne kredite, ki pa so zelo dragi, saj sedanja obrestna mera poje vso akumulacijo. Ob ugotovitvi, da je imel Skip v letu 1984 najetih povprečno 80 milijonov dinarjev kreditov na mesec, potem ni težko zračunati, koliko je odvedel za obresti. Z druge strani smo v letu 1984 ugotovili padec kupne moči tržišča. Vse to je pripeljalo Skip v izgubo. Na osnovi teh ugotovitev je bila na poslovnem kolegiju Ika formirana posebna komisija iz predstavnikov Ikove delovne skupnosti in tozda Skip z eno samo nalogo, naj takoj izdela kratkoročni program sanacije. Ta program sta obravnavala delavski svet Skipa in Ika ter ga podprla. Program je bil realiziran, saj je bila izguba v zadnjem četrtletju pokrita in to s pospešenim delom v prodaji, z bolj organiziranim načinom proizvodnje, z bolj natančnim zasledovanjem stroškov, predvsem pa z usklajenim načinom usmerjanja finančnih tokov. Vendar pa se nelikvidnost Skipa ne bo bistveno izboljšala. Ista komisija kot je pripravila kratkoročni sanacijski program, pripravlja tudi dolgoročni program sanacije. Cilj vseh teh aktivnosti je v tem, da se izboljšajo Skipovi poslovni rezultati. Poslovni kolegij Ika spremlja izvajanje kratkoročnega sanacijskega programa in usmerja delo sanacijske komisije. Pri uresničevanju dolgoročnega programa sanacije bo naloga celotnega kolektiva Skipa proizvedsti take izdelke, kot jih zahteva domače in tuje tržišče, kajti le z dobro kvaliteto si bomo zagotovili obstoj na tržišču kot tudi svojo nadaljnjo eksistenco. Hkrati s tem bo treba zagotoviti tudi to, da bo ob normalnem delu racionalno izkoriščen delovni čas. K proizvodnemu programu bo potrebno vpeljati lažji program, ki bo zagotovil hitrejše obračanje kapitala in manjše angažiranje sredstev. O uresničevanju dolgoročnega programa sanacije bomo obveščali v eni od naslednjih številk Glasnika.« Kaj pa s.indikat? Predsednik izvršnega odbora sindikata Skipa Marjan Bečan je dejal, da sindikat še ni kaj posebnega ukrenil glede sanacije. »Na sindikalnih skupinah še nismp obravnavali izgube in tudi ne sanacije. Člani izvršnega odbora smo bili prisotni na seji delavskega sveta, kjer se je govorilo o sanaciji. Se pred novim letom bo seja izvršnega odbora sindikata, na kateri se bomo dogovorili o tem, kako sanirati tozd.« Predsednik delavskega sveta tozda Skip Ignac Sotlar je povedal, da je delavski svet že večkrat obravnaval Skipov težak gospodarski položaj in v zvezi s tem sprejel nekaj sklepov. Tako je bila na delavskem svetu postavljena zahteva, naj se dopolni kratkoročni sanacijski program, naj se apelira na Marketing, da le-ta izdela poročilo o svojih aktivnostih za Skip. Na sejah Skipovega delavskega sveta so od vodilnih večkrat zahtevali, naj se izkoristijo notranje rezerve, ki se skrivajo v organizaciji. Zato so uvedli redne mesečne sestanke vseh vodilnih in vodstvenih delavcev, ki jih sliče direktor, na katerih se dogovarjajo o boljši organizaciji dela in o odpravi pomanjkljivosti. MARIJA PRIMC Likof so si zasluži Precej prireditev se je vrstilo v prvih dneh januarja v Iraku. Bila je uradna, slovesna proslava na projektu na dan iraške armade. Toda ta poročila bom začel z likofom, ki je bil v torek, 8. januarja v prostorih Mercatorjevega kluba. S tem bom začel, ker so se predstavniki IMP-ja takrat zahvalili tistim, ki imajo vendarle največ zaslug za to uspešno delo — vsem, ki so tako dobro in požrtvovalno delali na projektu. Vsem tistim, ki so bili takrat še na projektu in tu di tistim, ki so svoje že naredili in niso mogli v Iraku dočakati tega slovesnega trenutka, ki je kronal vse njihove napore. Proslavo je začel IMP-jev vodja projekta Savo Jovanovič, ki je najprej pozdravil vse navzoče, posebej še goste ter predstavnike SCT-ja in Mercatorja. »Mislim, da izražam mišljenje vseh vas, da je dokončanje tega projekta v roku in zahtevani kvali teti tudi uspeh vseh, ki so na projektu delali pred nami,« je poudaril Savo Jovanovič. »Prav tako gre za ta uspeh zasluga Delovni enoti Irak, ki je našemu projektu posvečala posebno pozornost, skrbela za normalno delo in nam pomagala z vsemi močmi. Tudi tozd Inženiring in njegova skupina za naš projekt so naredili veliko za uspešno delo, prav tako IMP-jevi tozdi v Sloveniji. Vsi ti in drugi, ki so sodelovali, so prispevali svoj delež in omogočili ta veliki uspeh. Čeprav nas na projektu še čaka nekaj dela, je uspeh velik in lahko smo ponosni. Naj-prisrčnejša hvala vsem ki ste pomagali, da smo ga dosegli!« Nato se je delavcem zahvalil generalni direktor sozda IMP inž. Franc Kumše. Najprej je povedal, kako vesel je, da smo skupaj z SDPR-om, SCT-jem in Ae-roinženiringom zaključili ta veliki projekt. »Zgodovina tega projekta sega celo desetletje nazaj v čas, ko so naši strokovnjaki pomagali iraškim kreirati razvoj strateških objektov,« je povedal: I inž. Kumše. »Aeroinženiring, ki je bil idejni projektant mnogih projektov v Iraku, je dal idejne osnove tudi za ta projekt. 19. 12. 1980 je bila v prisotnosti predstavnikov izvajalk podpisana pogodba med iraškimi letalskimi silami in SDPR-om. To je bilo v času, ko so se vrstili alarmi, saj je vojna z Iranom trajala že tri mesece. Težko bi rekel, koliko desetin gradbenih in instalacijskih projektantov je delalo, da smo razdelali projekte za izvedbo. Nato so v tem delu puščave zapeli gradbeni stroji in objekt za objektom smo usposobili to bazo, v kateri se je zvrstilo več sto IMP-jevih monterjev. Začela pa je majhna skupina monterjev, ki je bila predhodnica. To so bili časi, ko so fantje spali na strehi kontejnerja, ker so se bali škorpijonov, kač in drugih puščavskih živali. Eden od pionirjev je bil tov. Peter Jerele, ki je med postavljanjem prednase-lja shujšal za trinajst kilogramov. Največkrat se je prehranjeval s kozjim mlekom, ki ga je dobival pri najbližjem nomadskem pastirju.« Tako je inž. Kumše orisal čase, ko je predhodnica začela ustvarjati bazo in še posebej se je zahvalil pionirjem, ki so v nemogočih razmerah opravili to težavno in nevarno delo. Nato je nadaljeval: »Investitor nam ni slučajno zaupal tega dela. IMP in Tehnika sta do takrat zaključila Kol 6, in Kol 3 in še vrsto, drugih projektov. S tem smo si ustvarili osnovo, da so nam zaupali ta projekt, ki je večji od vsega, kar smo delali prej. In mi smo spet upravičili zaupanje. Zdaj ko smo pet dni pred rokom končali ta projekt, smo dobili vstopnico za takšne in še večje projekte. IMP in SCT sta doslej vse projekte napravila v roku, z zahtevano kvaliteto in v 0kvLru dogovorjenih sredstev. Ne pozna nas le iraški investitor, ki nam je hvaležen za vse, kar smo naredili. Poznajo nas tudi številni drugi. Glas o nas gre od Daljnega Vzhoda do ZDA. Vsi zdaj vedo, da smo sposobni narediti kaj takega. To je vstopnica Vzdušje na likofu je bilo res izredno. Fantje so prinesli harmoniko, kitaro in zadonele so narodne pesmi, da se je Mercatorjev klub kar tresel. Saj so fantje zaslužili to veselje ob koncu odlično opravljenega dela! za svetovno tržišče.« Nato se je obrnil na delavce, ki so zgradili t e objekte in se jim od srca zahvalil, tudi tistim, ki so že doma, saj je vsak prispeval za uspešno delo vse, kar je mogel. Zahvalil se je tudi kooperantom in gradbeni operafivi (SCT-ju, Gradisu, Konstruktorju in Primorju), s katerimi smo intenzivno in uspešno sodelovali. »Ob tej priliki vam vsem želim, da se po zaključku del srečno vrnete domov, želim pa tudi mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1985, pa da bi s sodelavci dosegli čim boljše rezultate ! Nato se je vsem prisotnim monterjem IMP-jevih in kooperantom zahvalil tudi vodja gradbenega dela projekta Jože Brodnik od SCT-ja. Rekel je: »Naše skupno delo, ki je bilo težko in napeto, da nam je včasih popuščala dobra volja, je tako uspešno, da se danes tega v celoti še niti ne zavedamo.« »Ocene so polne pohvalnih besed,« je nadaljeval. »Bistvo pa je, da je duet SCT in IMP med gradbenimi in inštalaterskimi asociacijami v samem svetovnem vrhu. Projekt 202 D je projekt svetovnih dimenzij. Tako velikih projektov niti vodilne svetovne firme ne gradijo v dveh letih in , pol. Kolikor vem, so roki za projekt takšnih razsežnosti še enkrat daljši. Kar pomislite — v približno tisoč delovnih dneh smo naredili več kot 1.200 objektov.« Lahko bi sicer porabili nekaj delovnih ur manj, da bi bili še bolj konkurenčni v neizprosnem boju na mednarodnem trgu. Vsekakor pa je bilo to delo šola neprecenljive vrednosti. In na koncu je rekel: »Zahvaljujem se celotnemu IMP-ju vsem, ki ste delali tu in vsem, ki so nam pomagali doma. V Jugoslaviji nimate konkurence. Naj vas ta ugotovitev ne zaziblje v samohvalo, pač pa naj bo spod,-buda za nadaljnje delo in skromnost. Veliki rezultati se namreč dosegajo iz skromnosti. Gremo naprej z geslom hitreje, višje, močneje!« Popolnoma res je, kar je rekel Brodnik, da tisti, ki so opravili to gigantsko delo, niti ne čutijo veličine svojega uspeha. Seveda je pa treba priznati, da so delali brez predaha, obenem pa, da se tudi v tem kaže njihova visoka zavest, ko so vse naloge opravljali disciplinirano in je vsak zares vedno naredil prav vse, kar je bilo v njegovih močeh. Naravnost ganljivo je bilo gledati in poslušati fante, kako so proslavljali to svojo delovno zmago vsi skupaj in enotni, vodovodarji, kurjavarji, električarji in klimarji, IMP-jevci in kooperanti, od navadnih monterjev do najvišjih vodilnih. Zadonela je pesem, gromka, da se je Mercatorjeva baraka kar tresla. Mnogo jih je že doma, pravzaprav škoda, da niso mogli doživeti tega lepega trenutka. Projekt, kakršnega še nismo gradili Projekt 202 D je tako velik, da ga je težko opisati. Nekaj pove že dejstvo, da je v kompleksu vsega skupaj kar 1.210 objektov, ki se razprostirajo na površini 34 kv. kilometrov z izjemo vodnega zajetja, ki je na bregu reke približno 6 kilometrov daleč. IMP je delal vse potrebne instalacije na objektih visokih in nizkih gradenj ter na vseh infrastrukturnih objektih, kjer je bil nosilec vseh del, tako da je na infrastrukturi SCT nastopal kot podizvajalec (gre predvsem za kopanje in zasipanje jarkov). Pri glavnih delih pa je bil SCT nosilec vseh gradbenih del, IMP pa nosilec instalacijskih del. O velikosti projekta govori tudi vrednost del. Skupno so dela, ki jih je izvedel IMP vredna 124 milijonov dolarjev — od tega elektrika 51, strojne instalacije 46 in voda 27 milijonov dolarjev. Vrednost SCT-jevih del je preko 400 milijonov tiolarjev. Pa še nekaj podatkov: na objektu je 31 km toplovodnih cevovodov, 32 kilometrov cevovodov za kanalizacijo, 107 kilometrov irigacije, 66 kilometrov vodovoda, 114 kilometrov visoko in nizkonapetostnih kablov (mišljeni so samo vodi med posameznimi objekti, če bi sešteli vse kable v teh vodih in prišteli še kable po objektih, bi seveda dobili milijone kilometrov). Potem so še razne vrste drugih inštalacij — od govora do komprimiranega zraka, kar skupno znese 610 kilometrov infrastrukturne inštalacije. Impresivni so tudi podatki o delih, ki so jih opravili gradbinci. Na objektu so visokogradniki porabili 374.000 kub. metrov betona, nizkogradniki pa 220.000 kub. metrov. Ali to, da so naredili 150.000 k v. metrov strešnih izolacij in da so pleskarji pobarvali 358.000 kv. metrov, teracerji pa položili 81.000 kv.'metrov teraca. Tudi nizkogradniki imajo kaj pokazati: odkopali so 2,2 milijona kub. metrov humusa, utrdili 4.850.000 kub. metrov posteljice in naredili 3.300.000 kub. metrov nasipa porabili 607.000 ton asfalta. O tem, s kakšnim tempom so delali gradbinci, govori dejstvo, da so v konici naredili tudi 2.500 kub. metrov betona dnevno, železokrivci pa pripravili do 2.000 ton armature mesečno. Za elektriko so imeli na gradbišču kar 134 dieselskih agregatov. Gradbinci so imeli 300 srednjih in težkih tovornjakov, pomagalo pa jim je še 185 vozil drugih organizacij. Prevozov je bilo namreč ogromno, saj so pesek, gramoz in podoben material vozili iz kamnolomov 165 kilometrov daleč. Dovažati je bilo treba tudi ogromne količine goriva, saj so ga dnevno pokurili 160 do 180 ton, ponj pa je bilo treba 330 kilometrov daleč. Gradbišče je tako veliko, da na.njem kaj malo opraviš peš, zato so imeli izvajalci v konici kar 200 terenskih avtomobilov in kombijev — tako za notranji prevoz, kot za druge službene poti. Če bi sešteli moč vseh^strojev, s katerimi so si pomagali delavci na tem gradbišču — od strojev, avtomobilov do agregatov — je bila ta v konici 131 MW. Toda glavno so seveda spretne, pridne in čvrste roke ter sposobnost ljudi. Pa še to: Povprečno je bilo na gradbišču 3.800 delavcev v konici pa jih je bilo 5800 — od tega približno tretjina Pakistancev. IMP je imel na tem projektu v konici okrog 450 delavcev, v času otvoritve jih je bilo še točno 211. Na gradbišču je bilo 106 bivalnih barak in 20 bivalnih kontejnerjev za jugoslovanske ter 106 bivalnih barak in 20 kontejnerjev za pakistanske delavce. Pri organizaciji gradbišča so se trudili zagotoviti delavcem čim večje pdobje, tako da so bile barake opremljene s čajnimi kuhinjami, kopalnicami — razumljivo s klimatizacijo. Vefike napore je vložil tudi Mercator, ki je oskrbel za menzo, imel pa je tudi trgovino in klub, kjer so bile možnosti za družabno življenje. Na gradbišču so bila tudi športna igrišča in je imel ta projekt tudi več športnih ekip — od nogometa, košarke, namiznega tenisa pa do šaha. IMP-jevi športniki s projekta 202 D so dosegali tudi lepe uspehe v sindikalnih ligah, ki so jih organizirale jugoslovanske gradbene organizacije v Iraku. Z likofa na Projektu 202 D. Delavcem, ki so ga tako dobro in požrtvovalno delali, so se zahvalili (z 1®V^ IMP vodja Projekta Savo Jovanovič, IMP generalni direktor Franc Kumše in SCT vodja projekta J°zC Brodnik. Izkušnje prenesti na nova dela Otvoritve Projekta 202 D sta se udeležila tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc in sednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. Oba sta z veseljem strnila svoje vtise za G kolektiva SCT in za naš Glasnik. »Ja, ti objekti naredijo vtis, kakršnega bi si človek samo želel še marsikje — tudi doma. Ta projekt, ki sta ga zgradila SCT in IMP ob sodelovanju Aeroinženiringa in kooperantov, dokazuje, da lahko naša operativa zgradi tudi tako velikanski kompleks, če se pristopi zelo strokovno, koordinirano in organizirano in če se potegne jasno delitev dela in precizira poslovne in dohodkovne odnose, kar vse je bilo na tem projektu narejeno,« je rekel Marko Bulc in nadaljeval: »Tak pristop bi bilo potrebno ponoviti tako v tujini kot doma. Doma bi se lahko tako organizirali za gradnjo Savskih elektrarn, v tujini pa za skupen nastop v državah v razvoju, pa tudi v Vzhodni in Zahodni Evropi. Drugič: Na projektu, ki so ga danes odprli, ste dokazali, da so jugoslovanski strokovnjaki — od vodilnih delavcev, inženirjev, projektantov, arhitektov, pa vse do monterjev in visokokvalificiranih delavcev na evropski ravni. Posel sta v mednarodni konkurenci dobili in ga izvedli, da je lahko tudi za zgled. Tretjič: Ni dovolj nastopati le z gradbenimi deli in montažo, pač pa moramo razvijati tudi inženiring s tehnologijo, pri čemer je treba vključevati tudi ostale stroke, kajti le tako bo mogoče pridobiti posle v deželah v razvoju. Treba pa bo še precej narediti v poslovnem obnašanju.Tu,v Iraku sem na primer slišal podatek, da bi lahko dobili posel za 12 milijonov dolarjev, toda zaradi neso-iidnosti dveh jugoslovanskih organizacij, od tega ene slovenske, smo to možnost izgubili in posel so dobili Avstrijci. Vse, kar sem rekel, bo treba narediti in povezati še s četrtim, to je finančnim inženiringom, da posel lahko steče. A da se vrnem k temu Projektu. Iračani sov svojih izjavah pokazali, da so z delom SCT-ja, IMP-ja in vseh kooperantov izredno zadovoljni — vse to pa pomeni izredno afirmacijo našega celotnega gospodarstva.