Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini Peter Weiss (Ljubljana) Podatke o oblikah hišnih ipd. imen za Solčavo in okolico mi je 18. februarja 1988 poslal gospod Valent Vider iz Solčave, za kar se mu tudi tu lepo zahvaljujem. Primerjava njegovega seznama s stanjem v spodnji Zadrečki dolini kaže, da nekateri tipi tvorbe pridevnikov iz hišnih imen oz. iz imena gospodarja tu niso znani (žibovčji, šumečji, klemenčji). 'T o fS m IZVLEČEK: V Zgornji Savinjski dolini so najstarejša hišna imena tista, ki so tvorjena iz prvotnih ledinskih imen. Prispevek predstavlja današnjo razširjenost tovrstnih hišnih imen v spodnji Zadrečki dolini ^ (kjer se med Gornjim Gradom in Nazarjami govori zgornjesavinjsko narečje) z izpeljankami vred. hh Z ABSTRACT: In the Upper Savinja Valley, the oldest oeconyms were > formedfrom names that were originally microtoponyms. This article q presents today's distribution of such oeconyms in the Lower Dreta Valley (where the Upper Savinja dialect is spoken between Gornji Grad and Nazarje), including their derivatives. 0 V Zgornji Savinjski dolini so med najstarejšimi hišnimi imeni tista, ki so tvorjena iz prvotnih ledinskih imen. Prvič so bila strnjeno zapisana leta 1426 v urbarju benediktinskega samostana v Gornjem Gradu (Orožen 1876, 215-322). Raba tovrstnih imen na severozahodu Zgornje Savinjske doline, predvsem v okolici Solčave in tudi v okolici Luč, je bila obravnavana že večkrat (Štiftar 1873; Mišič 1938, predvsem 191-192; Mišič 1940; Vider 1982, 86-90),' za spodnjo Zadrečko dolino, kjer se med Gornjim Gradom in Nazarjami govori zgornjesavinjsko narečje, pa podrobneje še ni bila opisana. Tule je obravnavano isto zemljepisno področje kot v poskusnem zvezku slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (Weiss 1998, 8-9, 6). 1 Razlikovanje hišnih imen, ki so nastala iz prvotnih ledinskih, od hišnih imen, ki so tvorjena iz priimka (»rodbinskega imena«), imena, vzdevka, poklica ipd., tipa Tinček/Tinčki in Kovač/Kovači je mogoče najti pri Francu Mišiču: »Prevladovanje hišnih imen, ki so nastala iz ledinskih, nad hišnimi imeni, ki so osebnega značaja, je razumljivo iz poseljenosti pokrajine; zaledje Luč je izrazito ozemlje H ^ samotnih kmetij, kjer stik med ljudmi ni tako živ kakor v sklenjenih vaseh, zato je tu pri poimenovanju prihajala v večji meri do izraza označitev lege ali položaja N kmetskega dvorca ko karakteristika njegovega prebivalca.« (Mišič 1940, 49) In še: ^ »Iz objavljenega gradiva vidimo, da so ledinska in njim odgovarjajoča hišna imena v okolici Luč zelo stara in da so se v večini primerov skozi stoletja ohranila prav do O danes. Hišno ime, nastalo iz imena ledine, na kateri hiša stoji, je izraz povezanosti S naselnika z ledino in zemljo, ki jo obdeluje, in je zato stalno in skoraj neizpremen-L ljivo [..] Krije se hišno ime z rodbinskim tam, kjer je dom ostal nepretrgano v lasti 0 prvotnega rodu. To, kar pa je tudi pri izpremembah v lastništvu ostalo in ostaja v neizpremenjeno, je hišno ime.« (Mišič 1940, 49) n 1 2.1 Zemljevidi (npr. Gornji Grad 075; Mozirje 076; AS 1996) in imeniki (npr. Blaznik 1986) za obravnavano področje namesto teh, prvotno ledinskih in da- z nes (tudi) hišnih imen, ki so danes množinska, večinoma navajajo kot hišna imena A shematične edninske oblike, kakršne najdemo marsikje na podeželju na siceršnjem P slovenskem jezikovnem ozemlju, kar pa je za spodnjo Zadrečko dolino neustrezno, i saj tu pomeni ime gospodarja v konkretni hiši.2 S 2.2 Na zemljevidih in v imenikih so na obravnavanem področju namesto ^ dejanskih hišnih imen rabljena poknjižena edninska poimenovanja za gospodarja i praviloma tudi tam, kjer je današnje hišno ime nastalo iz prvotnega ledinskega imena, ki se še vedno uporablja za posestvo in kot hišno ime. V tukajšnjem gradivu je ta, pisarniška raba dokumentirana z državno topografsko karto (Gornji Grad 075; Mozirje 076). M 3.1 Večinsko rabljena hišna imena na obravnavanem področju spodnje Za-2 drečke doline so tipa Tinčki in Kovači in izkazujejo takole besedno družino: (a) hišno ime, ki je (samo)množinska oblika imena gospodarja (tako da so ta imena vedno moškega