« Omenili ste nujnost po še ambicioznejšem nastopu gradbincev in montažerjev na tujih trgih, nujnost ponujanja tehnologije, kar pomeni, da je treba vključiti še druge organizacije. Takih povezav je verjetno še premalo in menim, da bi lahko bila ravno Gospodarska zbornica tista, ki bi pomagala uveljaviti takšne pristope, sem rekel in vprašal: Kako v Gospodarski zbornici vidite konkretizacijo takšnega načina dela in kaj boste naredili za njeno uveljavljanje? »V zbornici smo mnenja, da je za takšne posle treba ustanoviti poslovne skupnosti prav za konkreten objekt, ki bodo po končanem delu pač razpadle. Tu bi bili lahko vključeni SCT, IMP, Slovenijales, pa še mnoge druge organizacije glede na vrsto objekta, pa seveda tudi Ljubljanska banka in drugi. Mi kot zbornica bomo seveda pomagali pri ustanavljanju takih poslovnih skupnosti, ki bodo na poslovnem in dohodkovnem interesu prodajale znanje in delo.« Kolega Sašo Novak z SCT-ja je spomnil, da je v Iraku še mnogo objektov, na katerih delajo jugoslovanski izvajalci in da vsi niso tako uspešni. »Res je, vse razprave so pokazale, da je to eden najuspešnejših projektov. Tako je, ker koordinacija in organizacija drugje nista bili na tako visoki ravni. Tu ste dejansko dosegli, da so ljudje tu in doma kot eden. Ker je bilo vse podrejeno čim uspešnejši izvedbi projekta, vam je uspelo.« Na koncu sem predsednika Gospodarske zbornice vprašal, kako ocenjuje položaj in perspektive gradbeništva doma. Zaključni računi za leto 1984 bodo prinesli kaj slabe rezultate, tudi perspektive niso rožnate — kaj bi bilo potrebno narediti? »Dejstvo je, da je bilo v preteklosti investicij preveč. Bilo jih je več, kot smo jih zmogli. Zdaj je prišla streznitev. Toda tudi v prihodnje investicije še bodo. Ne smemo pozabiti tudi francoskega rekla: »Gradbeništvu gre dobro, vsem gre dobro.« Dejstvo je, da gradbeništvo dinamizira še celo vrsto drugih panog. Zdaj pa konkretno: Stanovanjska gradnja bo tudi še naprej. Prav tako bodo gospodarske investicije, vendar manj v zidove in več v tehnologijo. Kaj torej potrebujemo v Sloveniji? Mislim da: Prvič: Specializacijo, da bi lahko konkurirali tujim firmam pri ponudbah v -tujini. Nekaj ste že naredili — npr. SCT pri nizkih gradnjah in stanovanjih, Gradis za industrijsko gradnjo, pa Imos, Giposs itd. Toda važno je, da se specializacija nadaljuje, ne pa da bi hoteli vsi delati vse In obenem je treba sodelovati: gradbene organizacije bi morale vključevati ena drugo, kjer je to možno, ne pa da si med seboj konkuriramo. Drugič: Potrebnega je več povezovanja. Ena od funkcij Gospodarske zbornice je ravno, da pospešuje povezovanje. Nujen je prostor za montažno in inženirinške organizacije, ni pa potrebno organizacijsko povezovanje, pač pa konkretno sodelovanje na posameznih poslih, kjer naj se vključijo vsi, ki lahko prispevajo, da bo delo čim bolje izvedeno. Mislim torej, da ni treba obupavati. Ob specializaciji in povezovanju ima gradbeništvo še velike perspektive.« Predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen pa je tekel: »Pogled na to, kar so zgradili slovenski delovni kolektivi tukaj, je vsekakor impozanten. Videli smo ne le ogromne površine, ki jih je preoblikovala človeška roka, pač pa tudi delo izjemne kakovosti, ki priča, da smo sposobni ustvariti vrhunske dosežke. Potrebno bi bilo, da bi izkušnje pri organizaciji in delitvi dela ter pri planiranju pre- nesli na gradbišča doma, kjer po mojem taksfll organiziranosti še manjka.« v . Glede na to, da je Predsedstvo republišk^ sveta zveze sindikatov spremljalo tudi oblik°vil nje in razvoj družbenoekonomskih odnosov " deloviščih v tujini, sva s kolegom — novinar)61' SCT-jevega glasila Sašom Novakom, Marja6 Orožna vprašala tudi, kakšno mnenje ima o 6 sežkih na tem področju in kaj meni, da bi bil°s potrebno narediti. »Težko bi dal celovito oceno, ker položaja6 poznam dovolj podrobno,« je odgovofl »Osnovni problem je bil pred časom, da so bil6 rJ zlike v družbenoekonomskem položaju delavc6', oziroma v njihovih pravicah med delavci razlj61' organizacij. To je bilo tudi jedro konfliktnih situ®, cij in mislim, da je to zdaj dovolj dobro rešen6-zadnjem času je bilo na tem področju precej nar jenega in zato tudi ni hujših problemov. £, Osnovno je seveda, da delavčevega družben6 konomskega položaja ne moremo ocenjevat) skozi denar, čeprav je tudi to pomembno, Pa6 L je vprašanje, v kolikšni meri delavec živi kot d kolektiva, katerega jedro je drugje. Tovariši? s ^ terimi sem se tukaj pogovarjal, so mi povedali; ^ so različne delovne organizacije ravnale raz*1.C,lL Nekatere so sproti pošiljale vsa gradiva in vkv. čevala delavce v odločanje, druga pa se p11 vprašanjih niso tako zavzele in niso niti redno P) šiljale gradiv, niti niso organizirale razprav ^ g delavci, da bi ti imeli občutek, da niso tu sa ^ zato, da delajo, pač pa da so člani kolektiva in celovito odločajo o rezultatih dela.« .. Mnogi delavci tukaj so mi rekli, da so pra^ dovoijni, ker je tu manj sestankov, je rekel 5 Novak. Manj sestankov je, vendar ne man).., moupravljanja. Predsednika republiških sin61 tov je vprašal, kaj meni o taki trditvi. .. fl0, »Takšno razmišljanje je logično in upravK6^ Samoupravljanja ne moremo ocenjevati p° koliko sestankov imamo, ampak po tem, k6 delavec gospodari z rezultati dela in dohodk ^ To je bistvo samoupravljanja, ne pa sestank6 nje samo po sebi, čeprav brez sestankov n6 S Potrebno je delavce informirati, treba je razp Ijati, torej se je treba zbrati na sestanku « . jjo In še je rekel Marjan Orožen: »Delo, ki J6 tu opravljeno, bi morala ožja in širša doti'0'1 0 bolj poznati. Ne le, da je bilo to delo opradi, dobro, pomembne so tudi izkušnje, ki so jih 6 ^ gli kolektivi pri medsebojnem sodelovanju klajevan ju dela. Ti objekti so dokaz, da je združeno veliko bolje gospodariti kot pa TaZ<\gSe Ijeno, nepovezano in brez planiranja. Velik žek je bil zagotoviti, da ni bilo zastojev žara manjkanja materiala ali slabe koordinacij6- ^ d je, ki so vodili ta dela, so znali načrtovati1 0- hronizirati vse faze izgradnje. Zato ne sm6lTV ^ zabiti najzaslužnejših za izvedbo teh del, saj služijo družbeno priznanje.« . ra molka za padle na fronti. : at° je vodja SCT-ja na pro-tu inž. Jože Brodnik pozdravil Vse navzoče. Sledili so govori. Prvi je govoril direktor ■ ■ •PR-a, polkovnik Ivan Sert, ki !e med drugim rekel: »Velikost 'n zapletenost takšnih ogromnih ?bjektov, zahtevata reševanje ^svilnih problemov z mnogih ehničnih in drugih področij — ako pri zasnovi, kot pri izvajali in seveda bo to potrebno tudi Pri Uporabi teh objektov.«Izrazil ].e Prepričanje, da je bilo delo °bro opravljeno in nadaljeval: ■ 6ŠJotovo vsi čutimo, da je to, a.r sem rekel doslej, le del re- . Ce in da je preizkušeno prija-sk h V° iraškega >n jugoslovan-'n narodov drugi del, oziroma snova vsega tega in tudi drugih ^Upnih poslov na iraških tleh. jeato tega objekta nismo gradili tur? Znanjem in močjo, pač pa Pri *S srcem *n željo, da bi bilo to nelateljstv° trajno in vse moč-Jse.« Nato je čestital ob praz-tu ? iraške armade željo, da bi 0l 1 novi objekti prispevali k ambi države. u9*avni direktor SCT-ja inž. nik °Van Zidar kot drugi govor-brjJe med drugim rekel: »V do-drov.treh letih je bil na tem po-je Cja, kjer se nahajamo, zgra-izi>r°i ekt’ ki je tako glede roka kot dosežene kvalitete in n lzvajalcem del lahko v čast Pa v°S’ *raškemu investitorju nan 2adovoljstvo. Naši skupni tezuif' ler požrtvovanje so dali sPom3t’- k‘ ostaja kot trajen ’Zv»' ^n'k ne samo odnosom med ifašlc' kimi organizacijami in širšplm investitorjem, pač pa med prijateljskima ljud- stvoma Iraka in Jugoslavije.« Nato se je zahvalil vsem, ki so prispevali k uspešnemu poteku del. Tudi IMP-jev generalni direktor inž. Franc Kumše se je zahvalil vsem, ki so prispevali, da je bilo delo dobro in v roku opravljeno: Aeroinženiringu, izvajalcem gradbenih del, predstavnikom SDPR-a, investitorjevi nadzorni službi, predvsem pa vsem tisočem posameznikov, ki IMP-jev generalni direktor inž. Franc Kumše med govorom na proslavi. so vsak na svojem delovnem mestu z vestnim delom prispevali svoj delež za kvalitetno in v roku opravljeno delo. Inž. Jože Brodnik s SCT -ja je v imenu izvajalcev rekel, da je bila zanj čast, da smo prav mi dobili to veliko delo in da je hvaležen iraški vladi, ki nam je poverila to nalogo, ki je združila jugoslovanskem iraške sile. »Dokazali smo, da lahko s skupnimi silami uresničimo projekte tudi največjih svetovnih razsežnosti. Današnji dan bo ostal v spominu vseh nas, ki smo od leta 1981 do 1984 na kakršen koli način sodelovali pri izgradnji tega projekta, zapisan kot simbol zmage človekove nepopustljive volje. Človek je sposoben premagati vse težave, kadar ima pred seboj smisel in cilj. Ta projekt je simbol prijateljstva med dvema prijateljskima neuvrščenima državama Irakom in Jugoslavijo.« Nato je predstavnik stranke Baas, major Junis prebral govor moralno politične usmeritve ob štiriinšestdesetletnici ustanovitve iraške armade, ki je bila ustanovljena prav na 6. januar. To je v Iraku državni praznik in zato so tudi zaključek del na projektu slovesno proslavili ravno na ta dan. Glavni govor pa je imel brigadir Maki Taky, ki je najprej govoril o dnevu iraške armade in o armadi, ki ima za seboj slavno preteklost in herojsko slavo. Nato je rekel: »Mi moramo tukaj podčrtati fantastična jugoslovanska stališča glede naših državnih in nacionalnih problemov — predvsem glede osrednjega arabskega problema, problema Palestine. Prav tako pa moramo podčrtati tudi predano vlogo Jugoslavije v naporih neuvrščenih držav za končanje vojne in zaustavitev iranske sovražnosti na naše države. Moramo spomniti, da visoko cenimo povezanost Iraka s prijateljsko Jugoslavijo v jasni opredelitvi za potrditev neodvisnosti in izgradnje državne in nacionalne neodvisnosti, kot tudi njeno veliko vlogo pri osnovanju gibanja neuvrščenih in krepitve njihovih stališč. Dragi bratje, dragi prijatelji! Naš projekt, katerega otvoritev danes slavimo, nosi mnoga obeležja in pomene —predvsem moralno obeležje, ki govori o iskrenosti sodelovanja in potrditvi prijateljstva, ki mu daje pravi smisel, govoreč o načelih naše revolucije in naše resne politike o posebnem sodelovanju z iskrenimi prijatelji. Tu moramo opozoriti tudi na velike napore, ki so jih vložili jugoslovanski delavci, inženirji in strokovnjaki, kot tudi na vrhunske napore naših inženirjev, oficirjev in vojakov — tako med zasnovo, projektiranjem in spremljanjem v Jugoslaviji ali med izvajanjem in spremljanjem na ^gradbišču ter pri reševanju vseh problemov, ki so se pojavljali med izvajanjem posla. Vsem njim in vsakomur, ki je prispeval k vrtenju delovnega kolesa na projektu, naša velika hvala in spoštovanje. Povsem prepričani smo, da bo prihodnost mnogo svetlejša in da bodo naslednji dnevi zabeležili stalno rast sodelovanja med Ira- kom in Jugoslavijo v interesu obeh držav in v smislu naših človeških ciljev.« S tem je brigadir Maki Taky končal. Nato je v kulturnem programu najprej nastopil vokalnoinstm-mentralni ansambel iraških letalskih sil, potem pa folklorna skupina Tine Rožanc, ki je zaplesala nekaj plesov jugoslovanskih narodov. Vsa proslava in ves program je bil poln simbolike Iraško-jugo-slovanskega prijateljstva. Tako na primer tudi velikanska torta z iraškimi in jugoslovanskimi zastavicami, katere prve kose so na sprejemu v oficirskem klubu zarezali predstavniki investitorja in izvajalcev. SCT-jev vodja projekta inž. Jože Brodnik je predstavniku investitorja, brigadirju Makiju Takyju izročil šopek rož. Za proslavo na projektu 202D je folklorna skupina Tine Rožanc pripravila program plesov jugoslovanskih narodov. Sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše v pogovoru s predstavniki investitorja. Poleg njega je glavni nadzorni, podpolkovnik Adnan, na skraini desni pa brigadir Maki Taky. ceniki V",°S|!aV0 ba“ slovesna seja Koordinacijskega odbora za Projekt 202 D. Udeležili so se je pred-<,DPr organizacij, ki so sodelovale v izgradnji. Z leve: IMP-jev generalni direktor Franc Kumše, h^'iev pl lre.k*.°r projektov C in D polkovnik Dobriša Krdžič, SDPR-ov direktor polkovnik Ivan Sert, ayič $„ sr-r™ ™?r Milovan Zidar. Na nasprotni strani mize pa sta IMP-jev vodja Projekta Savo Jova-j^ga. vsi s " CV V.odia Projekta Jože Brodnik. Slovesne seje so se udeležili tudi predstavniki Aeroinženi-e8a sodci.? se strinjali, da je bilo medsebojno sodelovanje pri izvedbi tega projekta vzorno in da bi si ta-de,ovanja samo še želeli na novih ioslih. Gostje na proslavi v zimskem kinu na projektu. VELIKE DELOVNE ZMAGE V IRAKU ; ... m - #NN ■ & ii/ . rfigHP I ; ?' - ’ - Noben posameznik ni bil odločilen, odločilno je bilo skupno delo vseh Inž. Savo Jovanovič, IMP vodja projekta 202 D, je te dni dobil ogromno iskrenih čestitk. In medtem ko so ga vsi trepljali po ramah, se mi je ves čas zdelo, da je nekako v zadregi. Še na stopnicah kinodvorane tik pred proslavo mi je rekel: »Veš, če ne bi moral, najraje ne bi prišel.« Za proslavo je svoj običajni trenč in športno obleko zamenjal za belo srajco in kravato in bilo je očitno, kako nelagodno mu je. Kako se počutite, ko poslušate toliko čestitk za uspešno opravljeno delo, sem vprašal tega triinpetdesetletnega Črnogorca, ki je v Ljubljani diplomiral na Strojni fakulteti in od takrat ostal v Sloveniji. »Ni ga človeka, ki ne bi rad poslušal pohval,« je odgovoril. »Zlagal bi se, če bi rekel, da mi ni všeč. Toda moje zasluge za ta projekt so gotovo bolj skromne, kot bi si kdo mislil.« S tem je meril na dejstvo, da na projektu ni bil od vsega začetka, pač pa je nadaljeval in zaključil delo, ki so ga bili začeli drugi. »Mislim, da Inž. Savo Jovanovič. nisem porušil tega, kar je že bilo, najbrž pa tudi ne bistveno izboljšal organiziranosti dela na projektu. Moja želja je bila ne porušiti že ustvarjenih relacij in vzdušja. V kolikor mi je to uspelo, sem lahko zadovoljen jaz in ostali.« Vsakdo, ki sem ga srečal na tem projektu, je poudarjal, da imajo zasluge za uspešno delo tudi drugi. Tu gotovo ne gre za pravila lepega vedenja, pač pa za iskren občutek, saj je ta projekt zares tako ogromen, da na njem noben posameznik ni mogel biti odločilen. Tu je bilo skupno delo nujnost in to spoznanje je stalno v zavesti slehernega, ki je delal na tem projektu. Sicer pa je Savo Jovanovič o delih na projektu 202 D povedal: »Od marca 1983 je bil problem plačil, tako da je bila tudi usoda našega projekta pod vprašanjem. Novembra 1983 je bil sklenjen meddržavni sporazum o načinu in s tem so bili ustvarjeni pogoji za nadaljevanje del. Prvotni rok za dokončanje objekta je bil 3. junij 1984. Zaradi neplačevanja smo od investitorja zahtevali podaljšanje roka do konca leta, kar je bilo tudi sprejeto.« Kakšno je bilo stanje na gradbišču oktobra 1983, ko ste nanj prišli vi? »Takrat je bilo na projektu 200 do 250 naših delavcev. Infrastruktura je bila takrat že v veliki meri zaključena — razen cestne razsvetljave. Tudi diesel centrale in transformatorske postaje so bile končane. Na viso-kogradniških objektih pa dela še niso bila tako daleč. Na nekaterih sektorjih inštalaterji še sploh niso začeli delati, saj so bili na njih še gradbinci. Februarja 1984 se je potem zares prižgala zelena luč za dela in takrat se je tudi povečalo število monterjev na gradbišču. Največ smo imeli okrog 450 ljudi.« Katere so bile glavne težave pri izvajanju del na tem projektu? »Najhujši problemi so bili: oskrba z materialom in s projekti, sinhronizacija del z gradbinci in zagotavljanje zadostnega števila naših delavcev — posebno v času dopustov poleti in okrog novega leta. Eden od pomembnih naukov s tega projekta za delo v bodoče je, dani primerno menjavati vodilnih in vodstvenih kadrov.« Savo Jovanovič je seveda prevzel objekt sredi dela in priznava, da je imel tudi določene težave: »Tako v odnosih z investitorjem kot z ostalimi izvajalci, moraš pri reševanju slehernega problema vedeti, kaj se je dogajalo prej. Čeprav je na razpolago ogromno pisnega gradiva, je bilo vedno dosti laže, če je bil zraven nekdo, ki je poznal zgodovino obravnavanega problema.« Na tem velikem projektu je bilo gotovo zelo težko organizirati redno oskrbo z materialom? »Izpad plačil je povzročil premor, ki se je še posebej kazal v kasnitvah naročil, zaradi česar so dobave opreme zamujale. Težave so bile tako z domačim, posebej pa z uvoznim materialom, ki ga je večina — po moji oceni vsaj 70 odstotkov.« Ali je bilo res potrebno kupiti toliko materiala zunaj? Ne bi mogli več dobiti iz Jugoslavije? »To vprašanje je gotovo na mestu in že marsikdo mi ga je zastavil. Toda investitor je zahteval, da se vsaka oprema čekira. Prav ničesar nismo smeli vgraditi, česar ni investitor pisno potrdil. Mi smo preskrbeli ustrezno dokumentacijo in mnogokrat tudi vzorce jugoslovanskih izdelkov, toda investitor je običajno dajal prednost zvenečim tujim imenom.« Je bil res odločilen zven tujih imen? Ali se niso nekatera jugoslovanska podjetja kompromitirala, pa tudi nekateri IMP tozdi? »Res je imel kikse tako IMP kot drugi jugoslovanski proizvajalci, lahko pa rečem, da mi kakšnih velikih težav nismo imeli. Po mojih izkušnjah je glavni minus naših proizvajalcev, da se obnašajo neposlovno. Dejstvo pa je, da mnogi naši proizvodi niso na ravni evropske proizvodnje. So pa tudi obratni primeri: pri elektroopremi tako naši monterji kot inženirji trdijo, da je Končarjeva boljša od Siemensove, toda investitor je izbral Siemensa. Pohvalim lahko tudi elektroopremo, ki sta jo dobavila Ten — energetika in Iso. Tudi strešni ventilatorji mariborske Montaže so bili dobri. Prav tako armature Mariborske Livarne in Elektrokovinine svetilke.« Kako pa ocenjujete delo In-ženiringove skupine, ki je v Ljubljani skrbela za oskrbo našega gradbišča? »Mislim, da smo dovolj dobro sodelovali. Posebej v zadnjem času je ta skupina vlagala maksimalne napore, da bi omogočila čim hitrejše napredovanje dela na gradbišču. Prepričan sem, da so naredili vse, kar so mogli. Upal bi si celo trditi, da tu na gradbišču ali sploh mi v Iraku njihovih naporov nismo vedno pravilno cenili, ker takrat, ko se ti mudi, te ne zanima, kakšni problemi obstajajo, ampak vprašaš samo ali je material na gradbišču. Zaradi naših napak ali sprememb, ki jih je narekoval investitor, smo ekipo v Ljubljani marsikdaj postavljali v nemogoč položaj, da je morala reševati probleme čez noč. Bile so seveda tudi njihove napake, a to sploh ni tipično za njihovo delo. V resnici je ekipa v Ljubljani enako zaslužna za uspešno dokončanje projekta kot mi na gradbišču in zato se jim vsem zahvaljujem, da bi tudi na drugih projektih tako dobro sodelovali. Tako mi, na gradbišču, kot kolegi, ki delajo doma, bi morali še več narediti za medsebojno razumevanje, pa bodo rezultati še boljši.« Pri tako velikem gradbišču s takšno množico gradbišč in ob tako napetem roku je bila gotovo zelo pomembna dobra sinhronizacija del z gradbinci. Kaj lahko rečete o tem? »Na projektu smo imeli dva koordinatorja: za infrastrukturo Jožeta Brgleza (pred njim Andreja Pogačarja) in za visoko gradnjo Slavka Lukača. Oba sta gradbenika z bogatimi izkušnjami in menim, da je bila njuna vključitev na projekt odlična poteza: L ker smo bili pri infrastrukturi tudi nosilci gradbenih del, 2. ker sta prispevala, da je bila vsa koordinacija dela z gradbinci bistveno lažja. Nasploh pa menim, da bi skupen nastop z gradbinci na tako velikem projektu zahteval še boljšo pripravo in še bolj precizno razmejitev obveznosti posameznih partnerjev. Moram priznati, da je bilo marsikaj narejenega in da je bila priprava pred startom del tudi zelo strokovna, a vendar so se med gradnjo pojavljali še novi problemi.« Delo je končano in kot pravijo, so si objekte že ogledali predstavniki nekaterih znanih svetovnih firm. Kdo so to in kakšno je njihovo mnenje o našem delu? »To so predstavniki dobaviteljev opreme: MWM (diesel generatorji), BBC (Telemetrija), Cerberus (sistem za javljanje požara), Buvyer (ozvočenje) in druge. Vsi ti predstavniki so zelo pohvalili naše delo in bili navdušeni nad sodelovanjem. Pa ne jemljite tega kot pretiravanje! Je čista resnica.« Povejte še, kaj se bo zdaj dogajalo. Je treba še kaj narediti? Kako naprej? »Z zaključnim obračunom in primopredajo prehaja objekt v enoletno garancijsko obdobje. Mi to imenujemo mertive, zagon in vzdrževanje. Meritve so v glavnem opravljene razen dela zimskih in letnih meritev. Teža bo na vzdrževanju, za kar bo skrbela ekipa pod vodstvom Marina Družka. Ta ekipa bo na projektu do prihodnjega januarja z nalogo, da izvaja garancijsko vzdrževanje, ki je definirano v pogodbi. Mi pa smo investitorju preko SDPR ponudili tudi tehnično pomoč, ki naj bi bila predmet posebne pogodbe. Ker investitorju manjka lastnih kadrov za prevzem, upravljanje in vzdrževanje naprav, pričakujemo, da bo našo ponudbo že v januarju sprejel. V tem primeru bo tudi število naših ljudi, ki bodo ostali na projektu, bistveno večje. Poleg tega nam je še ostalo, da zaključimo še sistem za avtomatsko kontrolo goriva, za katerega oprema še ni dobavljena. Z investitorjem smo dogovorjeni, da bo to kompletirano pozneje, to je čim bomo dobili opremo. Pričakujemo tudi, da bo investitor naročil še nekatera dodatna dela. Poleg tega nam ostaja še eno občutljivo delo: reševanje spor- nih vprašanj. Tu gre predvsem za cene, ki so pomembne za zaključni obračun. Za določene objekte smo obračun že zaključili, nasploh pa reševanje spornih vprašanj napreduje bolj počasi. Moram pa reči, da je tega pri gradbincih mnogo več kot pri nas.« Opravili ste res veliko delo, za katerega se vsi čudijo, da je bilo tako hitro in dobro izvršeno. Nasploh bi rekel, se je spet pokazalo, da naši delavci v Iraku delajo izredno zavzeto in z izredno odgovornostjo. Odnos naših delavcev do dela je na teh deloviščih mnogo boljši kot doma. Se strinjate? »Res je. Za tukaj dosežene uspehe imajo zasluge ljudje — od delavca do vodje projekta. Delovni elan na gradbišču je bil na zelo visoki ravni, rekel bi vsega spoštovanja vreden.« In potem je Savo želel naj v Glasniku poimensko navedemo vodje projekta pred njim od Toneta Zime, ki je zaoral ledino, pa do Saša Vidica in Janeza Mraka pa vodje dejavnosti Lojzeta Škrjanca (elektrika), Karla Capudra, ki je vodil energetiko v začetku in Draga Lebna, ki Capudrovo delo nadaljuje, Staneta Švajgra (vodovod) in Bogdana Bitenca (Klima), pa vodje montaž: Janeza Ocepka (energetika), Jožeta Miklavčiča (elektro), Toneta Martinca, Bojana Mehleta in Gorazda Loredana. Seveda pa so nam na projektu pomagale tudi nekatere druge inštalaterske firme: Tegrad po posebnem sporazumu, kot kooperanti pa Unioninvest, D juro Djakovič, Mostogradnja, Iva Lola Ribar, Tekol, Hidrometal, Cevovod, Pelagonija, Medji-murje, obrtno združenje Gikos in izolater Miha Grah. Kot sem napisal na začetku: Velik projekt je bil to, posameznik na njem je bil uspešen le v dobrem in tesnem sodelovanju z drugimi. Rezultat —vsa ta množica dograjenih objektov pa govori sama zase. Za proslavo so SCT-jevci naselje skrbno očistili in s tem prispe1'*11 zares slovesni podobi. jostin 1: Eden od 1.210 objektov na Projektu je vodno zajetje. Zgoraj pogled v črpališče, v sredini zunanj^ ^ 0ajs' daj komanda, ki je popolnoma avtomatizirana, vodi pa jo računalnik. Tudi ta objekt je oprem j dobnejšo opremo. VELIKE DELOVNE ZMAGE V IRAKU Prišli so v pustinjo in jo upornostjo premagali !f iish,°*.e končano kakšno veliko delo, imamo navado reči: »Glejte, kaj je človek pt ,ar*t iz nič!« Seveda pa na začetku nikoli ni zares čisto nič. Zmeraj je kaj. °)ekt 202 D je najbrž primer, ki so zares startali praktično z ničle. Pr5ai sp našli 27. maja fantje, ki so Prišli — — • ■ •--------- na kraj, kjer naj bi zgradili Projekt? ši vano ravnico, prah, v katerega W Ugreza* do gležnjev in čez, pa Pedi6 Sonce- Nit* ceste, niti vode, še so $eSence ni bilo. Kar čez drn in s trn Post PriPeljali na mesto, kjer naj bi ^avili prednaselje. oekae' to ni bila puščava. Kraj je ob^Jdlometrov od Tigrisa, še na in ^ju, kjer so kmetje obdelovali graj a?Tla*cali zemljo. Toda zaradi F aje ,nle so morali namakanje prejš-ilil . 0 Pustiti in iraško sonce je v tja 1 mesecih opravilo svoje. Sem in preživela kakšna palma ali M n’to Pa je bilo tudi vse. I dese° JiaJt,ližjega naselja — dobrih r ’to pa je bilo tudi vse. ia j" II* kilometrov. No, nekaj ilovna-I bom ie bil° bliže gradbišču, pa I 80 se s čredami ovc in svojimi I tini gnek;ij časa zadrževali v soseš- svojem govoru opisal, kako je Peter Jerele spal na strehi kontejnerja, da bi se obvaroval kakšnih neljubih nočnih obiskovalcev v tisti divjini. »Saj ni bilo tako hudo,« so rekli fantje. »Peter je dve noči spal na strehi kontejnerja, da se mu ne bi bilo treba voziti 80 kilometrov iz Bagdada.« Seveda so kače bile, pa škorpjoni, pa potepeni psi. A na srečo se nikoli ni zgodilo nič hudega.« Boris Kleva: »Delovne razmere so bile res hude.« Klaudio: »Imeli smo, kar smo pač prinesli s seboj. Če nisi vzel s seboj deset litrov vode, je pač nisi imel.« Zima: »Pa konzerve in kruh smo nosili s seboj.« Klaudio: »Pravo vražje poletje je bilo.« Pa je bilo komu žal, da se je podal v to pustolovščino? Boris: »Meni ni bilo nikoli žal. Ne, čisto zares ne.« Zima: »Poglejte, kako je bilo s Klaudiom! Ko smo naredili kontejnersko prednaselje, smo začeli graditi pravo naselje. Takrat so s projekta 201 zahtevali, naj se Klaudio vrne nazaj k njim. On pa se je skril. Tako se je vživel v to delo, da sploh ni hotel nazaj. Tri dni so ga iskali, dokler jih nisem prepričal, naj ga pustijo tukaj. Tisti prvi, ki so začeli delati tukaj, so bili na ta projekt zares enkratno navezani. Počutil si se, daje to res tvoje.« Edi: »To je, kot če začneš doma graditi hišo.« Zima: »Pa tovarištvo, ki je vladalo med nami! To je bilo res enkratno. Tu smo zares živeli drug za drugega. 1 je, niti prostorčka, kjer bi bil lahko za hip sam. Pa domotožje. Vse to je ustvarjalo v njih silno napetost in razdražljivost.« Edi Antolovič je lepo rekel: »Pa saj si bil bolj jezen nase kot na druge.« A kljub tej napetosti, kljub mnogim ostrim besedam, ki so padale, so fantje vedeli, da se lahko vedno zanesejo drug na drugega. In zanimivo je, kako so spomini na vse napore, na domotožje in na živčno napetost hlapeli, vse bolj pa se sveti spomin na tovarištvo, na medsebojno pomoč, na to, da so vsi mislili in delali kot en mož — kajti če ne bi bilo tako, ne bi mogli narediti tega, kar so. Boris Kleva: »Srečen sem, da je objekt končan in ponosen, da je končan v roku. Čeprav je bilo hudo in naporno, čepfav sem bil daleč od družine in otrok (hčerka se mi je ro- | tye( 111 so prijazni, radi so ti prodali 1 S4m;°’^e s' šel ponj — kaj več pa še i^-so imeli razmere, v katere so se j so bj| prvi graditelji Projekta 202 D | prav e Pustolovske, celo nevarne. In § •Httfti}6’ da se iih zdaJ ob koncu spo- 'A je k. Začetku gradnje tega projekta, i\ih Ph IMP-ju vodja projekta inž. del iJ* Z'„ma- Na likofu ob zaključku kusj|■ našel nekatere fante, ki so izrisa Y.Zauetek: Klaudia Černeko, Botri VQJev° in Edija Antoloviča, vse je t u rj - l-lv 0 d a r j e, pridružil pa se nam jredi' Vegradov elektromonter Hala Dr Mulahusenovič, ki je tudi bil w °jektu precej več kot leto dni, 202 fantje, ki so orali ledino na Prej „,s? likofa niso mogli udeležiti: Po sv ° korali domov. Gotovo so bili V* vese!i, da so se lahko vrnili k lraku rii saj vemo, kako je to v tudi h ri°rda pa jim je bilo malce je norijo, ker niso mogli videti, kaj nioe al° iz tistega težkega in skro-žraven fa^et^a’ ker niso mogli biti gradj, ’ *° ie IMP in sploh slovenska Va|e ,Cna. °Perativa prejemala poh-dobrnn 'ristitke za pravočasno in Kla^Privfjeno delo. rii, ki Ql° Černeka je bil med tisti-hiš£e. ^Prv' prišli na bodoče grad-Z dop. No sem v začetku maja prišel gre,č s'a- sem dobil prekomando, da Uti, d8Projekta 201 na 202. Rekli so Pisem Se začenja nov projekt, a niti Potem Vedel> kaj bomo gradili. No, Bila jeS,ri0 se pripeljali na gradbišče. ve$ L, :’ama ravnina, nobenih dre- Z leve na desno: Edi Antolovič, Hajrudin Mulahusenovič, Anton Zima, Boris Kleva in Klaudio Černeka. ^jričesar.« Ki Bilo je tudi nekaj ilovnatih Kjih0Vj “Ja, in tudi prekopi so bili. M>da Js e(Iovi se še danes poznajo.« 'škrat °* Sern rekel, so bili prekopi radj i, ker so jih izpraznili za-»27 ne v°de.« Predna ^1 smo začeli graditi ŽimaaSe|je-« Sedem ' začetku nas je bilo K|- dan vad‘°: »Prvi teden smo se vsak ^PosoK i1 lz Bagdada, dokler nismo S|tto Ul1, 1 Prvih kontejnerjev, da OenPrJ\PresPal> na gradbišču.« Kumše nera'ni direktor je v Klaudio: »In papriko.« Zima: »Pa sok.« Klaudio: »Tega ste nam vi prinesli.« Ko se pogovarjamo o začetku del na tem projektu, ne moremo mimo dejstva, da je bilo tisto poletje 1981 zares dolgo, vroče poletje. Tako tisti, ki so bili v Iraku prej, kot tisti, ki so bili kasneje, priznavajo, da je bilo to v zadnjih letih najbolj vroče poletje. Nobeno kasnejše poletje ni sonce tako neusmiljeno žgalo kot ravno takrat, ko so si fantje na Projektu 202 D delali streho nad glavo. Klaudio: »Bilo je tudi 64 stopinj.« »No, no,« se je vmešal Zima: »Največja temperatura v senci je bila 55 stopinj Celzija.« »Samo nobene sence nismo imeli na projektu,« so ga popravili fantje. Na soncu pa doseže temperatura tudi sedemdeset. Tu nisi bil mentor, bil si tudi šofer, skladiščnik, skratka, prijel si za vsako delo, ki je bilo potrebno.