spola3); pri tovrstnih imenih so v rabi predlogi pii (na vprašanje kje), k/h (na vprašanje kam) in od (na vprašanje od kod); (b) ime gospodarja; (c) ime gospodarice in/ali gospodinje; (č) pridevnik iz hišnega imena na -ov -a -o ipd. 3.1.1 Hišna imena, ki niso nastala iz ledinskih imen, so (samo)množinska (npr. ■ma'rinšake -u m mn. Mai^inščaki ~ Mai^inšeki |Bočna| [Gornji Grad 075, M^-rinšek]). Edninska oblika, ki je na velikem delu slovenskega ozemlja hkrati tudi hišno ime,4 se uporablja za gospodarja (■ma'rinšak -a m mn. Mai^inščak ~ Mai^in- Na kartah Gornji Grad 075 in Mozirje 076 državne topografske karte v merilu 1 : 25.000 so zapisana hišna imena, ki jih v taki obliki večinoma navaja tudi AS 1996 v več izdajah v merilu 1 : 50.000, vendar pa jih je v atlasu manj; v njem npr. manjka ime vzpetine Ju.ški vrh. Prim. npr. pri Jerici, pri Marini, pri Pavli (Škofic 2001, 24, 26). ))h^šno ime - osebno ime, s katerim se navadno v kmečkem okolju poimenuje hiša, domačija, ne glede na priimek, ime ali vzdevek trenutnega gospodarja« (Keber 2002a, 143). Prim. še Keber 2002, 61, kjer je ob nejasnostih o edninskih oz. množinskih oblikah hišnih imen treba poudariti sklepno Kebrovo ugotovitev pri hišnih imenih: »Glede na po- šek), za gospodarico in/ali gospodinjo pa izpeljanka iz tega imena ("ma'rinsca -e ž Mai^inščica). Pridevnik iz imena gospodarja (v konkretnem primeru "ma'rinsako T -ava -9 prid. Marinščakov~ Mar^nšekov) se nanaša tako na konkretnega gospodarja ^ kot na hišo oz. družino, s tem da je natančno pomensko razlikovanje med enim in o drugim včasih težavno, če je sploh potrebno. Če je že treba razlikovati, se uporabi konstrukcija od + rod. (v ednini za gospodarja in v množini za hišo oz. družino), 3 kar je sploh navadno, če je priložnostna razlikovalna sestavina hišnega imena ali imena gospodarja pridevnik, največkrat Spodnji ali Zgornji pred ustreznim ime- ^ nom ali pridevnik iz naselijskega imena, ki natančneje določa hišo ali gospodarja, ki sta imenovana enako v različnih vaseh: razlikovanje pri hišnem imenu na način ki^aški (< spodnjeki^aški < Spodnje Ki^aše) :: šmai^čki Hi^astniki (ali Hi^astniki iz Ki^aš :: iz Šm^aitna ali v Ki^ašah :: v Šm^aitnu) je redko, ker ga večinoma določa sobese-dilo, pogostejše pa je pri gospodarju na način ki^aški :: šmai^čki Hi^astnik (ali vzpo- ^ redno Hiastnik iz Ki^aš :: iz Šm^aitn^a ali v K^^šah :: v Šmaitnu), ker so gospodarji pač mobilnejši. (K pridevniku iz hišnega imena v zvezah Kovačeva ^eta (Micka) ali ^ Vitački stiic Fianc prim. Weiss 2003, 210-211.) Z 3.1.2 Posebnost je narečna končnica -e (oz. -9) pri tovrstnih hišnih imenih > v mestniku množine, ko se odgovarja na vprašanje kje. Npr. par ■ma'rinšake pi^ o Mai^inščakih je za hišno ime navadno in običajno, vendar pa izjemno v primerjavi z j občnoimenskimi predložnimi zvezami par 'bikex, par 'mo:žax, par 'kuo:nex (prim. ^^ Weiss 1998, 33-34, predvsem opombe m1/7, m2/4 in m3/3). Končnica -e (nam. q -ex) oz. -9 (nam. -ax), če se osnova končuje na za č š ž 3 r j, je iz mestnika ednine ^ (Ramovš 1952, 41, 49), tako kot v starinski stalni zvezi pa s"ve:te nam. navadnega ^ pa s"vie:t9 'po svetu' ali v prislovu na 'va:rxe 'zgoraj'. Vendar pa je končnica -e (oz. ^ -a) pri hišnih imenih možna le, če samostalnik na levi nima pridevnika; če ga ima, ^ je tudi pri hišnih imenih navadna končnica -ex oz. -ax, torej par 'b0:čkex ■k9'vä:čax ^ (pii Kovačih v Bočni - prim. točko 2.1.1), par z'gö:rnex ■p9'to:čnekex (priložnostno, v pomenu v Zgornjem Potoku (v Rovtu pod Menino)) ali par 'tatex "tinčkey 'de: pii ^eh Tinčkih (tj. pii diužini, ki živi v hiši Tinčkovih) z^aj. Ta končnica se kdaj sliši tudi v mestniku (nat ■k9'vä:Č9 n^a^d Kovači namesto sploh v siceršnjih, torej nehišnoimenskih besedah navadne končnice -am, npr. nat ■k9'vä:Č9m, v Bočni pa ob tem tudi nat ■k9'vä:čax), vendar pa gre tu za vpliv knjižnega jezika. 