« Seveda pa si tega tovrištva ne smemo predstavljati kot si ga dostikrat doma: pa klepet, pa posedanje in podobno. Tam pod tistim peklenskim soncem za vse to ni bilo časa. Klaudio: »Med šihtom skoraj nismo spregovorili med seboj. Hodili smo eden mimo drugega, še dober dan si nismo rekli. Bil si kot kompjuter, v glavi si imel le to, kaj je treba narediti.« Zima: »Stalno je bil spon. Ves čas smo vozili z maksimalno hitrostjo.« Ne, sploh si ne smemo predstavljati, da je bilo to delo ena sama idila prijateljstva. Fantje so delali po šestnajst ur dnevno, bili so utrujeni, izmučeni tudi od vročine, zoprno je bilo, ker ni bilo tuša, da bi se pošteno opral, ker ni bilo niti poštene poste- dila, medtem ko sem bil tu, v Iraku), sem ponosen, da smo se zdaj vsi skupaj dobili na likofu in se spomnili teh lepih dni. Saj so bili težki, a obenem tudi enkratno lepi. Predvsem pa bi poudaril zasluge vodilnih. Lucijan Vuk, vodilni monter je enkratno vodil delo. In čeprav smo ga včasih postrani gledali, ker nas je stalno gnal, zdaj rečem, da je imel do nas enkraten odnos in da je delo izredno dobro vodil.« Pa ne le on, vsi drugi so bili taki, začenši od prvega vodje projekta, Antona Zime. Klaudio: »Zima je zrasel kot monter. Tako jaz, kot drugi. Poznam ga že dvajset let še iz barak, ko sem bil vajenec. Ne vem, če se spomni. On mene pozna od tod.« Morda res, a kjerkoli se bosta srečala, si bosta padla v objem, kajti tega, da sta delala skupaj na 202fne bosta pozabila, ne mentor Klaudio in ne vodja projekta ter nekdanji glavni direktor Promonta inž. Anton Zima. Boris: »Ja, Zima in Švajger sta bila vsak dan v neposrednem stiku z monterji. Bila sta pripravljena prisluhniti slehernemu problemu in pomagati, kolikor še je le dalo. Saj problemov ni bilo dosti. V glavnem domotožje — to je tu najhujši problem.« Klaudio: »In ravno ta odnos vodilnih nam je monterjem dajal mora- lo.« Boris: »Zima in Švajger sta uredila, da je šel lahko monter enkrat mesečno v bilding in telefoniral domov.« Kako močno je tam domotožje in kako skromni so naši fantje, sem pomislil. Kasneje so na projekt prišli tudi kooperanti, vendar tudi zanje velja, da so bili lepo vključeni v enotno in vse večjo družino, ki je hitela končati to delo. Tegradovec Hajrudin Mulahusenovič, je rekel odločno: »Vse so nas lepo sprejeli. Tako pri delu, kot v zasebnem življenju in pri športu so bili odnosi na višini. Nikjer ni bilo nobenih razlik.« Ko je bilo končano naselje, so postale razmere mnogo boljše. Lahko bi rekli, da je bilo narejeno vse, kar se da narediti, da bi tam na tisti ravnici, tako daleč od prvega kraja, uredili čim boljše razmere. V barakah so tuši, hladilniki, pralni stroji, štedilniki, kjer si lahko fantje v čajni kuhinji kaj skuhajo. Mercator vodi restavracijo, zraven je tudi trgovina, na gradbišču je ambulanta z zdravnikom, pa zobna ambulanta, je televizija, so videokasete z vestmi in filmi iz domovine, je čitalnica, skratka marsikaj. Pijača je omejena, kajne? Zima: »V začetku ni bilo sploh nič. Le radenska in brezalkoholno pivo. Ko so potem začeli prodajati pravo pivo, so najprej prodajali le po eno steklenico vsakemu.« Klaudio: »Zdaj je omejitev v tem, da trgovina pač da v prodajo vsak dan določeno količino. Kupiš ga, kolikor hočeš, ko ga zmanjka, ga pa pač ni.« Zima: »Bilo je tudi tako, da je lahko ob določenih priložnostih vodja projekta dovolil dodatno količino alkohola za osebno porabo — npr. ob odhodu domov, ali če se ti je doma rodil otrok.« Hajrudin: »No, zdaj je to že bolj sproščeno.« Klaudio: »Vsekakor pa so nas te omejitve motile, dokler so veljale.« Zima: »Ampak potrebni so bili ukrepi, da se ne bi začelo pijančeva- li.« Mislim pa, da je glavna omejitev denar. Steklenica piva union stane v Mercatorjevi trgovini 600 filsov —to je 400 dinarjev, steklenica vina pa 3 iraške dinarje, kar je po uradnem tečaju okrog 1.800 dinarjev. »Od novembra imamo terenski dodatek 2 dinarja dnevno, prej si moral menjati dolarje, če si si hotel kaj privoščiti,« je rekel Klaudio. Seveda je monterju terenski dodatek pripadal že prej, a tega denarja ni videl, ker seje z njim krila hrana in stanovanje. Šele zdaj ima tudi nekaj za v žep. Dolarjev pa večina fantov ne služi zato, da bi si z njimi kupovala union pivo.« Edi: »Rekel sem, da bi rad videl Tudi Projekt 195 je končan || anUaria Jc najavljena tudi predaja Projekta 195 v Bagdadu. Tudi tega | v^tn 80 v Delovni enoti Irak zelo veseli, saj je to gradnjo spremljala cela | ^problemov. Gradnja se je začela že leta 1979 in nekaj let ni prav F ^ lepi ob*’ v SeP|embra letos je bil spon, kot pravijo monterji, in tako bo tudi Je*t končan. , Ore ^ in? enaLUnPr?vni objekt, ki ga tvo- tnSCs' sPremvStr0pna ?,avna stavba n Je šele ,ri>Jočih objektov. Toda n^rijnia facete*!> saj je predvidena L°V|h ob;Pi.azna izgradnja še vrste >0 Zgodj|t°V'Ni Pa gotovo, kdaj se Lojeni6,!!'0 ° deldl v Iraku, smo že r.n°Pravn,l3*1’ da Je Bik) vse nare-„z *Wa|jte. asno in super dobro. No, ea * Se rok °r 'zredno ostra merila. ?Sbfck.Jiee* Pa je to menda Za e*ikimi ’ smo ga gradili v Iraku suNe ni amudami. Vendar pa za Si izvatVlMP' ker smo morali -tk^riatikeV5,® Zgodov,ne- a del N] J6 bil ni več, pravi Grabnar, saj s sedanjimi vodilnimi zelo dobro sodelujejo. Tudi lndustrogradnjin vodja projekta Zdravko Hren je to potrdil in rekel: »Nema problema.« In še je dodal: »Kar napišite, da smo v šestih mesecih naredili več kot prej v treh letih in pol!« Seveda pa je bilo tudi mnogo objektivnih problemov. Gradnja se je začela decembra 1979 s polno paro, nato pa je prišla vojna, ki je delo za nekaj mesecev prekinila. Obenem pa je imela Industrogradnja precej težav pri pilotiranju temeljev. V IMP pa niso bili zadovoljni z načinom, kako nam je Industrogradnja kot podizvajalcu plačevala. Tu ni bilo nobenih trans, pač pa le plačila po situacijah in še to z veliko zamudo, tako da je bil čas, ko nam je Industrogradnja dolgovala 5 milijonov dolarjev, pravi Bruno Grabnar. Ker ni bilo dolarjev, mi nismo mogli naročati materiala in to je spet zaviralo delo. Ti plačilni problemi so bili rešeni ob sklenitvi meddržavnega sporazuma o financiranju projektov v Iraku, ko je SDPR formiral interventni sklad. Takrat smo začeli s polno paro nabavljati in od junija se je začel največji napor za dokončanje objektov, pravi Grabnar. V konici smo imeli (od septembra do novembra) na projektu 124 delavcev. Zdaj je 61 mon- povedal. Na za-pr7!°gar, "j' "odia projekta Lojze rien'(arabnaripJlm1-Drag0 Leben in VodJaVanje voh™ Franci Zaic- Že to žJ' rih je °d,) Projekta in drugih C' M a dru zročalo določene te- Vgradniamge'S,rani ie tud' Indu- el°VanjeJ ,z medsebojnim ' 2daJ teh problemov Vodja projekta Zdravko Hren. 195 — IMPev Bruno Grabnar in lndustrogradnjin terjev, 11 projektantov, 4 risarji in 9 režijcev (vodja projekta, vodje montaž, tajnica, ki je obenem prevajalka). Poglejmo zdaj na grobo, kakšne instalacije je bilo treba narediti na tem objektu! Uvodoma sem že napisal, da zahteva investitor res vrhunsko kvaliteto. To se kaže tudi po dobaviteljih opreme, saj so nadzorni sprejeli le izdelke svetovnih firm z najbolj zvenečimi imeni. Tako je na projektu kaj malo jugoslovanske opreme. Najprej elektroinstalacije: Tu so vse instalacije v prostorih, vključno z instalacijami za avtomatiko na klima napravah. V objektih so tudi štiri transformatorske postaje 11/0,4 kV — 2 x 1.600 k V A, za primer izpada električnega toka pa štirje diesel generatorji s po 430 kVA. Obsežne so tudi šibkotočne instalacije: telefonija, interfonija, specialni telefoni, ozvočenja in kabelska televizija. Montirati pa je bilo treba tudi komandne omare v strojnicah. Zdaj pa nekaj dobaviteljev: Merlin Gerin (visokonapetostne naprave), Trafo Union (transformatorske postaje), Ericsson (šibki tok) in MWM (diesel agregati). Pri jakem toku je precej dobavil tudi Iso — in sicer razne razvode, komandne plošče in razdelilce — vse na nizki napetosti. Na objektu je tudi 16 dvigal iz kooperacije IMP — Haushaken. Klimatizacija, pravi Grabnar, je najbolj zaguljena, kar je sploh možno. Vsako nadstropje ima svojo klimatsko centralo, tako da je na objektu 48 Eurokliminih klimatskih central. Hladilni stolpi so Baltimoro-vi. Bilo je mišljeno, da bodo vgradili Klimatove, a se Klimat na tem ob- začetek in konec. Pa se mi je želja izpolnila.« Zima: »Začetek je najbolj zafrknjen, konec najbolj zanimiv.« Fantje najbrž ne bi hoteli, da bi ta pogovor izzvenel, kot da so edino oni tam doli nekaj naredili. Resnica je ta, da so tisti prvi opravili neko posebno delo, ki je terjalo izredne napore in tudi izredno moralo. Seveda se je pa ves čas delalo intenzivno, še zlasti ob zaključku, ko so fantje delali po štirinajst in več ur dnevno, kadar je bilo treba in kolikor je bilo treba. Zgovorno je to, kar je rekel Hajrudin: »Petnajst mesecev sem tu, pa sem bil prost le en sam petek.« (V arabskih državah imajo prost dan ob petkih.) Ta projekt je ljudi spremenil! Edi se tega dobro zaveda, saj je rekel: »Ko primerjam začetek in konec, se mi zdi, da sem povsem drugačen človek.« Zima: »Samo tras za infrastrukturo je na projektu 650 kilometrov. Si mislite, da je to tako, kot bi šel iz Lj ubljane do Beograda. Cevi pa je še mnogo več, saj sta po dve in več v jarku.« Edi: »Na koncu kar ne moreš verjeti, da je vse to res. Sam sebi ne verjameš, da je vse to delo narejeno.« Zima: »Je pa to velika šola za vse delavce od monterjev, tehnikov in inženirjev. Pri objektu tako velikih dimenzij ni bilo potrebno reševati le strokovnih problemov, treba je bilo reševati tudi ogromne organizacijske probleme. Mogoče imaš enkrat v življenju priliko delati na tako velikem projektu. Jaz sem to priliko izkoristil in ni mi žal.« Poleg strokovnih in organizacijskih problemov so bili tu še drugi. Edi: »Ej, če bi jaz opisoval vse krize, ki sem jih preživel tu doli...« Zima: »Res, treba je reči, da ni bila najhujša niti vročina in niti napor. Najhujše je bilo to, da si odtrgan od doma. Da je vse območje, kjer se giblješ, vsakodnevna pot od barake na delovno mesto in nazaj. Psihološki problemi so bili dosti hujši od vseh fizičnih naporov in težav,« Boris: »Ampak kljub temu mi ni žal, da sem bil tu!« Zima: »V začetku je človeku težko, potem pa se nekako privadi. Kar čudil sem se, kako so se fantje tu nekako vživeli. Nekateri so hodili ribe lovit v kanale. Pa s športom so se ukvarjali.« Edi: »Fuzbal nas drži pokonci.« Hajrudin: »Pa košarka, šah!« Zima: »Če greš ribarit, če igraš nogomet, ne misliš na svoje probleme. Takrat je zate važno, ali boš ujel ribo, dal gol. Šport je bil tu pomemben stimulans in pomirjevalec. Čim si se zaprl v svojo barako, te je napadlo domotožje.« Tako smo končali pogovor, v katerem smo poskusili prikazati, kaj pomeni delati v Iraku tistim, ki jim tega ne bo nikoli dano izkusiti na lastni koži. Naj na koncu čestitam vsem, ki so opravili to veliko delo! Edi Antolovič pa je rekel: »ln zapišite, da voščimo vsemu IMP-ju srečno novo leto!« In Hajrudin je dodal: »Pa Tegradu in drugim kooperantom tudi!« jeklu ni izkazal: leta 1980 je poslal slabo izdelane centrale, z drugačnimi parametri, kot so bili naročeni. Nobeno prepričevanje, da jih bodo popravili v Iraku, ni zaleglo in te postaje so morale nazaj. Nauk te zgodbe je: Irak ne prenese površnosti, saj investitor zahteva točno tako opremo, kot je navedena v tehničnih specifikacijah. Energetika obsega tri strojnice s hladilnimi agregati Carrier, medtem so kotli za centralno kurjavo in pripravo sanitarne tople vode York Skipoleyevi. Pogodbena vrednost del, ki jih je opravil IMP na tem projektu je nekaj manj kot 22,5 milijona dolarjev, za 1,5 milijona dolarjev pa je dodatnih del. Pri nabavljanju opreme ni manjkalo težav. Ker se je gradnja tako vlekla, so imeli na tem projektu tudi nekatere probleme, ki jih drugje ne poznajo. Na primer, da je investitor spremenil tipe posameznih vrst opreme. V Iraku velja, da mora investitorjev nadzornik vsak izdelek pred vgradnjo potrditi. Tako se je zgodilo, da je bil leta 1980 nek izdelek čeki-ran, ko pa smo ga naročali, ga ni bilo več v proizvodnji. Potrebno je bilo novo čekiranje, torej izguba časa, obenem pa tudi izguba denarja, kajti tudi v svetu pomeni nov tip izdelka obenem dražji izdelek, pravi Bruno Grabnar, česar pa investitor ni priznaval. Naši monterji so imeli tudi težave, ker je investitor spreminjal koncept gradnje. Projektirali so iraški strokovnjaki, ki so kasneje marsikaj spremenili. Šlo je za takšne spremembe, kot je na primer, zamenjava neonske razsvetljave s klasično žari ln o nitko, kar je povzročilo monter- jem pa tudi gradbincem kar precej dela. No, vse to je zdaj premagano. Večina objektov je povsem končana in treba jih bo le še očistiti, sneti s kotlov polivinile, s katerimi so pokriti že več kot dve leti, pomiti tla, pa bo. V nekaterih prostorih pa se še živahno dela — na primer v kinodvorani. Videl sem 7. januarja iraškega rezident inženirja, kako je zmajeval z glavo, češ to ne bo pravočasno končano. Bruno in Drago (iz Industro-montaže) pa hladnokrvno odgovarjata: »Vse bo končano do 19. januarja, ko je objekt najavljen za predajo.