3.2 Na obravnavanem področju najstarejši govorci dobro razlikujejo bližnji rabi podobnih poimenovanj, in sicer ime gospodarja kake hiše in ime katerega koli drugega moškega v tej hiši, pa tudi ime gospodarice in/ali gospodinje in ime katere koli druge ženske v konkretni hiši. Pri poimenovanjih moških po hišnem imenu je ■ble'ka:č -a (in povsod tudi "ble-) m Blei^ač |Spodnje Kraše| gospodar, ■ble'ka:čo -ga m oz. prid., ed. m. sp. Blekačev pa splošno poimenovanje za katerega koli drugega moškega v tej hiši, s stališča mlajših z dodatkom st'ric (kar lahko glede na okoliščine pomeni tudi gospodarja, konkretizira pa se lahko še z dodanim razlikovalnim rojstnim imenom na način ■v9r'tä:čke st'ric "f'ranc Vita^čki stiic Financ ali ■v9r'tä:čke st'ric "'rud'l Vitački stiic vedano je kljub dobri raziskanosti posameznih predelov za zdaj težko podati kakšne celovite izsledke o hišnih imenih na slovenskem etničnem ozemlju.« ^ Rudelj) ali "ble'käico 'pö:p Blekačev fant ali "ble'käico "tö:na Blekačev Tona ipd. W (Na ta način se glede na okoliščine s stališča starejših od njega ali s stališča njego-N vih vrstnikov lahko imenuje gospodar ali pa kateri koli od Blekačevih moških.) ^ Pri poimenovanjih žensk po hišnem imenu je npr. ■bleka'čica -'čice (in pov- sod tudi ble-) ž Blek^čica (< Blekač) gospodarica in/ali gospodinja, medtem ko je O ■ble'ka:čova -e ž, rod. mn./dv. -ex poimenovanje za snaho ali za katero koli drugo S žensko iz hiše Blekačevih, ki ni gospodarica in/ali gospodinja (kar pa z dodat-L kom 'tie:ta ali z dodanim rojstnim imenom ponazori odnos govorečega do v kon-o kretnem primeru gospodarice in/ali gospodinje). Mlajši govorci imena gospodar-v jev in gospodaric in/ali gospodinj čedalje pogosteje zamenjujejo z drugim tipom (npr. ■ble'ka:čo (st'ric ali "tö:na) Blekačev stric ali Tona ali ■ble'ka:čova ('tie:ta ali "bri'gita, star. "bf'gita) Blek^če^a ^eta ali Brigitta). Z z 4 Praviloma je besedna družina hišnega imena iz prvotnega ledinskega A imena na obravnavanem področju takale:5 P (a) prvotno ledinsko ime (večjega ali manjšega zemljepisnega področja), ki M se je preneslo na hišo, dom, in je s tem vzpostavilo hišno ime; ime tako identificira S dvoje, pri čemer ni mogoče vedno natančno določiti, na kaj točno se nanaša: Bil ^ sem n^a Vrtačah jSpodnje Kraše| pii stiicu Fi^ancu se z veliko gotovostjo na hišo, M Sankali smo se na Vrtačah pa na ledinsko (ali terensko) ime (ali mikrotoponim) oz. - širše - na posestvo v lasti Vrtačkih; predlog, ki je v rabi za tovrstno ime, je na (:: z/s) ali v (:: iz - ta v narečju oblikovno sovpade s predlogom z/s), ne pi^i itd., kot pri imenih tipa Kovači; (b) ime gospodarja; (c) ime gospodarice in/ali gospodinje; 2 (č) pridevnik iz hišnega imena na -ski -a -o, -ški -a -o, -čki -a -o.6 4.1 V skupini prvotnih ledinskih imen so vsa imena, ki izkazujejo katero od naštetih značilnosti ledinskih imen, saj je brez novih virov nemogoče ugotoviti, ali so ta imena kako značilnost izgubila ali pa je nikoli niso imela (npr. ob izkazanem ledinskem imenu v vlogi hišnega imena pridevniške oblike na -ski, ki jo je morda nadomestila oblika na -ov - prim. točko 5.3 - ali ob izkazani pridevniški obliki na -sk^i neobstoj ledinskega imena - prim. točko 5.2). 5 Vpliv preostalih, mlajših hišnih in večinskih imen tipa Kovači je pri nekaterih imenih in pri pridevnikih k njim povzročil posamezne posebne razvoje, te posebnosti pa je smiselno dokumentirati. Izjeme pri tem vzorcu ne prizadevajo imen gospodarja in gospodarice in/ali gospodinje in so treh vrst. Natančnejši podatki za Solčavo in okolico izpričujejo še kak tip hišnih imen, in sicer samostalnik na -ovo, tvorjen iz imena gospodarja: Matkovo, naMatkovem < Matk, Kolar-jevo, na Kolarjevem < Kolar, pa tudi Klemenče, na Klemenčem, prid. klemenč (h Klemen-šek), Šumeče, na Šumečem, prid. šumeč < Šumet in Žibovče, na Žibovčem, prid. žibovč < Žibovt. Te podatke mi je pisno posredoval gospod Valent Vider iz Solčave. O pisanju tovrstnih pridevnikov z veliko začetnico (kot v primerih Janez Bleiweis pl. Tr-steniški in Ivan Klodič vitez Sabladolski) glede na malo pri drugih podobnih (slovenski, ljubljanski ...) prim. Weiss 2004, 151. 6 Janez Trdina je leta 1870 to vrsto imena, kot je bilo v rabi na Dolenjskem, imenoval družinsko ime. »Rabijo se tod [namreč v Bršljinu pri Novem mestu, kjer je Trdina živel leta 1870 - Trdina 1987, *12] vedno še družinske imena, na pr.