« In ne bo prvič, da bodo naši delavci v Iraku dokazali, da znajo narediti to, kar se zdi človeku nemogoče. Gradnja bo torej končana, a Bruno se boji, da težav s tem ne bo konec. Celoten objekt je brez komunalne infrastrukture, torej nima ne zunanjega priključka na elektriko, ne na vodo in ne na kanalizacijo. Komunalna infrastruktura je opredeljena v ločeni fazi izgradnje, za katero pogodba doslej ni bila podpisana. Na objektu so doslej delali z elektriko, ki so jo imeli za gradbišče, a popoln preizkus in predaja opreme nista možna brez stabilnih komunalnih naprav. Investitor z naročanjem komunalne infrastrukture ne hiti, nam pa gori pod nogami, ker bi radi čimprej začeli garancijski rOk. Garancija proizvajalcev za lep del opreme je namreč zaradi dolgotrajne izgradnje že potekla. Vsekakor Bruno Grabnar pričakuje, da bo investitor zdaj, ko so objekti narejeni, naročil tudi infra--strukturo, saj sicer teh stavb ne bo mogoče uporabljati. Bo pa to precej obsežen posel. Po predračunih vreden okrog 30 milijonov dolarjev. PREDSTAVLJAMO NAŠE INOVACIJE IN INOVATORJE Zakaj ne bi imeli društva inovatorjev? Skip: dve inovaciji v letu 1984 Montaža Maribor: Mnoge inovacije Zl že uporabljajo V našem Glasniku smo že nekajkrat pisali o inovacijah. Zdaj je prišla ta tema spet na vrsto. Zato smo tokrat pogledali v Tenu Energetika, kaj je novega na inovacijskem področju. Predsednik komisije za inovacije Obrad Dabič je povedal, da je komisija v letu 1984 dobila v obravnavo pet predlogov inovacij. To so: predlog za izboljšavo na izvlačljivem sistemu IC 12 ki-lovoltov in IC 24 kilovoltov, poenostavitev tehnične dokumentacije, uporaba hitrih praz-nilnih uporov, elektromagneti, rešitev problema standardnih praznilnih uporov. Inovacijo za izboljšavo na izvlačljivem sistemu oziroma na IC celicah je predlagal avtor inovacije Bojan Kovačič, samostojni kontrolor naprav v Tenu Energetika. To je njegova prva inovacija, prijavljena v tem tozdu. Pri tej inovaciji gre za prihranke na bakrenih zbiralkah oziroma vodnikih. Inovacijo o poenostavitvi tehnične dokumentacije je predlagal Alojz Žgajnar, samostojni konstruktor. Predlog te inovacije je bil že delno uporabljen v Tenu. Pri tej inovaciji gre za prihranek materiala. Avtor inovacije montaža hitrih praznilnih uporov je Obrad Dabič, vodja kontrole kvalitete. Pri tej njegovi inovaciji gre za izboljšavo kvalitete. Uporablja pa se na energetskih kondenzatorjih v nizkonapetostnih kompenzacijskih napravah. V Tenovi proizvodnji se uporablja že nekaj mesecev. Obrad Dabič je tudi avtor inovacije elektromagneti. Uporabljajo se v dušilkah, ki so montirane v srednjenapetostnih kompenzacijskih napravah, ki so jih letos uporabili pri Elektro Dalmacija v Dugem ratu pri Splitu. Magnet se uporablja tedaj, ko je potrebno zv išati induktivnost že izdelane dušilke. S to inovacijo je v Tenu rešen problem prekomernega hrupa, ki je nastajal pri prejšnji izvedbi magnetov. Avtorja predloga inovacije standardni praznilni upori sta Jože Janežič, mojster v delavnici za razrez pločevine in Obrad Dabič. Standardni praznilni Inovacija drsnih tesnil zaključena upori se montirajo na sponke nizkonapetostnih energetskih kondenzatorjev. Ta izboljšava se sicer lahko uporablja v Tenu, toda bolj prav bi bilo, je dejal Obrad Dabič, da bi jo sprejela Tovarna kondenzatorjev Iskra Semič. S to izboljšavo se ieši problematika nastanka kratkih stikov na sponkah kondenzatorjev tam, kjer so montirani upori. Vse navedene inovacije bo komisija obravnavala še letos ter za njihove avtorje predlagala denarno nadomestilo. Nekatere od inovacij bo uvrstila med koristne predloge, nekatere pa med tehnične izboljša- Po mnenju predsednika komisi je za inovaci je bi bilo potrebno v IMP-eju ustanoviti društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. V dislociranih tozdih pa naj bi bile sekcije tega društva. Na ta način bi bili inovatorji bolj povezani med seboj, bolj bi lahko drug drugemu pomigali, izmenjavali bi izkušnje, pa tudi njihovi interesi bi se v okviru društva ščitili. M. P. Skipova komisija za inovacije pod predsedstvom Jožeta Horvata je lani dobila 2 predloga inovacij in sicer v zvezi s sestavnimi deli bagra 82. Inovacijo iziroma tehnično izboljšavo — Izdelava bagerskih in nakladalnih lopat pri bagerju Bu 8 D je predlagal delavec iz Razvojnega oddelka Leopold Langenfus. S to izboljšavo se zmanjšajo stroški pri navarjanju robu lopate s trdo elektrodo. Drugo inovacijo oziroma tehnično izboljšavo — Izdelava ohišja ležaja pri Bu 8D je prijavil delavec iz strojnega oddelka Dragan Zafirovič. Pri tej inovaciji se bo zmanjšal čas izdelave ohišja ležaja s 15 na 9 minut. Ta inovacija se že uporablja v proizvodnji. Obe inovaciji obravnava tehnološka priprava dela. Po njeni oceni pa jih bo obravnavala komisija za inovacije. V S kipu je bilo v letu 1984 malo inovacij zato, ker je v tozdu malo serijskih izdelkov, kjer pride inovacija najbolj do veljave. |yj_ p Komisija za inovacije v tozdu Montaža Maribor (njen predsednik je Jože Dikaučič) je od leta 1982 do danes dobila v obravnavo 15 inovacij, od katerih je 5 tehnoloških izboljšav, en izum, ostalo a so koristni predlogi. Več glav več ve. Več sodelavcev, boljši Glasnik! Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništva: (061)343-342. Komisija je doslej obravnavala 11 inovacij, od katerih je 4 izločila, ker niso vsebovale nobenih novosti. Za 2 inovaciji sta dobila avtorja leta 1982 nagrado. Jože Dikaučič je dobil nagrado v višini 4.139 dinarjev za tehnično izboljšavo »Zvijanje lopatic za aksialne ventilatorje.« Prednost orodja za zvijanje lopatic je v tem, da lopatice (aluminijaste profilirane), ki so jih prej zvijali ročno, sedaj zvijajo strojno. Na ta način prihranijo letno 960 ur. Emil Habit je dobil nagrado v višini 1.213 dinarjev za inovacijo točkovno varjenje tečajev na loputo. Loputa je iz aluminija, tečaj pa iz pocinkane pločevine. Prej so elemente kovičili z blok zakovicami, sedaj pa elemente točkovno varijo skupaj tako. da se aluminij stali, jeklo pa se zvari na jeklo. Inovacija prinaša prihranek na času. Z uvedbo te inovacije, ki jo v proizvodnji Montaže uspešno uporabljajo že od leta 1978, je odpadla uporaba blok zakovic. Štirje avtorji pa so leta 1982 za svoje inovacije dobili priznanja, od teh je Jože Dikaučič dobil dve priznanji: eno za predlog inovacije »samozaporne lopute« in eno za tehnično izboljšavo »zvijanje lopatic za aksialne ventilatorje (za to inovacijo je dobil avtor tudi prej omenjeno nagrado). Emil Habit je prav tako dobil priznanje za svojo že omenjeno inovacijo, za katero je bil nagrajen. Nedeljko Kapelj pa je dobil priznanje za inovacijo regulacijski pritrjevalni brezsto-penjski sklop.« Pri inovaciji avtorja Jožeta Dikaučiča »samozaporne lopute gre za konstrukcijsko spremembo, olajšano izdelavo lopute in njeno boljše delovanje. To inovacijo uporabljajo v proizvodnji Montaže od leta 1977. Od tedaj dalje o delovanju lopute še ni bilo nobene reklamacije. Inovacijo »regulacijski pritrjevalni brezstopenjski sklop« (njen avtor je Nedeljko Kapelj) uporabljajo v proizvodnji Montaže od leta 1982. S tem sklopom je možna nastavljati lopute v nalih brezstopenjsko; pred yp pa so jih uporabljali samo v ne j0v.,r katerih točkah. Po preizkušene 1 delovanju (to bo še letos), n V j avtor dobil za to inovacijo tu °dbor; finančno nadomestilo. Višin0 tega nadomestila bo določ' . go$te omisija za inovacije na osno' Zbora pravilnika o inovacijah, ki je bu Pe|a n tozdu Montaža sprejet v lanske1" juniju. Pri drugih že obravnavan« inovacijah pa komisija čaka ■> mnenje strokovnih služb tozd Montaža. , Izum »aksialni ventilator elektromotorjem z zunanjim torjem in lopaticami, ki so n^ stavijive pod poljubnim kotom, ^ so pripravili trije avtorji: Lju f bomir Puškaš, Mirko Ogris l" Stane Završnik in ga lani decenj bra prijavili komisiji za inovacij^ in avgusta 1978 Zveznemu za vodu za patente. O višini nagrad za ta izum pa se vodstvo tozda* komisija za inovacije in avtorj^ izuma še dogovarjajo. Višino na grade bo komisija za inovacij predlagala delavskemu svd tozda. Ostale inovacije bo komisij goVo obravnavala še letos. c»no: M- P' °dre: sPev] »Osti »lot,. pri ih in družbenopolitičen a, 'Vn°stih ter drugih oblica. drugim je dejal: »Ko sem iet0|e!?oval predlog dobitnikov jih IMP-jevih priznanj, ki Sq?j Sako leto podeljujemo v čen ’ Sem bil prijetno presene-likgL a Lo te nagrade prejelo to-število delavcev, med stekaj društev in naših ponija,:1;' Partr|erjev in da je med jeli p ■ $7 takih, ki bodo pre- vanj l2nanje na področju dvigo-Produktivnosti. To je ra-llVo 'n spodbudno. Mislim $p0(jec’ da se v teh težavnih go-Se nadhrskih razmerah, v katerih <*ia jugoslovansko gospode^: °’ ki se odražajo tudi na Poslovanju naših tozdov v rr'err>bn S0Z(^a IMP, še kako po- Srečudalieval je: »Dnevno se tovi^o s pomanjkanjem su-najr’Nelikvidnost jo, s porastom vpliva lc,1ejših stroškov. Vse to Po|0£ .na družbenoekonomski Posamezne temeljne or-ac,je, enovite delovne or- ganizacije, delovne organizacije kot celote sozda. Zadnje čase se je poleg tega v sozdu pojavilo tudi šest tozdov, ki poslujejo z motnjami. Ob pregledu devetmesečnega poslovanja se je skupini neuspešnih pridružil še en tozd. Vse to se odraža v slabšanju ekonomske učinkovitosti naših tozdov. V manjši akumulativno-sti proizvodnje, pa tudi v manjših osebnih dohodkih, skratka, v slabšanju gospodarske trdnosti IMP-ja.« »Na drugi strani,« je dejal, »ugotavljamo, da je v temeljnih organizacijah še dovolj rezerv, tako pri varčevanju z reprodukcijskimi materiali, v delovni in tehnološki disciplini, boljši organizaciji dela itd., na strani delavcev pa še vedno pripravljenost, da z delom izboljšajo položaj ■svoje temeljne organizacije.« Spomnil je tudi, da so že dalj časa v javni razpravi samoupravni akti s področja osebnih dohodkov. To je dokaz, da želimo tudi na tem področju doseči poenotenje in stimulativnejše nagrajevanje. Z novim sistemom nagrajevanja želimo doseči tudi večjo motiviranost za boljše delo in racionalnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Omenjal je oblikovanje in izdelavo planskih dokumentov za leto 1985 in za naslednje srednjeročno obdobje. »V preteklem obdobju smo na marsikaterem področju dosegli zavidljive rezultate, ki nas ne smejo uspavati, temveč morajo biti spodbuda za še boljše in kvalitetnejše delo. Zato se bomo morali v planskih dokumentih zavzemati za večjo produktivnost dela, boljšo uporabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti, za doslednejše izvajanje načela delitve po delu, za hitrejši razvoj in osvajanje novih . akumulativnejših proizvodnih programov, ki bodo temeljili na računalniško podprti sodobni tehnologiji ter se zavzemali za agresivnejši nastop na domačem in tujem trgu. Pri usklajevanju letnih in srednjeročnih planskih dokumentov bo zato potrebna široka družbenopolitična in samoupravna aktivnost, poleg tega pa, kot kaže dosedanja praksa, tudi široka mera strpnosti vseh nosilcev planiranja. Kljub najrazličnejšim težavam smo se v letu, ki se izteka, uspešno spopadli z vsakodnevnimi gospodarskimi in drugimi težavami, za kar se imamo zahvaliti tudi vam. Zato so vaši prispevki v tem času, ko se v celotni družbi bije borba za večjo produktivnost, kvalitetnejše delo, izvoz, delitev po delu, razvoj samoupravnega odločanja, tem bolj spodbudni. Pri tem pa je še kako pomembno, da se vas za vaše delo, ustvarjalnost, s katerim prispevate oziroma omogočate izboljšanje in rast družbenoekonomskega, samoupravnega in družbenopolitičnega položaja ter ugleda sozda IMP v Jugoslaviji kot tudi izven njenih meja kot tudi prizadevanja za bolj zdrave in humane pogoje dela in življenja delavcev sozda IMP, ustrezno nagradi.« MARIJA PRIMC Podelitev priznanj Dobitniki Priznanj sozda IMP 1984 Veselo srečanje Tradicionalno srečanje IMP-jevih upokojencev ljubljanskih tozdov, Tia in Livarja je bilo letos v petek, 14. decembra na Gospodarskem razstavišču. Spet se je pokazalo, da naši nekdanji sodelavci čutijo z IMP-jem, saj radi prihajajo na vsakoletna srečanja. Letos se jih je zbralo okrog 200. Pozdravil jih je predsednik sindikalnega koordinacijskega odbora Ivan Šuligoj, ki jim je povedal, kako smo v IMP-ju delali v zadnjem letu in kaj snujemo za naprej. Kot vsakič, je bilo vzdušje tudi takrat prijetno.saj so se srečali stari prijatelji. Pohvalimo lahko tudi predstavnike delavskih svetov, sindikalnih organizacij in vodilne delavce tozdov in delovnih organizacij, ki so se srečanja udeležili v lepem številu. Tako smo ujeli med pogovorom tudi glavnega direktorja delovne organizacije Iko Rudija bu-kovca ter naše nekdanje sodelavce Antona Zimo, Vaša Samca in Stanka Krumpaka. Na sliki: Med pozdravnim govorom Ivana Šuligoja. (Foto: L. J.) I. Za posebne uspehe pri dvigovanju produktivnosti: 1. BRATUŠA JOŽE (OV) 2. NARTNIK BOGOMIR (OV) 3. PIŽEM JAKOB (OV) 4. STEINER FRANC (OV) 5. STRAŽIŠČAR LUDVIK (OV) 6. VRBINC STANE (OV) 7. BERNIK JOŽE (OV) 8. LOVRENČIČ VILI (OV) 9. VILAR MARJAN (OV) 10. KOKALJ JANEZ (OV) II. STERGAR FRANC (OV) 12. OGOREVC IVAN (KM) 13. LAPUH IVAN (KM) 14. BARBARIČ ALDO (MK) 15. TULJAK RADENTO (MK) 16. DROLE VALENTIN (MK) 17. ČUK JOŽE (MK) 18. UMER IRMA (MK) 19. HORVAT MARTIN • (MK) 20. FUJS FRANC (MM) 21. CIGAN ANTON (MM) 22. MOHORIČ JOSIP (MM) 23. VRBNJAK MAKS (MM) 24. ŠEROD VLADO (MM) 25. TISAJ IVAN (MM) 26. HORVAT ANTON (MM) 27. LEDNIK FRANC (DS EMOND) 28. VERBIČ EMIL (DS EMOND) 29. ZOR VALENTIN (DS EMOND) 30. VELKAVRH ZDRAVKO (TEN-T) 31. SUŠNIK MILAN (TEN-T) 32. JURCA MILENA (TEN-T) 33. DRAGAR VALENTIN (TEN-E) 34. LOBODA MIROSLAV (TEN-E) 35. PEČAR LIDIJA (TEN-E) 36. POŽAR MARJAN (TEN-E) 37. SELKO FRANC (TEN-E) 38. SETNIKAR VINKO (TEN-E) 39. TEKAUC ADOLF (TEN-E) 40. COLARIČ PETER (DVG) 41. STAREŠINIČ FRANC (ELM) 42. ŽELEZNIK ROMAN (ELM) 43. NOVAK LEOPOLD (ELM) 44. DOMINIČ IVAN (ELM) 45. TRAVNIKAR MIHAEL (ELM) 46. GRČAR MIRO (ELM) 47. SVETEK STANE (ELM) 48. TROHA ANTON (ELM) 49. ZUPANČIČ ALOJZ (ELM) 50. SKORJA IVAN (ELM) 51. TROBEVŠEK DUŠAN (ELM) 52. škrjanec janez (ELM) 53. URBAS MARIJA (ELM) 54. BERNETIČ VERA (ELM) 55. BALON VINKO (ELM) 56. ŽIBERNA DRAGO (ELM) 57. KIRAR JOŽE (SKIP) 58. KRALJ-STROJNIK VESNA (SKIP) 59. PŠENIČNIK KAREL (S,KIP) 60. SOBOČAN BRANE (SKIP) 61. ZORMAN PETER (SKIP) 62. RAKIČ DUŠAN (KLI-MAT) 63. JAVORNIK JOŽE (KLIMAT) 64. MIHELIČ IVAN (KLIMAT) 65. BRENČE VINKO (TIO) 66. ČESNIK MARJAN (TIO) 67. MOHORIČ VINKO (TIO) 68. TRAMPUŠ EGIDIJA (IZIP-DS) 69. VELKAVRH JOŽE (TEHNOM.) 70. KRIŽAJ HELENA (DS SOZD) 71. LEILER BOGOMIR (DS SOZD) 72. BREZOVAR MARIJA (TRATA-Č) 73. JURJEVČIČ LEOPOLD (TRATA-Č) 74. GRABLJEVEC VINKO (LSNL) 75. KUNEJ TUGOMIR (LSNL) 76. PERIČ FRANJO (LSNL) 77. KLEMEN ANA (DS LIVAR) 78. POLOVIČ TOMAŽ (KLIMA-IP) 79. ZAVRŠNIK FRANC (KLIMA-IP) 80. KAPITLER ADOLF (KLIMA-IP) 81. MOČNIK MIHAEL (KLIMA-IP) 82. STEPIŠNIK MARTIN (KLIMA-IP) 83. PLAHUTA SLAVKO (KLIMA-MP) 84. MARINKO JOŽE (KLI- __ MA-MP)_________ 85. BREŽNIK BRANKO (KLIMA-MP) 86. GRUBAR JANEZ (KLIMAT) 87. NOVAK TEREZIJA- CVETA (TRATA-A) 2. Za uspešno delovanje na družbenopolitičnem področju 1. JERMAN DELGI (MK) 2. KODRIČ BOGDAN (MK) 3. MLAKAR VIKTOR (DS EMOND) IČ JOŽE 4. JANEŽIČ (TEN-E) 5. MEHLE BOJAN (ELM) 6. ŠKANDER SONJA (DS IKO) 7. KASTELIC SLAVKO (SKIP) 8. GROBIŠA DARKO (SKIP) 9. GRDIN FRANC (IPKO) 10. HORVAT LADISLAV (PAN) 11. BARBARIČ ALOJZ (PAN) 12. VELIKAJNE VIDA (TIO) 13. KOPOREC FRANC (LIVAR-DS) 14. SELIČ VILI (DS KLIMA) 15. TAŠKER PORA (DS KLIMA) 16. NAREKS BOŽIDAR (KLIMA-IP) 17. ZDOVC FRANC (MP-KLIMA) 18. ROJIC JANEZ (TRA-s TA-A) 3. Za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju: 1. VOLK ZORO (DS IKO) 2. ŠVIGELJ VIKTOR (IPKO) 3. ŠTERTAK ALOJZ (PAN) 4. TOMPA (INŽ) 5. KOTNIK (ALCH) 6. NOVAK (TRATA-A) LADISLAV FRANC JOŽE 4. Za uspešno delovanje na področju samoupravljanja: 1. KOŠAK STANISLAV (TEN-E) 2. JOŠT ANTON (ELM) 3. MATOS FRANC (ELM) 4. ŠPENKO MIRA CDS IKO) 5. KOTAR TOMAŽ (SKIP) 6. PERME MILAN (SKIP) 7. LAVRIČ VIKTOR (IPKO) 8. BAGARI ALEKSANDER (PAN) 9. MRHAR FRANC (INŽ) 10. ŠPEGLIČ VILI (DS KLIMA) 11. KORITNIK FRANC (KLIMA-IP) 12. KAUČIČ KONRAD (KLIMA-IP) 13. STEPIŠNIK JOŽE (IP-KLIMA) 14. TOPOLNIK EMIL (TRATA-A) 15. ČREŠNOVEC MARJAN (TRATA-A) 5. Za posebne uspehe pri razvijanju tehnologije: 1. ČOP MARJAN (DS EMOND) 2. KAMENAR JURIJ (KLIMAT) 7. Za posebne uspehe na področju inventivne dejavnosti: 1. JERINA TONE (DS IKO) 2. SAMBOL IVAN (KLIMAT) 3. FERENČAK ŠTEFAN (PAN) 4. BERKE KOLOMAN (PAN) 5. HLADNIK SILVIJ (TIO) 6. PAPEŽ MIRO (VIPO) 7. PERME FRANC (TEN-T) 8. Za posebne uspehe pri organizaciji kulturnega življenja: 1. KRAŠEVEC BARBARA (DS IKO) 2. PANTAR ANICA (TRATA-Č) 3. KRVINA ZVONKA (TRATA-A) 4. PEVSKO DRUŠTVO IMP) 9. Za uspehe trajnejšega pomena na področju športne dejavnosti in rekreacije: 1. KUMAR SEBASTJAN (MK) 2. DIKAUČIČ MARJETA (DS PMI) 3. KRAMARIČ NEŽA (DS PMI) 4. PUŠKAŠ LJUBOMIR (DS PMI) 5. VIDIGAJ RAJKO (TEtf-E) 6. MAUČEC ALOJZ (PAN) 7. PERŠA PAVEL (PAN) 8. LIKAR MARKO (TIO) 9. KEGLJAŠKA EKIPA TOZD MONTAŽA KOPER 10. ŽENSKA EKIPA ODBOJKE DS PMI MB 11. EKIPA KEGLJAČEV TOZD TRATA AVTOMATIKA 12. PLANINSKO DRUŠTVO IMP 10. Za uspehe trajnejšega pomena na področju vzgoje in izobraževanja: 1. GIMPELJ FRANC (DS IKO) 2. JAMNIK ANTON (KLIMAT) 3. REJC VIKTOR (TIO) 4. PODOBNIK MILAN (VIPO) 5. DOVČ MIHAEL (LSNL) 11. Za delo v Planinskem društvu IMP 1. KLOBUČAR BERNARD 2. BLAŽIČ IVAN 3. KOSI ALOJZ 12. Za uspehe trajnejšega pomena na področju gasilstva: 1. PUNGERČAR JOŽE (TR^ATA-A) 15. Za dolgoletno poslovno sodelovanje: 1. ELEKTROPRIVREDA ZAGREB, OOUR TO-PLINSKE MREŽE ZAGREB 2. ENERGETIKA LJ.