[imer] grem k Malnarjevim, ne: k Malnarju, pri Kovačevih, Ljubčevih, Jelenčevih etc.« (Trdina 1987, 16). m 5.1 Na obravnavanem področju je večina hišnih imen sicer v množinski ^^ obliki, in to iz imena gospodarja (Skončnjaki ~ Skončneki iz Skončnjak~ Skonč-n^ek v Bočni, Tinčki iz Tinček v Spodnjih Krašah).7 Ta vzorec je mogoče ugotavljati ^^ tudi v posameznih primerih, ko se poleg hišnega imena iz prvotnega ledinskega ss imena govori hišno ime, ki je množinska oblika imena gospodarja (Podgoi^e in Podrščaki ~ Podršeki, Govek in Goveki, Prodi in Pi^odniki, Srnjak in Srnjakeiji). 52 Pri hišnih imenihGovek in Goveki ter Srnjak in Srnjakeiji je pridevnik na -ov ipd., „ pri drugih parnih pa na -ski ipd. ^ 5.2 V nekaterih primerih, kjer v besedotvornem nizu k hišnemu imenu nastopa pridevniška oblika na -ski ipd., ne na -ov ipd., je samo hišno ime množinska oblika imena gospodarja (Skončnjaki - Skončki, Zijavčnjaki - Zijavčki, Jugövniki jtn - Judovski). Redko (pri mlajših govorcih čedalje pogosteje) se da slišati priložnostne oblike svojilnih pridevnikov na -ov ipd. iz teh hišnih imen, torej Skončnjakov, Zijavčnjakov, Jugovnikov. 5.3 Pri hišnih imenih iz prvotnih ledinskih imen je pridevniška oblika na ^ -ski ipd. sicer večinska (Bakovica - bakovski), vendar pa so pri nekaterih hišnih Z imenih iz prvotnih ledinskih imen v rabi samo pridevniki na -ov (Hosta - Hostni- > kov, Laze - Laznikov, Slopf - Slopnikov; Spr^ebija in Spr^ebitniki - Spr^ebitnikov in o Spr^ebitkov, Srnjak in Srnjakerji - Srnjakerjev, Človek in Goveki - Govekov). 5.4 Prvotno ledinski in tudi hišni imeni Pešanik in Govek se oblikovno ujemata z imenom gospodarja, s tem da ima ime gospodarja podspol živosti, ki ga hišno (in ledinsko) ime seveda nima. Pridevnik iz ledinskega in hišnega imena Pešanik je na -ski, iz enako glasečega se imena gospodarja pa seveda na -ov, medtem ko je pridevnik iz obeh imen Govek na -ov. ^ 6.1 Predvsem mlajši narečni govorci so pri nekaterih besednih oblikah negotovi, saj imena gospodarjev in gospodaric in/ali gospodinj govorijo redko, jih pa od starejših lahko vendarle še pogosto slišijo. Za starejše se jim namreč ne spodobi uporabljati imen Kovač in Kovačica in namesto njih govorijo na način Kočnikov str^ic, Kočnikov stnc Fr^anc (na način Kočnikov Fr^anc govorijo o konkretnem posamezniku vrstniki ali starejši od njega), Kovačeva teta, Kovačeva teta Micka (kjer spet na način Kovačeva Mici^a govorijo o konkretni posameznici vrstniki ali starejši od nje). Namesto hišnih imen iz prvotnih ledinskih imen je predvsem pri mlajših čedalje pogosteje slišati množinske oblike imena gospodarja (na način pri Vrt^čniki) ali v vlogi hišnih imen kar ime gospodarja (na način pri Vrt^čniku). Hišna imena iz prvotnih ledinskih imen so torej le omejeno tvorna (Vi-clovec ^ Viclovnik), medtem ko hišna imena iz imena gospodarja so, v Spodnjih Krašah npr. Zv^l^ ^ Zv^r ali Zv^rnjaki ^ Zv^l^jak, Dr^agoti iz rojstnega imena Dr^ago, Grehčev Tona ^ Gr^ehci in predvsem pri mlajših govorcih v zadnjem času H Vrtačniki ^Vrtače} Od tod do pridevnika Vrtačnikov iz hišnega imena Vrtačnikov W nam. Vrtački ni več daleč.9 N 6.2 Nekatera hišna imena obstajajo le še v spominu informatorjev, saj so ^ hiše, na katere so se nanašala, izginile in so lahko z gozdom zaraščena tudi že cela posestva, npr. v Nadbočni, zaselku Bočne na severnem pobočju Menine. Tu k hi-O šnima imenoma Petrija | "pet'rija -a ž () u "pet'rijs in Žvotya ~ Žvatya | ■žva'tija -a S ž O u ■žva'tij9 ni mogoče več slišati drugih oblik (imen gospodarja in gospodarice L in/ali gospodinje ter pridevnika k hišnemu imenu). O v 7.1 Hišna imena iz prvotnih ledinskih imen - tule jih je 43 (osnove soodno- snih imen s pridevnikoma Spodnji in Zgorn ji so štete po enkrat) - so iz 12 vasi (od 14 z obravnavanega področja): Z z Bočna (9): Bakovica, Hosta, Hr^ber, Krv^ja, Lip^ca, Matarožniki, Pogled^ja, Skončnjaki, A Zakot (Petr^ja in Žvot^ja - gl. točko 6.2) P Čreta pri Kokarjah (3): Javorje, Jugovec, Završniki M Dobletina (1): Gomirje S Kokarje (3): Govek, Zijalka, Ž^frje ^ Lačja vas (4): Pešanik, Seče, Šet^nec, Vin^še 1 Potok (3): Prodi, Srnjak, Trate Pusto Polje (2): Kozolčnjaki, Plonova