-TOZD KOMUNALNA ENERGETIKA LJUBLJANA^ 3. SLOVENIJAAVTO LJUBLJANA 4. METALKA LJUBLJANA, TOZD NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA Med nas je prišla prva generacija diplomantov četrte stopnje usmerjenega izobraževanja Pričakujemo lahko dobre rezultate usposabljanja O pripravništvu prve generacije diplomantov usmerjenega izobraževanja smo pisali že v julijski številki Glasnika, pa v septembrski, v zadnjih dveh številkah pa objavljamo pogovore s pripravniki in z njihovimi mentorji. Z njimi sem se pogovarjala v mariborski Montaži, v Klima montaži, v Elektromontaži, v Tenu Telekomunikacije in v Livarju. Pogovori z mentorji in pripravniki dokazujejo, da je IMP resno vzel pripravništvo, saj so se v njegovih ozdih dobro pripravili na prihod prvih usmerjenčkov. IMP ima že dolgo tradicijo usposabljanja kadra za svoje potrebe. Tako je usposobil tudi mentorje za delo s pripravniki. Ozdi so izdelali programe usposabljanja. V času usposabljanja pripravnikov je IMP organiziral predavanja, na katerih so pripravnike seznanili s samoupravno in poslovno organiziranostjo tozdov, ozdov in sozda IMP — to je z gradivom za splošni del usposabljanja. Iz tega se vidi, da je združeno delo vložilo dovolj napora, da bi prvo generacijo pripravnikov usmerjenega izobraževanja dovolj usposobilo. Premalo pa so se vključili s svojim strokovnim sodelovanjem in svetovanjem v usposabljanje te prve generacije Posebna izobraževalna skupnost Slovenije, Zavod za šolstvo in Gospodarska zbornica Slovenije, zato je bilo združeno delo preveč prepuščeno samo sebi. Mentorji, ki usposabljajo pripravnike po nepotrjenih programih, menijo, da so pripravniki prinesli iz šol precej splošnega znanja in osnove iz praktičnega znanja ter tako osnove za delo. Pripravništvo jemljejo resno, so disciplinirani, vestni ter imajo dovolj volje in zanimanja za poklic, zato so v tem čau, ko so pri- pravniki, že precej pridobili v praktičnem znanju. Tako pravijo r ) pravijo mentorji, se bodo do konca pripravništva dovolj usposobili za uspešno opravljanje pripravniškega izpita in za začetek samostojnega dela v poklicu. Praksa kaže, da so bile nekatere šolske delavnice za praktični pouk celo bolje opremljene kot proizvodnja. Kljub temu pa je pomanjkljivost usmerjenega izobraževanja v tem, da so imeli učenci v šoli premalo praktičnega dela in premalo prakse. Delo pri praktičnem pouku je bilo manj zahtevno, kot je v proizvodnji, kjer so izdelki serijski in je delo vezano na roke. Pogoji dela v proizvodnji so slabši kot prej v učilnici za praktični pouk. Pripravniki za smer monter so se na gradbišču prvič srečali z nekaterimi deli, kajti v šolski delvnici so vse naredili na mizi. Na gradbišču napravijo celo instalacijo, potegnejo kabel, uporabljajo vrtalni stroj, hilti stroj za izsekovanje betona. Pripravniki v proizvodnji se ponekod tudi srečujejo z bolj zahtevnimi stroji, ki jih iz šolske prakse ne poznajo. V pripravništvu so se že kar precej naučili. Pričakujejo, da se bodo do bližajočega konca pripravništva naučili delati še tisto, kar še ne znajo, a bodo morali znati v poklicu. Odnosi med pripravniki in mentorji so bolj sproščeni, kot so bili odnosi med učenci in učitelji iz več razlogov: mentor je več časa z njimi, kot je bil učitelj, več se jim lahko posveča, ker ima manj pripravnikov, kot je imel učitelj učencev, pripravniki se sedaj učijo za znanje, v šoli pa so se učili za oceno itd. To pa spet dokazuje, da so naši tozdi dobro sprejeli pripravnike. Zahvala delavcev Izobraževalnega centra Ob ugotavljanju rezultatov dela v lanskem letu so kolektiv tozda Izobraževalni center zahvaljuje sodelavcem v sozdu IMP, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi izobraževalnih akcij v letu 1984. Zahvaljujemo se za koristne predloge, ponfoč in delo, hkrati pa prosimo in vabimo k sodelovanju vse delavce, ki bi s svojim znanjem, strokovnostjo, sposobnostmi in izkušnjami obogatili naše delo na področju vzgoje in izobraževanja. DELAVCI TOZDA IC ju, le manjša so bila. Ker so bili stroji šibkejši, so bili zato tudi počasnejši. Pri praktičnem pouku v šoli sem dobil premalo osnove, da bi lahko samostojno delal. V proizvodnji so večje zahteve pri delu in od pripravnika terjajo več samostojnosti, kot so jo terjali prej v šoli. Odnos med učiteljem in učencem ter med mentorjem in pripravnikom je enak, saj je bil sedanji mentor tudi učitelj praktičnega pouka v šoli. V pripravništvu sem se že dobro naučil delati na rezkalnem stroju, na stružnici, pa vrtati in variti. Zahtevnejših obdelav pa se bom moral še učiti. Do' konca pripravništva, mislim, da se bom dovolj usposobil za samostojno delo v poklicu. Delo v proizvodnji ni posebno težko in ga bom lahko opravljal vrsto let.« Avgust Fortuna, pripravnik 4. stopnje usmerjenega izobraževanja za smer orodjar (Livar): »V šoli sem se naučil, kako je treba zapeti delati na stroju. Pri praktičnem pouku v Litostroju sem spoznal orodja, ki jih bom delal v svojem poklicu. V Livarju pa sem se naučil izdelovati orodja, ki jih uporabljajo delavci v Livarjevi proizvodnji. Stroji v šoli so bili drugačni kot v Livarju. Imajo pa oboji nekaj skupnega, zato sem se na Livarjevih strojih lahko navadil delati. Razlika med delom pri praktičnem pouku in med delom v proizvodnji je v tem, da je v proizvodnji določen rok izdelave in v tem, da sem se v šolski delavnici učil za oceno, v proizvodnji pa se učim za znanje. Do konca pripravništva se bom moral še naučiti izdelovati orodja za plastiko, odrezilno orodje, itd. Z učiteljem v šolski delavnici sva bila v dobrih odnosih, pa tudi z mentorjem pripravnikov se dobro razumeva.« Slavko Vrhovec, pripravnik z 2. stopnjo usmerjenega izobraževanja za smer kalupar (Livar): »V šolski delavnici sem se naučil postopka izdelave form in grobe obdelave ulitkov. V Livarju pa sem se naučil delati na klasičnih kaluparskih strojih in ročno izdelovati kalupe. V šolski delavnici smo kalupe delali ročno in vlivali ulitke z miniaturnimi pripravami. V Livarju pa delam s stroji in ročno precej večje kalupe, kot sem jih delal v šolski delavnici. S stroji je delo mehanizirano in zahteva manj napora kot ročno delo. Do konca pripravništva se bom učil samostojno delati tudi na modernih strojih za izdelavo kalupov. V proizvodnji Livarja so delovni pogoji slabši kot v šolski delavnici zaradi prahu, prepiha, mraza pozimi, poleti vročine. V proizvodnji je delo zahtevnejše kot v šolski delavnici, saj je treba paziti na kvaliteto izdelave. Razlika med učiteljem praktičnega pouka v šoli in med mentorjem pripravnikov je v tem, da je bil učitelj v šolski delavnici vedno prisoten pri našem delu, z mentorjem pase vsako jutro sestanemo in pogovorimo o delu, o problemih in mentor vsak dan pripravnikom razdeli delo.« Cvejana Erjavec, strokovna sodelavka za kadre (Livar): »V Livarju je 23 pripravnikov 2. in 4. stopnje usmerjenega izobraževanja. Programi pripravništva so izdelani po usmeritvah in niso verificirani. Pripravniki delajo pod vodstvom mentorjev. Tisti pripravniki, ki so imeli v zadnjem letniku praktični pouk v Livarju, imajo mnogo manj začetniških problemov kot pa tisti, ki so imeli v zadnjem letniku praktični pouk v šoli. Nekateri pripravniki so zelo prizadevni in sposobni. Tisti, ki se zanimajo za poklic, so zelo uspešni, tisti pa, ki jih poklic ne zanima dovolj, pa imajo težave v pripravništvu. Če se bodo do konca pripravništva dovolj potrudili in se naučili vsega, kar zahteva program oziroma poklic, bodo lahko uspešno opravili pripravniški izpit. V delovno razmerje za nedoločen čas pa bodo v Livarju sprejeti le najboIjST pripravniki, ostali pa si bodo iskali službo drugje.« Tone Kralj-Serša, pripravnik za smer monter električnih instalacij (tozd Elektromontaža): »Ves čas pripravništva sem na gradbišču vzgojno delovnega centra za duševno prizadete v Šiški. Ker je bilo gradbišče v začetni fazi, nisem dobro poznal dela (vlaganje cevi). Delo, ki bo na vrsti kasneje (razne vezave, razsvetljave, nadometne instalacije) — je snov, ki jo poznam iz šole. Nadometne instalacije sem se naučil vgrajevati v času šolanja na praksi v Elektromontaži. V šolski delavnici sem se naučil vezav motorjev, vezav za razsvetljavo. Drugega v šoli nismo delali. V šoli smo vse naredili na mizi. Zato je razlika med delom v šolski delavnici in med delom na gradbišču, kjer je treba napraviti celo inštalacijo, potegniti kabel. V šoli smo imeli enaka orodja, kot jih imamo na gradbišču. Razlika je le v tem, da v šoli nismo uporabljali vrtalnega stroja, hilti stroja za izsekovanje betona, ki jih pogosto uporabljamo na gradbišču v začetni fazi. Razlika med učiteljem praktičnega pouka v šoli in mentorjem v pripravništvu je v tem, da je učitelj učenca naučil vezave in teoretičnega dela, medtem ko mentor nauči pripravnika še vseh drugih stvari, kar potrebuje monter na gradbišču. Mislim, da se bom do konca pripravništva dovolj usposobil za delo na takem gradbišču, kot je gradbišče Vzgojno delovnega centra. Ža monterja električnih instalacij sem se odločil zato, ker me zanima elektrika, vendar ne mislim vse življenje opravljati tega dela, temveč se nameravam še naprej izobraževati.« Aleš Burja, pripravnik za smer monter električnih instalacij (tozd Elektromontaža): »V šolski delavnici sem se učil vezav motorja. Na lesenih tablah sem se učil nadometne instalacije, vezave trifaznih števcev, vezave stopniških avtomatov itd. Na gradbišču v Šiški, na katero sem prišel v začetku pripravništva (v začetku septembra), sem polagal cevi, ki jih v šoli nismo mogli polagati. Osnovo za praktično delo sem dobil v šoli. Na gradbišču pa je delo bolj obširno in je pri enakem delu več funkcij instalacij v istem času. Na gradbišču sem se naučil vlagati podometne instalacije sistema tecino v betonske plošče in stene, vlačiti vodnike v cevi, vezati razvodne doze za moč in šibki tok, montirati vodotesne svetilke in stikala. Da bom pa lahko samostojno opravljal monterski poklic, se bom moral naučiti še nekatere faze dela (vezave razne avtomatike, razdelilnih plošč) in moral bom opraviti izpit za instalacije za S izvedbo itd. Razlika med učiteljem praktičnega pouka v šoli in mentorjem pripravnikov je v tem, da učitelj pove, kako se kakšno delo opravi, mentor na gradbišču pa spremlja moje delo in mi pokaže, kako se delo opravi. Delo na gradbišču je razdeljeno po fazah in fizično ni posebno naporno.« Franc Žnidarič, mentor pripravnikov (tozd Elektromontaža): »S teoretičnim znanjem pripravnikov sem zadovoljen. Pri praktičnem delu pa so bili pripravniki ob začetku še precej neizkušeni. Pripravniki so doslej pokazali veliko volje do dela. Zdi se mi, da se bodo do konca pripravništva dovolj usposobili za delo na gradbišču, saj so disciplinirani, delovni in vestni. Nujno bi bilo potrebno, da bi šli pripravniki skozi vse faze dela od instalacij na stanovanjskih do instalacij na industrijskih objektih. Samo na ta način bi lahko spoznali vsa dela, ki jih vsebuje program pripravništva po stopnjah izobrazbe. Pripravniki se usposabljajo na osnovi programa in vodijo dnevnike dela, ki jih vodilni monter tedensko pregleda in podpiše.« Milan Račič, pripravnik s 4. stopnjo usmerjenega izobraževanja za smer elektrikar — elektronik (Ten — Telekomunikacije): »Razlika med delom v proizvodnji in delom v šolski delavnici je v tem, da gre izdelek, ki ga tukaj naredim iz tovarne, v šolski delavnici pa sem naredil izdelek za oceno. Potruditi se je treba v vsakem primeru. Delo v proizvodnji je serijsko, v šolski delavnici pa sem en sam izdelek delal po en dan ali več dni. V proizvodnji je delo Zdaj pa poglejmo, kaj so povedali pripravniki in njihovi mentorji! Mirke Poljšak, pripravnik 4. stopnje usmerjenega izobraževanja za smer rezkalec (iz Livarja); »V šolski delavnici sem se naučil stružiti, rezkati, variti, ročno obdelovati kovino. V šoli smo imeli podobna orodja, kot jih imajo v Livar- 19. decembra 1984 je pot vodila planince PD IMP Ljubljana iz Vač na Zasavsko goro. Na poti smo se srečevali z zgodovino še pred našim štetjem in s sodobno zgodovino iz NOB. Veliko je pomnikov z napisi o žrtvah fašističnega nasilja, kar je le skromna oddolžitev za vsa življenja, ki so jih žrtvovali. Lep je spomenik narodnemu heroju in predvojnemu revolucionarju Lojzetu Hohkrautu, ki je padel 29. 5. 1942 v Zalem Logu pri Cvetežu. Težko ti je pri duši. ko se ustavljaš pred pomniki ob spominu na žrtve, po drugi strani pa zadovoljen in ponosen, da žrtve niso pozabili, saj so obeležja lepo oskrbovana. Poleg ostalih zanimivosti nam je bila najbolj všeč v vasi Klenik vaška situla, ki jo je 20. 1. 1983 po naključju izkopal domačin Janez Gril, star 17 let in je prinesla vasi svetovno slavo. Danes stoji na kamnitem podstavku, povečana Vaška situla« z vsemi ornamenti kot so na originalu. Original Vaške situle pa je shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani. Vaška situla, ki jo je našel Janez Gril. izhaja iz 6. stoletja pred našim štetjem, zato ima svetovno slavo in smo lahko upravičeno ponosni nanjo. tudi bolj zahtevno kot v šolski delavnici. V Tenu sedaj opravljam spajka-nje in sestavljanje podsestavov za televizijske pretvornike in elektronske regulatorje, signalno klicne naprave ter skupinsko antenske sisteme. V šolski delavnici smo imeli enako orodje kot v Tenovi delavnici, le spajkalniki so tu boljši kot v šoli. V šoli sem dobil dovolj osnove v praktičnem znanju za delo v pripravništvu. Do konca pripravništva se bom lahko dovolj usposobil za delo, da ga bom po opravljenem pripravniškem izpitu opravljal na svojem de- ■ lovnem mestu, če bo delo enako ali vsaj podobno kot je v Tenu. Seveda pa se bom moral učiti elektronike vso delovno dobo kajti na tem področju razvoj in tehnologija zelo hitro napredujeta. Med učiteljem praktičnega pouka in mentorjem pripravnikov ni razlike, saj oba razložita, na kakšen način je treba izdelek pravilno narediti in preizkusiti.« Martina Dobnikar, pripravnica s 4. stopnjo usmerjenega izobraževanja za smer elektrikar — elektronik (Ten -T): »V šolski delavnici smo dobili načrte za različna vezja in povezave, pa material. Učitelj je na osnovi teh načrtov pokazal, kako je treba izdelek narediti. Potem pa sem se lotila izdelave izdelka. Ce je bilo delo zahtevno, sem morala dobiti dodatna navodila za delo. Praktični pouk v šoli je bil precejšnja osnova za delo, ki ga opravljam v pripravništvu. Veliko koristnih nasvetov pa dobim sedaj od mentorja. V šoli smo imeli precej takega orodja kot ga ima Ten Telekomunikacije. Seveda ima Tenova proizvodnja bolj profesionalno orodje kot šola, ki ni imela nekaterih inštrumentov (osciloskop, poliskop). V Tenu delam na montaži zahtevnejših podsestavov televizijskih pretvornikov. Razlika med učiteljem praktičnega pouka in mentorjem je v odnosu učitelj—učenec, mentor—pripravnik. Mentorja več in bolj konkretno lahko vprašam, učitelja pa se učenec boji vprašati, ker bi mu učitelj lahko očital neznanje. Upam, da se bom do konca pripravništva dovolj usposobila za nadaljnje delo.