Rovt pod Menino (13): Draga, Gnilovec, Jarše, Krnčnjaki, Laze, Leskelica, Pistota, Potok, Slop^, Temn^k, Viclovec, Vologa, Vrtačniki Spodnje Kraše (1): Vrtače Šmartno ob Dreti (1): Sprebija 2 Volog (2): Litožič, Podgorje Zavodice (1): Jušje 7.2 Sestavine gesla v tu dodanem seznamu so: (1) hišno ime s podatkom o naselju, v katero spada hiša, na katero se nanaša ime, za () pa stoji mestniška oblika, ki odgovarja na vprašanje kje?, (2) ime gospodarja, (3) ime gospodarice in/ali gospodinje, (4) pridevnik. Povsod so dodani potrebni slovnični podatki (spol pri samostalnikih, samomnožinskost, kjer oblika ni samoedninska, pridevnik) in uveljavljeni stranski sklonski podatki (pri hišnih imenih za () še mestniška oblika). - V navadnih oklepajih so za označevalnikom in ali tudi navedene glasovne različice, v oglatih oklepajih pa je izpričana oblika imena na državni topografski karti iz leta 1998 (Gornji Grad 075, Mozirje 076). Ponekod je v okroglem oklepaju navede- Malce nenavadno razlaga razvoj tovrstnih imen Janez Mrdavšič: »Pri domačih imenih, kjer je prišlo do nastanka novih domačijskih imen, so ta zapisana pod b« (Mrdavšič 2001, 22). V primeru »a) Knez [..] b) Kneže, na Knežem, Kneži« (Mrdavšič 2001, 48) je tako, v primeru »a) Grad^šnik [..] b) Grad^še, na Grad^šu, grad^šk'« (Mrdavšič 2001, 37) pa najbrž ne. Podobno ugotavlja Mrdavšič 1988, 82: »Najevska lipa [..] pripada najevski domačiji, ne gospodarju, ki ni nujno, da se tudi piše Najevnik, je zato Najevska in ne Najevnikova, kakor jo zadnje čase imenujejo.« 8 na še onaglašena oblika priimka, ki domnevno izvira iz imena gospodarja. Zapis ^^ priimka ni narečen, ker se v narečju priimki uresničujejo v polcitatni obliki. 7.2.1 Poknjižene oblike imajo včasih navedene različice, s tem da kdaj na ^ prvem mestu stojijo bolj upravičene, vendar presenetljive (Plonovščak ~ Plonov- ss šek) včasih pa so nenavadne in nepričakovane tule edine oblike glede na priimke (Vinišnjak v primerjavi s priimkom in na zemljevidih zapisano obliko hišnega 52 imena Venišnik - prim. Bajec 1950, 82-83).'0 - K veliki začetnici pridevnika na „ -skiipd. (Hudabivška Meta :: karniški Ožbejpri Prežihovem Vorancu) prim. Weiss ^ 2004, 151. ^^^ hH Bakovica (Bočna) | "baikoca -e ž <) u "baikoc^ Rakovnik | "baikon^k -a (in -ni-) m živ. [Gornji Grad 075, Bakovnik] Bakovnica | "baikonca -e ž ^ Bakovski | "bäikos'k^ -a -s prid. Drage (Rovt pod Menino) | "d'räige "d'räik ž mn. <) u "d'räigex ^ Dražnik | ■d'raižn§k -a (in -ni-) m živ. Z Dražnica | ■d'raiž3nca -e ž > Draški | ■d'raišk§ -a -s prid. O Gnilövec (Rovt pod Menino) | ■gn^'loic -a (in gni-) m <) u ■gn^'loics (in gni-) [Mozirje 076, j Gnoveec] Gnilovčan in Gnilovčnjak ~ Gnilovčnek | ■gn§'loičan -a (in gni-) in ■gn§'loičnek -a (in q gni-) m živ. ^ Gnilovčanka in Gnilovčnica | ■gn§'loičagka -e (in gni-) in ■gn§'loič9nca -e (in gni-) ž Gnilovčki | ■gn§'loičk§ -a -s prid. ^ Gomfrje (Dobletina) | ■gs'meirjs -a s <) u ■gs'meirjs ^ Gom^rščak ~ Gom^ršek | ■gs'meiršak -a m živ. Gom^rščica | ■gs'meiršca -e ž Gom^rski | ■gs'meirs'k^ -ska -s prid. <) ■gs'meirs'k^ k'lämc (klanecna cestiNazarje-Gornji Grad v Dobletini) Govek (Kokarje) | ■göivek -a (in -ve-) m <) u ■göiveks (in -ve-) [Mozirje 076: Govek] (tudi zgradba kmetijske zadruge) in Goveki | ■'göivek^ -veko m mn. <) psr ■'göivek^ Govek I ■'göivek -a (in -ve-) m živ. Goveščica | ■'g0ivešca -e ž Govekov I ■'göiveko -va -s (in -ve-) prid. Hosta (Bočna) | ■'xoista -s'te ž <) u ■'xois't^ Hostnik | ■'xois't'n^k -a (in -s'n-; in -ni-) m živ. [Gornji Grad 075, Hrastnii(?)] Hostnica | ■'xoistnca -e (in -ssn-) ž Hostnikov | ■'xois't'n^ko -ava -s (in -s'n-; in -ni-) prid. Hrfber (Bočna) | ■x'ribsr -bra m <) na ■x'ribrs 10 »Pomen je dan že v pridevnikih na -ski: splošna, ne osebna posest. Besede so v rabi zlasti na vzhodu, v centralnih narečjih se je po glasovnih zakonih -ščakreduciral v -šček, -ščdk in -šak, tako da danes v njem občutimo obrazilo -ak, zlasti pogosto v rodovinskih imenih: Zakrajšek, Savinšek, Jevšek itd.