« Andrej Tomažič, pripravnik. , Sr stopnjo usmerjenega izobraze Urajj za smer elektrikar—elektronik (1^ Telekominikacije): $ do|a »V praktičnem znanju sem nekaj osnove, ko sem prišel za L u pravnika v Ten. V Tenovi pro^ JJ nji pa sem ze pridobil veliko •« Tu sem delal stojala za Pret'f°j^al stabilizatorje, delal sem pri * • siauiuzaiuijc, ueiai scin K‘" ''iC( sialni tehniki (resonatorji), Pn ^ r S1. Cer tronskih regulatorjih in pri se51 Q0r skupinskih antenskih sistemov' , . Razlika med praktičnim del" y , šolski delavnici in med proizve ( , delom v Tenu je v tem, da je a *„■; proizvodnji serijsko. V Pr0'zVMll , je potrebno več samostojnosti ., h šolski delavnici. V šolski deOTjjj Ma sem delal z enakim orodjem SlQ, Tenu. Delo v Tenovi proizvodnji je Sku zahtevno kot v šolski delavnici*larj vezano na čas, na normo ter p kar sem na kvaliteto. uji nič Razlika med učiteljem Pr3(< _______ med učiteljem v - ^ nega pouka in mentorjem je v |f lkn*. da sem bil z učiteljem samo eni- ^ r;„TK;zd,"5.p’-a mentorja, kot učitelja.« Marjan Uhan, mentor priPrTa kov v tozdu Ten Telekomuni , »Tisti, ki so bili tri leta vajen"’, imeli gotovo več praktičnega z kot sedanji pripravniki, ki Pa ‘ J več teoretičnega znanja, na »a katerega lahko hitreje napre Gotovo pa bodo v času PriPraV% in tudi kasneje pridobili dovolj P ličnega in teoretičnega znav^t-svojem področju, odvisno od manja za poklic. f| V Tenu Telekomunikacije ^ pripravnikov s 4. stopnjo usm1 ? nega izobraževanja, pa nobede ^ njih ni slab pripravnik oz. dei“^f saj so v delovnem razmerju za f čen čas. Od njih precej zahte ^ kar mislim, da ni slabo. PreL ji sem, da se bodo čim več naU^V bomo od njih zahtevali čim ve mostojnega dela. ^ Izdelan je program pripravn c ki ga je verificiral Zavod za SP J- p vendar se ga zaradi narave nega dela ne moremo t0<-n.0. d1’ (zaradi pomanjkanja material * I! bavnih rokov itd.)« _, MARIJA P ■9$ Livarji pokrovitelji šolskega centra »Delovna organizacija LIVAR prevzema pokroviteljstvo nad £ goric6"’,,! trum osnovnega in srednjega izobraževanja Josip Jurčič iz Ivančne ^c\o' glasi sklep, sprejet zadnje dni decembra 1984 na seji delavskegas ^ organizacije. - kot s« *° Pfe|0' Pri tem pokroviteljstvu pa ne gre samo za finančno pomoč, K Sd°V vadi razume, temveč gre za sodelovanje med šolo in združenim ■ jgsip^- p vanje med Šolskim centrom osnovnega in srednjega izobraževanj Ivančna gorica in Delovno organizacijo IMP LIVAR ni nekaj ruSp|je delovna organizacija že pri gradnji šolskega centra v občini Go jglež-> akcijo za združevanje sredstev, pri tem pa sama prispevala naJvvanje pra7fj;i zultat dobrega sodelovanja je tudi opremljena učilnica za Pouce-a jn je^ pl nega pouka s tehnologijo s področja livarstva za poklic kalupa J _zabi Ta učilnica se nahaja v delovni organizaciji LIVAR. Ne smermn’^ de|a^)t< tesno sodelovanje pri organiziranju delovne prakse in proizvo g vsako leto poskuša prek 100 učencev usmerjenega izobraževanj m »l?i i Pokroviteljstvo delovne organizacije LIVAR nad Šolskim ^^odni6 tako medsebojno povezovanje na področju izobraževanja in P j fd poglobilo. Na sliki: Naši planinci pred kočo na Zasavski gori (Zdravko Nastran — foto: Rudi VVand). ^kološki inštitut v Ljubljani je bogatejši za gama kamero Tudi IMP-jevi tozdi so prispevali svoj delež atiji |. ^edi decembra 1984 so na Onkološkem inštitutu v Ljubljani inšta-V ,^' gama kamero, ki se uporablja v diagnostiki, s pripadajočim raču-j likom. Oprema, kije uvožena je stala približno 150.000 ameriških ^ J^jev. Zanjo je odstopalo devizna sredstva vrsto ozdov z območja jj bi0yenije, med katearimi je bil tudi IMP s tozdi Inženiring, Projektivni ■ - > Klima montaža, OV in Elektromontaža, ki so združili skupno l0,°OO dolarjev. . ^nigi ozdi združevalci so: Au-n^merce Ljubljana, Brest ^rknica, Konim Ljubljana, timerce, Ineks adria avio-C?St’ industrija usnja Vrhni-r j’ Kompas tozd Kranjska gora, j,P® Ajdovščina, Lip Bled, Lip Imenske Konjice, Liko Vrhni-Lesnina Ljubljana, Marles j,3nbor, Novoles Novo mesto, N^nijales tozd Tovarna pohiš-,id “adomlje. Omenjeni ozdi so i]: iar Pno odstopili tudi 50.000 do-l, Kv za rezervne dele za staro ■; nj»1'ero za diagnostiko na Kli- ^ . nem rpntn. Tn Ha rvzHi Hp-- vize odstopili za nakup omenjene opreme, pomeni, da so jih tem zdravstvenim institucijam prodali po uradnem tečaju. Akcij a zbiranj a deviz, ki jo je sprožil finančni direktor Janez Košak, se je začela lani marca. ZAKAJ*V NAKUP OPREME? Novo gama kamero in računalnik je Onkološki inštitut dobil kot nadomestilo za staro kamero in računalnik. Prejšnja kamera je bila stara okoli 15 let in je v zad-niih zdihliaiih. računalnik, na ie Cd' Z8orai: Gama kamera za snemanje slik s pomočjo izotopov in aai fačunalniški sistem za analizo podatkov. že pred štirimi leti popolnoma odpovedal. »Kamera je,« je povedal doktor Marjan Erjavec z Onkološkega inštituta, »po eni strani osnovni instrument za diagnostično delo v nuklearni medicini. Ko se je kamera začela kvariti, se je ustavilo osnovno rutinsko diagnostično delo v našem laboratoriju. Računalnik je s kamero povezan ter zelo razširi in oplemeni paleto raziskav. Ko je računalnik odpovedal, smo iz prejšnjih sedemindvajsetih različnih preiskav zreducirali na osem osnovnih raziskav. Poleg tega pa, kar je še važnejše, se je v tem laboratoriju opravilo veliko aplikativnega in razvojno raziskovalnega dela, kar nas je držalo blizu strokovnega vrha. V zadnjih desetih letih pa je bilo vse to delo pogojeno z delom na računalniku. Ker pa se je leta 1982 računalnik ustavil, se je popolnoma ustavilo vse raziskovalno delo. Tako smo ustavili celo naloge, ki so potekale 22 let in vrnili denar, ki je bil zagotovljen za raziskovalno delo po srednjeročnem načrtu. Zato je začela naglo upadati strokovna kvaliteta laboratorija in seveda tudi morala osebja. Situacija je bila brezupna, saj je celotna medicina ostala brez kakršnihkoli reprodukcijskih sredstev za opremo. Dinarje smo imeli, deviz pa ne. Z dinarji, ki jih je požirala še inflacija, pa se ni dalo ničesar narediti. V akcijo za devize za nakup omenjene opreme je šel najprej finančni direktor Lesnine magister Janez Košak, ki je za akcijo pridobil celo vrsto firm. Devize smo sproti odkupovali od firm. Ko jih je bilo dovolj, smo se lotili nakupa opreme. Pri nakupu nam je zelo veliko pomagala komercialna služba Lesnine in nam z rabati prihranila prek 35 odstotkov denarja. Tako smo dobili za razmeroma skromen denar prvovrstno opremo. To opremo sedaj dopolnjujemo in preizkušamo, sredi januarja pa jo bomo začeli uporabljati v vsakdanjem delu. Oprema je namenjena dinamičnemu slikanju bolnikov z radioaktivnimi izotopi. V glavnem pa oprema služi za diagnostiko rakovih bolnikov.« MARIJA PRIMC ZAHVALE smrti moje mame Tcrc-se iskreno zahvalju-PmH °OS IMP DO Klimat, Pn ■ Sem Pa sodelavcem in J*lteljem za izrečeno soža- in podarjeno cw f°m°Č žil, lc. 'er spremstvu na njeni p ,J' Poti. sl riSreno zahvalo tudi žen-Za Pevskemu zboru IMP P^em slovesa. Danica godec se iho|eei izgubi drage žene lektiv rcnd zahvaljujem ko-Klitr h' 'n s'nd’katu IMP PM1 in \ °r za izkazano pomoč 'Udi r°Vano cvetje. Hvala spr 'zražena sožalja ter Poti StV° na njeni zadnji Karel pohleven ijlin, smrti svoje mame Zahvm Marije. se iskreno Ogr.,.JUjcm OOS v tozdu ectni nj>’ vod°sod. sode lav-sužai^.Pttjateljem za izraženo snr‘J,1"1' Podarjeno cvetje ter Poti vV° na njeni zadnji hvala! SCm skuPaJ še enkrat STANE UKMAR boleči praznini v našem ttož? ■ i.e nastala ob izgubi iskr,' 'n °čka Iva Bohteta se s, "n zahvaljujem vsem. ki stram ' dneh UPanja stali oh Poti 'vi" -na njegovi zadnji iti o., ‘ l številno pospremili ^ "bsuli s cvetjem. kolekti,n° se zahvaljujem 'so nc< V ,.ozd Inženiring za "sebično pomoč. 0h nevenka bohte iskr,>n hol°Č' izgubi moža se k;itu zahvaljujem sindi-Pikaci !dTEN -Telekomu-L Za denarno pomoč in Mo sožalje. /Ma ZINKA BOLHA Pohvala dobro de Spet smo dobili priznanja nekaterih organizacij, s katerimi IMP že dolga leta uspešno sodeluje. Na sliki desno zgoraj zlata plaketa Janka Lisjaka, ki nam jo je ta beograjska delovna organizacija podelila ob svoji štiridesetletnici, spodaj pa Smeltova in Lekova priznanja. Srce zamenjajo, pljuč ne morejo Prah pa kar prenašamo Po naših delavnicah so megle prahu. V mesto ga vdihnejo za 20 milijard drobcev na dan, mi v zaprtih prostorih ga verjetno dosti več. Če bi nesnago in prah znali primerno odpravljati, bi tega imeli manj v zraku. Zakaj izzivamo 40-od-stotno umrljivost zaradi pljučnih bolezni? Zimski čas precej omejuje prezračevanje delovnih prostorov in smo torej lahko za polovico bolj nasičeni s prahom kot v poletnih mesecih. O tej resnici smo se po delu v tozdu Itak nedavno lahko zelo nazorno prepričali, saj je bil velik prostor delavnic tako zameglen s prahom in plini, da se skoraj ni dalo verjeti in smo bližnjo strugamo imeli za kar znosen prostor. Da pa niso občutki zaradi prahu še slabši, gre zahvala dejstvu, da so okna takšna in tudi tako visoka, da ne dovoljujejo priti do izraza vsej sliki prahu, če pa sončni žarek le kdaj posije v delavnico, se vidijo črte gostega prahu. Vidimo seveda le debelejšega, medtem ko je drobnejši 0,3 tisočinke milimetra neviden. Takšno zaprašenost imamo pač za okolje, kjer delamo in to nas nekako ne moti. Ker pa pljuča na leto opravijo tudi do 10 milijonov vdihov, je razumljivo, koliko nesnage so deležna. Pomislimo zdaj še na kadilce, ki si dodatno k tej umazaniji v desetih letih kajenja po 20 cigaret dnevno privoščijo še kilograme katrana v pljuča. Potem je pot do raka do 15-krat bolj verjetna in s tem zelo načeto zdravstveno stanje prizadetih. Navada je, da se z obstoječim stanjem in obnašanjem potolažimo, češ, tako že mora biti. Čas pa nam gre v leta, ki začno nenadoma opozarjati, da je zdravje načeto. Pojavljajo se bolezni v taki ali drugačni obliki. Takrat, že prepozno, nas začne skrbeti, a imamo še potno načrtov. In kako bi lahko pomagali ogroženemu zdravju?, Predvsem si moramo priznati, da prezračevanju prostorov ne dajemo dovolj pozornosti, niti v naravni obliki (odpiranje oken itd.), še manj pa s tehničnimi prijemi (sesalniki prahu iz prostorov, z ventilatorji in podobno). To zanemarjenje skrbi za čistost zraka (čeprav le relativno, omejeno...) povečujemo še s svojim obnašanjem pri čiščenju. Vzemimo kar metlo, s katero se ne čisti tako, da bi dvignila čimmanj prahu, ampak se često igračkasto zamahuje z njo. S tem lahko tudi do 10 odstotkov povečamo količino prahu v ozračju. Mnogim je v obratih zelo všeč, če s stisnjenim zrakom čistijo stroje, delovna mesta, izdelke itd., ter s tem zelo očitno pripomorejo do onesnaževanja že tako prizadetega zraka. Tudi s krpami se prah briše tako, da se kar kadi naokrog in potem seveda spet sede nazaj, oziroma, se vdihuje- . Se bi lahko naštevali čisto subjektivne napake, ki so potem vzrok različnih bolezni. Zdi se, da so v skrbi za zdravje še mnogi tako površni, da bi prej zaslužili kazen za svoje obnašanje kot pa zdravniško pomoč tam nekje v najlepših letih. Kaj mora res človek imeti težave 20, 30 let prezgodaj, ker je zdravje zanemarjal? Prašno okolje bi nas moralo mnogo bolj skrbeli, pa če moramo biti v njem iz nujnosti, ali pa si tako stanje neodgovorno sami pripravljamo. Da pa ne bo subjektivni faktor še naprej onesnaževal okolja in ozračja, je še vedno čas, da se takemu obnašanju upiramo in vsak trenutek pomislimo, ko se česa lotimo, ali bomo naredili vse, da ne bi onesnaževali zraka. Tako si bomo ohranili svoja pljuča dolgo zdrava in koristna — kajti teh ne moremo zamenjati. FRAN VODNIK Direktor Emondove splošne kadrovske službe Boris Krist je malim pacientom na Enoti za intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra izročil TV sprejemnik, hvaležni mali bolniki pa so dali IMP-jevcem za spomin lutko zdravnika (Foto: Jolanda Kofol) Malim pacientom je dedek Mraz prinesel televizor Na Pediatričnem oddelku kirurških strok v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je bila 27. decembra novoletna slovesnost, na kateri je Boris Krist, direktor splošnega sektorja Emonda temu oddelku predal barvni televizor. Stari TV sprejemnik, ki so ga gledali otroci, je namreč tik pred novim letom odpovedal. Za nabavo novega so potem združili denar (skupno 180 tisoč dinarjev) delovna skupnost sozda, delovna skupnost Izipa, Inženiring, Marketing, Projektivni biro, OV, Klima Montaža, Elektromontaža in Ten Telekomunikacije ter ga nakazali na žiro račun Kliničnega centra. Naj nekoliko predstavimo kliniko, kjer rešujejo četo malih bolničkov, ki se borijo za življenje od komaj rojenih, ki jih je še nekaj v inkubatorjih, pa vse do trinajstega leta starosti. Pediatrični oddelek kirurških strok, kot se imenuje ta enota kliničnega centra v Ljubljani, je usmerjen predvsem k zdravljenju otrok s kirurškimi boleznimi — torej le ti, ki morajo biti operirani. S področja kirurgije pa prihajajo v Klinični center mali bolniki zlasti s hujšimi prirojenimi napakami iz vseh otroških oddelkov ne le iz Slovenije, temveč tudi iz medicinskih centrov drugih republik. To je prav, saj je najbolj uspešno zaupati bolnika timu strokovnjakov, ki imajo največje izkušnje in tudi vsa diagnostična pomagala, s katerimi sedaj razpolagajo v ljubljanskem kliničnem centru. Obenem sprejemajo v to novo sodobno enoto UKC najhuje bolne za hitro diagnostiko in vse otroke ne glede na osnovno bolezen z odpovedjo življenjskih funkcij — torej zelo ogrožene bolnike, ki ne dihajo, ki jim ne utripa srce ali so jim morda odpovedale ledvice. Te otroke zdravijo v enoti za intenzivno terapijo, ki je edina za vso Slovenijo. Izkušnje govore, da je transport bolnika, če ni strokovno voden v medicinski center, lahko nevaren. Zato so že pred mnogimi leti uvedli ob pomoči transportnega inkubatorja prevoz ogroženega novorojenčka na primer v dihalni stiski v spremstvu pediatra in medicinske sestre. Predstojnik te enote kliničnega centra, primarij doktor Pavle Kornhauser je tak pristop imenoval »evakuacija k sebi« (Naši vojni obvezniki se bodo spomnili tega izraza iz ar-mije, ki pomeni, da gre pomoč iz višje organizirane enote na bojišče). V tej enoti za intenzivno terapijo otrok zdravijo letno že prek 500 otrok. Od teh jih že skoraj 300 prepeljejo strokovnjaki (iz centra) v UKC. Takšna organizacija je danes znana ne le v naši državi, temveč je dobila priznanje že po vsem svetu. K takšni popularizaciji naše medicine na vseh petih kontinentih je prispeval tudi prvi mednarodni simpozij pediatrične intenzivne terapije, ki so ga organizirali strokovnjaki tega centra v letu 1981 v Cankarjvem domu v Ljubljani. S čim se zaposlijo na Pediatričnem oddelku pokretni otroci, ki so dalj časa v bolnišnici in kako preživljajo čas v bolnišnici nepo-kretni? Predšolski otroci, ki so pokretni, se večji del dneva zadržujejo v igralnici pod vodstvom vzgojiteljice. Pri