« (Bajec 1950, 82-83) Z Hr^brnjak ~ Hr^brnek | "x'ribsrnek -a m živ. [Gornji Grad 075, Hribernik] W Hr^brnica | "x'ribrsnca -e ž N Hr^brski | "x'ribsrs'ke -ska -s prid. i Jarše (Rovt pod Menino) | "jairša "jairš ž mn. <) u "jäirsax Jaršnik | "'jairšnek -a (in -ni-) m živ. [Gornji Grad 075, Jaršnik] O Jaršnica | "'jairšsnca ž S Jarški | "'jairške -a -s prid. L Javorje (Čreta pri Kokarjah) | "ja'vöirjs (tudi -a) -a s <) na "ja'vöirjs 0 Javorščak ~ Javoršek | "ja'vöirsak -a m živ. v Javorščica | "ja'vöirsca -e ž Javorski | 'ja'vöirs'ke -ska -s prid. Jugövec (Čreta pri Kokarjah) | "js'goic -a m <) u "js'goics in Jugövniki | 'js'goigke -o m mn. <) psr 'js'goigke N Jugovnik | 'js'gomek -gka m živ. [Mozirje 076: Jegovnik] A Jugovnica | 'js'gomca -e ž P Jugovski I 'js'gois'ke -ska -s prid. 1 in Jugovnikov | "js'goigko -va -s prid. S Jtišje (Zavodice) | "'jušjs (tudi -a) -a s <) na "'jušjs ^ in Jtišniki I "'jušneke (in -ni-) -o (in -ni-) m mn. <) psr "'jušneke (in -ni-) 1 Jušnik I "'jušnek -a (in -ni-) m živ. [Mozirje 076, Jušnik] Jušnica | "'jušsnca -e ž Juški I "'juške -a -s prid. [Mozirje 076, Juški vrh (517 m)] Kozölcnjaki ~ Kozolčneki (Pusto Polje) | ■ks'zoičneke -o (in -ne-) m mn. <) psr ■ks'zoičneke Kozolčnjak ~ Kozolčnek | ■ks'zoičnek -a m živ. 2 Kozolčnica | ■ks'zoičsnca -e ž Kozolčki I ■ks'zoičke -a -s prid. Kfnčnjaki ~ Krnčneki (Rovt pod Menino) I "'kairsnčneke -neko (in -ne-) m mn. <) psr ■'kairsnčneke Krnčnjak ~ Krnčnek I ■'kairsnčnek -a (in -ne-) m [Mozirje 076, Krnčnik] Krnčnica I ■'kairsnčsnca -e ž Krnčki I ■'kairsnčke -a -s prid. Krvfja (Bočna) I ■ksr'vija -a ž <) u ■ksr'vijs11 Krvenik I ■ksr'vemek -'veigka (in -'vei-) m živ. [Gornji Grad 075, Krvavnik] Krvenica I ■ksr'vemca (in -'vei-) -'vem'ce ž Krvejski I ■ksr'veis'ke -'veiska -s (in -'vei-) prid. [Gornji Grad 075, Krevejske peči] Laze (Rovt pod Menino) I ■'laize ■'lais ž mn. <) u ■'läizex in Lazniki I ■'läiz'neke (in -ni-) -o (in -ni-) m mn. Laznik I ■'läiz'nek -a (in -ni-) m živ. [Mozirje 076, Laznik] Laznica I ■'laiznca -e ž Laznikov I ■'läiz'neko -va -s prid. V govorih spodnje Zadrečke doline e pred j alternira z i, zato ■ksr'veis'ke in ■ksr'vija (in tako še 'veija in 'vija 'veja', 'reija in 'rija 'reja', b'reija in b'rija 'breja', u'deija in u'dija 'odeja' itd. (Weiss 2001, 329). 12 Za ustno opozorilo na to obliko se zahvaljujem kolegu Silvu Torkarju. 13 Potok je tudi ime naselja v občini Nazarje, ki ima v stranskih sklonih druge oblike: Leskelica (Rovt pod Menino) | "leis'kelca -e ž <) u "leis'kelc^ ^^ Leskovnik | "leiskon^k -a (in "lei-; in -ni-) m živ. Leskovnica | "leiskonca -e (in "lei-) ž o Leskovški | "leiskošk^ -a -s (in "lei-) prid. o Lipica (Bočna) | "l^'pica -'pice ž <) na "l^'pic^ Lip^čnik | "l§'pičn§k -a (in -ni-) m živ. 2 Lip^čnica | "l§'pič9nca -e ž ^ Lip^čki I "l§'pičk§ -a -s prid. Litožič12 ~ Litošč (Volog) | "l§'t0išč -a m <) u "l§'t0išč9 (tudi vodno ime) Litožnik | "l§'t0ižn§k -a (in -ni-) m živ. [Gornji Grad 075, Letožnik] Litožnica | "l§'t0iž3nca -e ž (tudi vodno ime) Litoški I "l§'t0išk§ -a -s prid. Matarožniki (Bočna) | "mata'roižn§k§ (in -ni-) -u (in -ni-) m mn. <) psr "mata'roižn§k§ (in ^ -ni-) Matarožnik | "mata'roižn§k -a (in -ni-) m živ. hh Matarožnica | "mata'roižsnca -e ž Z Mataroški | "mata'roišk§ -a -s prid. > Pešanik (Lačja vas) | "'peišan^k -gka m <) u "'peišagks q Pešanik | "'peišan^k -gka m živ. Pešanica | "'peišanca -e ž Pešanski | "'peišans'k§ -ska -s prid. Pistöta (Rovt pod Menino) | "p^s'tuoita -e ž <) na "p^s'tuoit^ Pistotnik | "p^s'töit'n^k -a (in -ni-) m živ. [Mozirje 076, Pestotnik] Pistotnica | "p^s'töitnca -e ž Pistočki I "p§s't0ičk§ -a -s prid. [Mozirje 076: Pestoški vrh (614 m)] Plonova (Pusto Polje) | "p'loinova -e ž <) u "p'loinov^ Plonovščak ~ Plonovšek | "p'loinošak -a m živ. (priimek Planovšek) Plonovščica | "p'loinošca -e ž Plonovski | "p'loinos'k^ -ska -s prid. Podgorje (Volog) | "'poidgsrjs -a s <) star. u "'poidgsrjs in Podrščaki ~ Podršeki | "'poidsršak^ -o/-u m mn. <) psr "'poidsršak^ Podrščak ~ Podršek | "'poidsršak -a m živ. [Mozirje 076, Podgoršek] Podrščica | "'poidsršca -a ž Podrski | "'pöidsrs'k^ -ska -s prid. Pogledfja (Bočna) | "psgle'dija -a ž <) na "psgle'dijs in Pogledniki | "psg'leid'n^k^ -u (in -ni-) m mn. <) nov., redk. psr "psg'leid'n^k^ Poglednik | "psg'leid'n^k -a (in -ni-) m živ. [Gornji Grad 075, Poglednik] Poglednica | "psg'leidnca -e ž Pogledski | "psg'leic'ke -cka -s prid. Pötok (Rovt pod Menino) | "'puoitsk "ps'töika (nov. "ps'toika) m <) u ("s'pöid'n^ms, "z'göirn^ms) "ps'töiks (nov. "ps'toiks)13 "'puoitsk "ps'toika m <) u "ps'toiks. Potočnik I ■p3'toičnek -a m živ. [Gornji Grad 075, Potočnik] W Potočnica | ■p3'toičnca -e ž N Potočki I ■p3'toičke -a -a prid. ^ Prodi (Potok) | 'p'roide m mn. na "t'räitex o Tratnik | 't'räitn^k -a (in -ni-) m živ. (priimek Tratnik) o Tratnica | "t'räitnca -e ž Tratenski | 't'räitns'k^ -a -s prid. 3 Viclövec (Rovt pod Menino) | ■v§c''loic -a m <> u ('s'pöid'n^ms, 'z'göirn^ms) ■v§c''loic9 ^ Viclovnik | ■v§c''loin§k -gka m živ. [Gornji Grad 075, Vrclovnik] Viclovnica | ■v§c''loinca -e ž Viclovški I ■v§c''loišk§ -a -s prid. Vinfše (Lačja vas) | 'v^'nisa 'v^'nis ž mn. <> na ('s'pöid'n^x, 'z'göirn^x) 'v^'nisax Vin^šnjak ~ Vin^šnek | 'v§'nišnek -a m živ. [Mozirje 076, Venišnik] (priimek Venišnik) ^ Vin^šnica | 'v§'nišsnca -e ž Vin^ški | 'v§'nišk§ -a -s prid. hh Vologa (Rovt pod Menino) | ''vslaga -e ž <> u ''vslag^ Z Voložnik I ''vslažn^k -a (in -ni-) m živ. [Mozirje 076, Volažnik] > Voložnica | ''vslažsnca -e ž (tudi vodno ime [Mozirje 076: Voložnica]) q vološki I 'vslašk^ -a -s prid. Vrtače (Spodnje Kraše) | 'vsr'taiča 'vsr'taič ž mn. <> na 'vsr'taičax16 Vrtačnik | 'vsr'taičn§k -a (in -ni-) m živ. [Mozirje 076: Vrtačnik] (priimek Vrtačnik) Vrtačnica | 'vsr'taičsnca -e ž Vrtački | 'vsr'taičk§ -a -s prid. Vrtačniki (Rovt pod Menino) | 'vsr'taičn§k§ (in -ni-) -o (in -ni-) m mn. <> psr 'vsr'taičn§k§ (in -ni-) Vrtačnik | 'vsr'taičn§k -a (in -ni-) m živ. Vrtačnica | 'vsr'taičsnca -e ž Vrtački | 'vsr'taičk§ -a -s prid. Zakot (Bočna) | 'za'koit -a m <> u 'za'koits Zakotnik | 'za'koit'n^k -a (in -ni-) m živ. Zakotnica | 'za'koitnca -e ž Zakočki | 'za'koičk§ -a -s prid. Završniki (Čreta pri Kokarjah) | ''zaivsršn^k^ (in -ni-) -o (in -ni-) m mn. <> psr ''zaivsršn^k^ (in -ni-) Završnik | ''zaivsršn^k -a (in -ni-) m živ. [Mozirje 076, Završnik] Završnica | ''zaivsršsnca -e ž Završki | ''zaivsršk^ -a -s prid. [Mozirje 076, Završki vrh (828 m)] Zijavka17 (Kokarje) | 'z'jaiuka -e ž <> u 'z'jaiuk^ [Mozirje 076, Zijavka (ime jame)] 16 Gole Vrtače je ime področja južno od Šmartna ob Dreti in Spodnjih Kraš (Mozirje 076). 17 Badjura 1953, 295, 296, 297 ima - tako kot pred njim že Pleteršnik v slovensko-nemškem slovarju iz leta 1895 - zijavka, medtem ko ima Slovenski pravopis 2001/2003 zijavka (v geslu zijavec, slabšalno za 'radovedna opazovalka') in čisto drugo obliko v geslu Potočka zijalka (zadnje bi se glede na to, da posebni izgovor ni zapisan, torej v knjižnem jeziku moralo izgovarjati z [lk]). in Zijavčnjaki ~ Zijavčneki | 'zjaiučneke -neko (in -ne-) m mn. <) par 'zjaiučneke W Zijavčnjak ~ Zijavčnek | ■z'jaiučnek -a (in -ne-) m živ. N Zijavčnica | ■z'jaiuč9nca -e ž ^ Zijavčki | ■z'jaiučke -a -a prid. e (Kokarje) | "žifsrjs -a s <) u "žifsrjs [Mozirje 076, Žiferje (ledinsko ime)] O Ž^frnjak ~ Ž^frnek | 'žifarnek -a m živ. [Mozirje 076, Žifernik] S Ž^frnica | 'žifranca -e ž L Ž^frski | "žif3rs'ke -ska -a prid. o v n Navedenke AS 1996 = Atlas Slovenije, ur. Vili Kos, Ljubljana, Mladinska knjiga - Geodetski z zavod Slovenije, 31996. A Badjura 1953 = Rudolf Badjura, Ljudska geografija: terensko izrazoslovje, Lju-p bljana, DZS, 1953. M Bajec 1950 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 1: Izpeljava samostal-S nikov, Ljubljana,SAZU, 1950 (Dela razreda za filološke in literarne vede 1). k Blaznik 1986 = Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoM slovanskega dela Koroške do leta 1500 1-2: A-M, N-Ž, Maribor, Obzorja, 1986. Gornji Grad 075 = Državna topografska karta Republike Slovenije 1: 25.000: Gornji Grad (075), Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1998. Keber 1982 = Janez Keber, O izvoru priimkov na -šek, Onomastica Jugoslavica 9 (1982), str. 229-236. 