nepokretnih otrokih pa se odvijajo igre in različne zaposlitve po vzgojnem programu, ki ga prav tako , odi vzgojiteljica. Tudi predšolski otroci zelo želijo spremeniti okolje in gledati otroški televizijski program. Gledajo ga tudi otroci, ki so na vozičkih in na posteljah. Najbolj si otroci želijo gledati program zvečer in šele, ko si ogledajo risanko, gredo spat. Šola na tem oddelku je razdeljena po stopnjah od prvega do četrtega razreda ter od petega do osmega razreda osnovne šole. Za tiste otroke, ki so v bolnišnici kratek čas, šola pomeni bolj razvedrilo kot pa šolsko obremenitev, za tiste, ki pa so v bolnišnici dalj časa, pa je šolsko delo pomembno zato, da otroci ne zamudijo preveč šolskega dela, da ohranijo delovne navade itd. Šola v bolnišnici skuša biti zanimiva na vseh področjih, zato uporablja vsa najmodernejša razpoložljiva učna sredstva, kamor spada tudi televizor s svojim izobraževalnim programom. Že dolgo so imeli s starim televizijskim aparatom probleme, zato je novi prišel ob pravem času. Delavci IMP, je dejal primarij doktor Pavle Kornhauser, ki organizacijsko vodi omenjeni oddelek, »so lahko zadovoljni, da z darilom lajšajo bivanje otrok v bolnišnici « Morda bo spet kdaj priložnost, da iz naših združenih sredstev nabavimo kliniki neko nujno potrebno medicinsko aparaturo. Primarij doktor Pavle Kornhauser s svojimi sodelavci in sodelavkami pa nas vabi, da si ogledamo, kaj so v zadnjih letih storili za zdravje hospitaliziranih otrok. MARIJA PRIMC Občni zbor Planinskega društva IMP Planinski izleti za vsak okus A06 fiMbiteljeveora, med katerimi so bili tudi pionirji, seje udeležilo občnega zbora Planinskega društva IMP. Pregledali so delo v prihodnjem letu, sprejeli program izletov za leto 1985, izvolili nekaj nadomestnih članov upravnega odbora in Zdravka Nastrana za podpredsednika društva, na občnem zboru pa so podelili tudi priznanja Planinske zveze Slovenije. O delu društva v letu 1984 je poročal njegov predsednik Lojze Kosi. Povedal je, da je imel - upravni odbor 12 sej, ki so se jih člani zelo redno udeleževali, če le niso bili službeno zadržani. Izčrpno je poročal o izletih, kjer je ugotovil, da je društvo vestno izpolnjevalo program in organiziralo lepo število izletov od najmanj do najbolj zahtevnih. Posebej razveseljivo je, da ni bilo pri izletih nobenega spodrsljaja, za kar gre velika zahvala vodnikom. Zahvalil pa se je tudi harmonikarju Ivanu in Zdravku Nastranu, ki zna toliko besedil in melodij slovenskih narodnih pesmi, pa fotoreporterju Rudiju Wandu, ki s fotoaparatom ohranja trenutke z izletov. Povedal je tudi, da je društvo navezalo stike z Osnovno šolo Vita Kraigherja. Narejen je program, da bo Planinsko društvo V januarju in februarju po Hrastniški poti NOB Prvi pohod po poti spominov NOB občine Hrastnik, bo v soboto, 19. januarja 1985. Zbrali še bomo pod uro pred Železniško postajo ob 6. uri. Z vlakom se bomo odpeljali ob 6. uri 30 min. do Hrastnika. Knjižice za odtis žigov o prehojeni poti, bo imel tov. Robert Kastelic. Ko bomo odtisnili vseh 15 žigov, prejmemo od PD Hrastnik lepo značko. Druga etapa poti NOB Hrastnik bo v soboto, 2. februarja 1985. Zbrali se bomo ob 6. uri pod uro pred železniško postajo. Z vlakom se bomo odpeljali ob 6. uri 30 min. do Hrastnika. Pot nas bo vodila po zasneženih zasavskih hribih, zato je potrebna primerna zimska oprema. Pot ni preveč zahtevna, zato vabimo vse planince in tudi ostale, ki si želijo rekreacijskih pohodov, da se pohodov udeležijo v čim večjem številu. Z. N. IMP prevzelo skrb za vzgojo mladih, da bi nadaljevali tradicijo. Društvo ob pomoči športnega društva Dragomer-Lukovica tudi skrbi za pot na Ključ. Za društvo je tudi zelo pomembno,da je izpopolnilo planinsko opremo. Ob pomoči tozda Projektivni biro je nabavilo tri cepine in pet parov derez, v kratkem pa bo kupilo še dve tridesetmetrski vrvi. Kosi je tudi napovedal, da bo društvo letos dobilo sobo za administrativno-strokovna opravila v stavbi poleg upravne stavbe na Titovi. Tam bodo imeli tudi prostor za sestanke upravnega odbora. »Trudimo se, da bi nudili članstvu čim več,« je rekel. Lojze Kosi. In ta trud ni bil brez odmeva, saj je društvo decembra lani prejeli Priznanje sozda IMP. »To nam bodi spodbuda za nadaljnje delo,« je rekel Kosi. Ob koncu se je še posebej zahvalil tajniku društva Robertu Kastelicu za njegov trud. Da pa bi društvo še bolje delovalo, je upravni odbor predlagal nekaj kadrovskih okrepitev. Tako je bil Zdravko Nastran izvoljen za podpredsednika društva, v upravni odbor pa so bili izvoljeni poleg njega še Oto Potočnik, Ljuba Grahek, Franc Malič, Rudi Wand in Zofija Kaučič. Te dopolnitve so bile potrebne, ker Nove članarine za planinsko društvo Na občnem zboru Planinskega društva IMP so določili višino članarine za leto 1985. • Člani bodo plačali 300 dinarjev, od česar mora društvo odvesti 150 dinarjev za Planinsko zvezo in 25 dinarjev za zavarovanje. • Mladinci bodo plačali 150 dinarjev članarine, od tega pa bo 50 dinarjev za Zvezo in 25 dinarjev za zavarovanje. • Pionirji pa bodo plačali 80 dinarjev — 30 za Zvezo in 20 za zavarovanje. V letu 1984 je imelo Planinsko društvo 265 članov, 47 mladincev in 46 pionirjev — torej je bilo vanj včlanjenih 358 planincev. Prijetno doživetje Na Vojskem je lepo Praznik 29. november je tu in z ženo sva se odločila, da greva za nekaj dni v naš dom na Vojsko. Ob prihodu na Vojsko so nas obkrožale lepe planine in pašniki ter krasen pogled na Triglav in Kamniške Alpe. No, to pa ni vse! V domu nas je zelo lepo sprejela upravnica Marica, ki je tu na Vojskem že celih 14 let večinoma sama. Dom je zelo lepo urejen, upravnica prijazna, pa tudi domačini so zelo gostoljubni. Poleg upravnice pa pomaga honorarno popoldan še domačin Maks, vsem skupaj pa dela družbo prijazni kuža, ki mu je ime Medo. Najbolj smo se veselili njega, saj nas je vsak dan čakal in nas spremljal, ko smo šli na sprehod. Postrežba v domu je zelo dobra, hrana odlična, da ne govorimo o prijaznosti upravnice do nas ali do vsakega gosta, ki zahaja v naš dom. To so v glavnem domačini ko pridejo z dela iz doline ali pa iz gozdnega gospodarstva. So zelo veseli radi pokramljajo, pa tudi veselo zaigrajo na harmoniko. Zdaj, ko sem opisal lepote in doživetja v domu in okolici, naj povem tudi o težavah upravnice Marice. Marica ima že 57 let. Večinoma je v domu sama, le kadar je več ljudi, dobi v pomoč ženske iz Idrije. Dela pa vsak dan od jutra do večera: nabavlja, čisti, kuha, pere, lika za zabavo ji pač zmanjka časa. Težava je še v tem, da mora likati na roke, saj nima stroja za likanje, ki bi ji olajšalo to delo, saj ima dovolj perila za likanje. Tudi televizije ni. saj je že štiri mesece na popravilu, sesalec za prah je pokvarjen. Edino kar ima, je stari radio, da lahko posluša vsaj poročila. Mislim, da bi morali naši, ki v sozdu skrbijo za naš dom, malo bolj gledati na delavce v domu in jim omogočiti potrebne stroje, da bi jim olajšali delo. Svetujem vsem našim sodelavcem v IMP-ju, ki še niso bili na Vojskem, naj obiščejo naš dom in se sami prepričajo o gostoljubju in lepotah na Vojskem in okolici. Upam, da bo tudi Marica dobila naš Glasnik, pa še enkrat prav lepe pozdrave Marici, Maksu in zvestemu kužku Medu. Na svidenje prihodnje leto na Vojskem! IVAN PAVLIN, tozd Dvigalo so nekateri člani zapustili IMP, pa tudi da bi z razširitivjo upravni odbor še bolj približali članstvu. Vse kadrovske spremembe so bile potrjene soglasno. Janez Marinko pa je kot predsednik upravnega odbora poročal o finančnem poslovanju. Povedal je, da je imelo društvo lani 902.000 dinarjev prihodkov in sicer: 211,800 prenosa, 72.000 od članarin, 208.000 dotacije, 53.000 od obresti, 349.000 prispevka članov za izlete in 2.000 zaslužka s prodajo našitkov. Odhodkov pa je bilo 738.900, tako da ostaja v blagajni 163.000 dinarjev. Nadzorni odbor je pregledal vso društveno dokumentacijo in se prepričal, da je vodena skrbno in brez pomanjkljivosti. Nato je predstavnik Planinske zveze Slovenije Metod Kovač pozdravil občni zbor rekoč, da je prijetno presenečen nad vzdušjem in številom članov. Rekel je: Program izletov PD IMP v letu 1985 vodnik 13. 1. Dražgoše Novak, MDO Ljubljana 19. 1. Hrastniška pot NOB Nastran 2. 2. Hrastniška pot NOB Nastran 23. 2. Stol Požar 3. 3. Arihova Peč, Avstrija Klobučar 9. 3. Snežnik Kastelic, MDO Ljubljana 17. 3. Hrastniška pot NOB Nastran 24. 3. Porezen Kastelic 7. 4. Ključ, tradicionalni pohod UO PD IMP 14. 4. Hrastpiška pot NOB Nastran maja Vojsko Idrija — očiščevalna akcija UO PD IMP 11.5. Ob žici Ljubljana UO PD IMP 12. 5. Blegoš Kastelic, MDO Ljubljana 26. 5. Planinski tabor Lj. UO PD IMP 1. 6. Golica Požar 9. 6. Srečanje treh dežel (Italija) Klobučar junij Poldašnja špica (Italija) Klobučar 6. 7. Ratitovec Žontar 19.—23. 7. Grossglockner UO PD IMP 10.—12. 8. Triglav UO PD IMP 16,—18. 8. Slovenska transverzala (od Rogovilca do Jezerskega) Požar, Hribar 1. 9. Tromeja Kastelic 14. 9. Roblek—Begunjščica Požar, Grčar 21. 9. Mohor Lajše Selce Klobučar, Novak 20. 10. V neznano Komisija 5. 11. Podstoržič, Križka gora Grčar, Hribar 9. 11. Ulovka,Zaplana Požar 23. 11. Slivnica Kastelic 7. 12. Črnuče Rašica Grčar 14. 12. Trojane, Čemšeniška planina Novak Društvo si pridržuje pravico do spremembe datuma in smeri izleta. Vse informacije lahko dobite pri svojih poverjenikih. Vabljeni na prvenstvo občine Grosuplje v smučarskih tekih Tekači na plan! »To dokazuje, da ste pravi hribovci in pravi ljudje. Ne dvomim, da boste še naprej tako delali.« Nato je podelil diplome Planinske zveze Rihardu Hribarju, Francu Požarju, Tonetu Gradišku, Zdravku Nastranu, Marinški Žontar in Jožetu Maroltu. Prisrčen je bil tudi pozdrav predstavnika Planinskega društva Delo tov. Gašperiča, ki je rekel: »Pozdravljam vas kot sosed. Moram reči, da dostikrat gledamo vaše avtobuse, ko odhajate na izlete, pa pravimo: »Spet so nas požgali.« Se mnogo uspehov vam želim vnaprej.« Res je, komisija za izlete, ki jo vodi Marjan Požar, skrbno načrtuje izlete in skrbi, da bi za vsak letni čas našla kaj primernega. Tudi plan za leto 1985 je bogat in na občnem zboru je bil soglasno sprejet. Objavljen je v okviru poleg tega poročila. LOJZE JAVORNIK Smučarski klub Livar in ZTKO Grosuplje prirejata odprto prvenstvo v smučarskih tekih občine Grosuplje v soboto 19. 1. 1985 ob 10. uri za vse kategorije: člani do 30 let, člani od 30 do 40 let, člani nad 40 let, članice do 25 let, članice od 25 do 35 let, članice nad 35 let, pionirji do 12 let, pionirke do 12 let, pionirji od 12 do 16 let, pionirke od 12 do 16 let, mladinci, mladinke od 16 do 18 let. Prijave sprejema organizator 2 uri pred startom v kegljišču ČOŽ v Ivančni Gorici, Startnina člani in članice 150 din, vsi ostali 100 din. Smučarski klub obvešča tudi vse, da so urejene proge za rekreacijo v okolici Ivančne Gorice. Na Livarjevem turnirju zmagal Tivoli Končan je novoletni turnir v malem nogometu v Ivančni Gorici, na katerem je sodelovalo 64 ekip in tri ekipe veteranov Križank, LB in Trboveljskega Rudarja. Na turnirju je zmagala ekipa Tivoli, drugi je bil Komunalac. Pri veteranih je zmagala ekipa Rudarja. Panonijini športniki tudi lani uspešni Dosegli so tretje mesto v občini V hotelu Diana v Murski Soboti je bila v petek, 21. decembra razglasitev najboljših športnikov Pomurja. Organizirali so jo Vestnik — Radio M. Sobota, občinski sindikalni svet in telesno-kuiturna skupnost Murska Sobota. Letos je na delavskih športnih igrah soboške občine sodelovalo 49 delovnih organizacij s 1200 športniki v enajstih športnih panogah. V kegljanju je sodelovalo 15 ekip, Panonci pa so osvojili tretje mesto in dekleta s 666 podrtimi keglji peto mesto. V malem nogometu so bili Panonci med 39 moštvi na petem mestu, prav tako v namiznem tenisu moški, kjer je nastopilo 8 ekip. Dekleta pa sq v namiznem tenisu osvojila tretje mesto. V odbojki so bili Panonijini moški najboljši med vsemi desetimi ekipami, dekleta pa v tej panogi niso" nastopila. V košarki so fantje zasedli predzadnje (deveto) mesto. V streljanju moški je sodelovalo 36 ekip s 156 strelci in ekipa Panonije je dosegla četrto mesto. Članice pa so med 16 ekipami zasedle 5. mesto. V šahu je Panonija med 15 sindikalnimi ekipami osvojila osmo mesto z 32 točkami. V krosu je Panonec Alojz Flisar zmagal s časom 3:28,00. V skupnem seštevku je bila najboljša Mura pred Pomurskim tiskom, IMP — Panonija pa je z 246 točkami zasedla tretje mesto! frku Anica Trop se je poslovila od sodelavk v Centralni kuhinji Vsak dan v službo ob pol štirih V menzi IMP-jeve Centralne kuhinje v Vojkovi je bila 11. decembra majhna slovesnost, ko se je kolektiv te kuhinje poslavljal od svoje sodelavke Anice Trop ob njenem odhodu v pokoj. Sodelavci so ji izročili darilo in šopek, potem pa z njo ljubeznivo kramljali ob bogato obloženi mizi vse do veče- Anica Trop je bila ena od tistih delavk te kuhinje, ki je vsak dan odhajala v službo ob pol štirih zjutraj, to je ob uri, ko večina ljudi še spi. Iz Šiške je šla z av- • tobusom do Centra in tam prestopila na avtobus številka 6. Delati je navadno začela ob pol petih zjutraj, po potrebi pa še prej. V centralni kuhinji se je zaposlila ob njeni otvoritvi pred enajstimi leti. Vsa ta leta je delala pri toplih malicah — pri kotlih. 15. marca bi izpolnila 24 let delovne dobe. Dosegla je določeno starost, ko se lahko starostno upokoji. Žal iz zdravstvenih razlogov ne more več delati, zato se bo namesto invalidsko upokojila starostno, čeprav bi še rada delala. Tropova je bila preden je prišla v službo v IMP, zaposlena na Zavodu za slepo mladino. »Povsod mi je bilo lepo,« pravi. »Na Zavodu za slepo mladino sem se težko navadila na slepe otroke, ker so se mi smilili. Sčasoma sem se vživela v njih. Pogosto sem ostajala v službi tudi popoldne, da sem kopala otroke. Tako sem prislužila nekaj denarja, da sva si z možem kupila malo večje stanovanje. Najlepše spomine imam na IMP, kjer sem bila najdlje zaposlena.« Službe sem zamenjala zato, da sem lahko, delala dopoldne zaradi moža, ki je bil bolan in je potreboval dietno hrano ter se je moral posebno po operacijah hraniti ob določenih urah. Rada sem zgodaj vstajala. Še sedaj, čeprav mi ni treba, vstanem ob pol štirih in pogledam, kakšno je vreme. Potem pa grem še za nekaj časa v posteljo. V pokoju bom gospodinjila, pa pletla. Tudi na izlete bova šla z možem, če bom lahko hodila. Če me bodo v IMP še kaj potrebovali, bom rada prišla pomagat, če bom zdrava.« Marija Primc " Livarji vabijo na množični tek na smučeh Organizacijski odbor stflU^1 skega kluba Livar Ivančna g01 obvešča vse ljubitelje teka smučeh, da so stekle pripfaVe množično tekaško priredite^ bo 3. februarja 1985. Prog3 speljana po obronkih Ivana|r gorice, Mrzlega polja, B°L skega vrha, Sušice, Krke, -, ljave in Črnela. Traser pr°SC znani tekač Tone Koščak razgovoru po trasiranju pr0=UM čiščenju, ki ga je organ12 ^ * smučarski klub, je dejal,. proga ena najbolj varnih ,n Jk, tako speljana, da bo omog^J Ga„, udeležbo tudi manj izvezi,, Prav; rekreativcev. Proga bo 20 km in bo speljana mimo leži j II. grupe odredov in J