2 Keber 2002 = Janez Keber, Rojstna imena, hišna imena, vzdevki, psevdonimi v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 2, str. 47-69. Keber 2002a = Janez Keber, Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov, Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 2, str. 141-148. Mišič 1938 = Franc Mišič, O ledinskih in hišnih imenih okoli Solčave, Časopis za zgodovino in narodopisje 33 (1938), str. 191-201. Mišič 1940 = Franc Mišič, Ledinska in hišna imena okoli Luč, Časopis za zgodovino in narodopisje 35 (1940), str. 40-49. Mozirje 076 = Državna topografska karta Republike Slovenije 1: 25.000: Mozirje (076), Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1998. Mrdavšič 1988 = Janez Mrdavšič, Krajevna in domača imena v Črni na Koroškem in njeni širši okolici, Ravne na Koroškem: Koroška osrednja knjižnica »Dr. Franc Sušnik« - Kulturna skupnost, 1988. Mrdavšič 2001 = Janez Mrdavšič, Krajevna in domača imena v Mežiški dolini, Ravne na Koroškem: ČZP Voranc, 2001. Orožen 1876 = Ignac Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, Marburg, 1876 (Das Bisthum und die Diözese Lavant I/1). Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/68, 48/49, Ljubljana: DZS (za Univerzitetno študijsko komisijo), 1952. Škofic 2001 = Jožica Škofic, Hišna imena v Kropi, Simpozij Slovenska lastnoimen- skost: zbornik s simpozija '99 v Pišecah, ur. Jože Toporišič, Pišece, Komisija T Maks Pleteršnik - Novo mesto, Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, str. ^ 21-40. ^ o Štiftar 1873 = France Štiftar, O vlastnih imenih kmetij i posestnikov v Solčavi, Vestnik Zore 1873, str. 168-170. 2 Trdina 1987 = Janez Trdina, Podobe prednikov: zapiski Janeza Trdine iz obdobja „ 1870-1879, ur. Snežana Štabi - Igor Kramberger, Ljubljana, Univerzitetna ^ konferenca ZSMS, 1987 (Knjižna zbirka Krt 30-32). Vider 1982 = Valent Vider, Zapiski o Solčavi in njeni okolici: prispevki k zgodovinskemu in etnografskemu gradivu, Solčava, Turistično društvo, 1982. Weiss 1990 = Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Na- zarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja - magistrsko delo, Ljubljana, ^^ 1990 (tipkopis). Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in ^ Nazarjami: poskusni zvezek (A-H), Ljubljana, Založba ZRC, 1998 (Slovarji). Z Weiss 2001 = Peter Weiss, Folološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314), > Jezikoslovni zapiski 7 (2001), št. 1-2, str. 321-347. O Weiss 2003 = Peter Weiss, Načini ogovarjanja in govorjenja o odsotni osebi v govorih ^ spodnje Zadrečke doline, v: Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih ^ Jakoba Riglerja, ur. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično q društvo, 2003 (Zora 25), str. 199-215. Weiss 2004 = Peter Weiss, Izhodišča za slovar imen v govorih spodnje Zadrečke ^ doline, Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena, ^ ur. Marko Jesenšek, Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije - Pišece, Društvo ^ Pleteršnikova domačija, 2004, str. 147-153. _ Oeconyms Formed from Choronyms in the Lower Dreta Valley Summary In the Upper Savinja Valley, the oldest oeconyms were formed from names that were originally microtoponyms; for example, Potok 'creek' and the prepositional phrase v Potoku. Adjectives added to these house names usually have the suffix -ski etc. (e.g., Potočkij, whereas the suffix -ov etc. from the owner's name (e.g., Hosta, v Hosti - Hostnikov) is less frequently used. However, the latter is the only suffix used with most of the more recent house names (e.g., Tinčki, pri Tinčki - Tinčkov/ With both types of oeconyms, the adjectival form in -ov etc. refers to the owner (e.g., Potočnik, Tinček - Potočnikov, Tinčkov/ The type Skončnjaki, pri Skončnjaki - skončki is rare; the original microtoponym is no longer present (or has never been), but the adjective behaves as though it were (or had been). This article presents today's distribution of oeconyms formed from names that were originally choronyms in the lower Dreta Valley (where the Upper Savinja dialect is e z M k O S L O v Z i z A P i S k i 1 M 2 0 0 7 I spoken between Gornji Grad and Nazarje), including derivatives and prepositional phrases. In addition, attention is called to their diminishing use. Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana peter.weiss@guest.ames.si