ARH.KR.EQAR. 1GLEJD&L3&D V USI VZSZfbdfb OmOŽEJfSE, ,6CsBJe). 36&«tek6B°V? JlzE&SJfZ UO&k3JHJ£&. a©£2r£e^ S JE« 34. Zahtevajte povsod čevlje z znamko tovaren PETER KOZINA & ICO., TRŽIČ. Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu. s NIKOLA CVEJIČ \ LEOPOLD KOVAČ Spored Drama: Junij 6. sreda — Hamlet. ... .................Red B „ 7. četrtek — Ugrabljene Sabinke. Dijaška predstava po znižanih cenah. (Ob 4. pop.) Izven „ 8. petek — Hasanaginica. Vojaška predstava. . Izven „ 9. sobota — Zaprto. „ 10. nedelja — Hamlet............................Izven „ 11. poned. — Hamlet............................Red E „ 12. torek — Zaprto. Opera: Junij 5. torek — Nikola Šubic Zrinjski. Premiera . Red E 6. sreda — Madame Butterfly. Gostovanje ge Vere Bourago.......................Izven 7. četrtek — Nikola Šubic Zrinjski.............Red C 8. petek — Luiza.............................Red B „ 9. sobota — Nikola Šubic Zrinjski. . . . . . Red D „ 10. nedelja — Evgenij Onjegin...................Izven „ 12. poned. — Zaprto. " " 1 .....'k. Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakpr: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, Steklu I. t. d. edina jugoslovenska »Svetlobna industrija VESTA". Naročila soma na atelije „VE5TE", Ljubljana, Koloduorska ulica 8/1. Začetek ob 8. Konec ob pol 12. HAMLET, kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski . . . g. Skrbinšek. Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja . g. Rogoz. Polonij, prvi komornik . g. Lipah. Laertes, njegov sin . . . g Kralj. Horacij, Hamletov prijatelj . g. Peček. Voltimand . g. Markič. Kornelij . g. Kumar. Rozenkranc . dvorniki . g\ Drenovec. Gildenstern . g. Železnik. Osrik . g. Sancin. Plemič . . . g. Bertok. Marcel ... \ . Bernardo / castnlka \ . . g. Medven. . g. Sancin. Frančiško, vojak . . . . g. Smerkolj. Rajnold, sluga Polonijev . g. Cesar. Fortinbras, kraljevič norveški . g. Gregorin. Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta . . g. Terčič. Prvi igralec . g. Danilo. Drugi igralec . g. Sancin. Tretji igralec . g. Kumar. Igralka . . . gna Gorjupova. Sluga . . . g. Bertok. Duhovnik . . g. Markič. Prvi grobar . g. Plut. Drugi grobar . g. Cesar. Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati . . . . ga Medvedova. Ofelija, Polonijeva hči . Osebe v igri: Prolog . . Kralj Kraljica Lucijan, kralj ev nečak . . g. Sancin. Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingoru na Danskem. Glasbo zložil R. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. Začetek ob 4. Konec ob pol 7. Dijaška predstava po znižanih cenah. Ugrabljene Sabinke Veseloigra v štirih dejanjih. Spisala brata Schonthan. Prevel E. Gangl. Martin Golvič, profesor .... Friderika, njegova žena .... Pavla, njuna hči...................... Dr. Novak ........................... Marijana, njegova soproga . . . Brumen, trgovec z vinom . . . Mile Brumen, imenovan Zvezdan, njegov sin......................... Emanuel Striže, ravnatelj gledališča Roza, hišna pri Golviču .... flugusta, hišna pri Novaku . . . Mažgon, šolski sluga.................. Režiser: O. Šest. g. Rogoz, gna Rakarjeva. gna M. Danilova, g. Peček, ga Wintrova. g. Plut. g. Medven. g. Danilo, ga Rogozova. gna Gabrijelčičeva. g. Smerkol. Kraj: majhno mesto. Čas: sedanjost. Po prvem in drugem dejanju daljša pavza. ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 - - (Palača ,.Zadružne gospodarske banke") - - TRGOVSKA BANKA 01- LJUBLJANA sELEMBUBBanaul.i preje SLOVENSKA ESHOMPTNA BANKA :::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. :::: Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Vojaška predstava. Hasanaginica. Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič. Režiser: ZV. ROGOZ. flga Hasanaga .............................g. Rogoz. Hasanaginica...............................ga Rogozova. Sultanija..................................ga Šaričeva. Fata.......................................gna Gorjupova. Meho....................................... *** fthmed..................................... * * * Beg Pintorovič, brat Hasanaginice ... g. Skrbinšek. Zarifhanuma, mati Hasanaginice .... gna Rakarjeva. (Jmmihana, mati Hasanagova.................ga Juvanova. Imoski kadi ...............................g. Drenovec. Ibrahim....................................g. Medven. Husref................................. g. Železnik. Robinjica Vlahinja.........................gna V. Danilova. Latifa, služkinja Zarifhanu.ne.............• gna Gabrijelčičeva. Husejin, stari sluga Hasanagov .... g. Terčič. Starejšina svatov..........................g. Cesar. Mali begovič v zibelki, služkinje, sluge, vojniki (askeri), kmetje, sužnje, muslimi, muslimke, družice, svatje, deca i. t. d. Prvo in tretje dejanje se vrši v Hasanagovi kuli, drugo v hiši begovice Zarifhanume. Čas: Narodna pesem. Priporočamo „ Kolinsko cikorijo. Začetek ob pol 8. Konec po 10. Nikola Šubic Zrinjski. Glasbena tragedija v treh dejanjih in osmih slikah. Po drami T. Kornerja spisal Hugon Badalič. Uglasbil Ivan pl. Zajc. Dirigent: L. MATAČIČ. Nikola Šubic, hrvatski ban, poveljn Eva, njegova žena Jelena, njiju hčerka . Gašpar Alapič . . . Lovro Juranič . . . Vuk Paprutovič . . Sulejman Veliki, turški car . . Mehmed Sokolovič, veliki vezir Mustafa.......................... ftli Portuk................ Ibrahim Begler-beg .... Levi, Sulejmanov zdravnik Timoleon......................... Osmanka, Sokolica, Mejra, Fatima in vojaki. Bule, odaliske, evnuh Režiser: V. SEWflSTIflNOW. k Sigeta Zulejka čuvarji turški vojaki. g. Levar. ga Thierry-Kavčnikova. gna Thalerjeva, g. Pugelj, g. Kovač, g. Mohorič, g. Zupan, g. Sowilski. g. Rus. g. Zorman, g. Erklavec. g. Cvejič. g. Perko. Hrvatski častniki saraja. Zbor vil, Prva slika se godi v Beogradu, ostale v Sigetu in pred njim v turškem taboru leta 1566. Darila so najlepše - ,.slike". Oglejte si jih Aleksandrova c. S \?.BE5TERš„HEliOS“ Začetek ob pol 8. I Konec po 9. MADAME BUTTERFLY. Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Uglasbil G. Puccini. Dirigent: L. MRTftČlČ. Režiser: V. SEWASTIflNOW. Madame Butterfly (Cio-Cio-San). Suzuki, njena služabnica .... F. P. Pinkerton, častnik, mornarice S. CJ Kate Pinkerton........................... Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki Goro .... Princ Yamadori ga Bonzo . . . Yakuzide . . Komisar . . . Uradnik . . . Mati Cio-Cio-Sane Sestrična Cio-Cio-Sane Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio Vera Bourago k. g. gna Rewiczeva. g. Kovač, ga Smolenskaja. g. Levar, g. Bratuž, g Zorman, g. Zorman, g. Bekš. g. Pugelj, g. Drenovec, ga Lumbarjeva. gna Koreninova. Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici. Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi Amerikanec se v šali hoče ženiti na »devetstoindevetdeset let« kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopata v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butterfly, ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yamadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi, da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč. 'Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanim v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni? Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel, ko zagleda svoje dete? Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo Butter-fly odpuščanja. , Tega ona ne prenese in si konča življenje. I Draso Schwab Ljubljana. ''»Jr Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. LUlZA. Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpentier. Prevel dr. Ivo Šorli. Dirigent in režiser: F. RUKftVINft. Luiza..................................gna Zikova. Mati Luizina ' . . . Oče l.uizin Betteto. Julij . Irma Korenjakova. Kamila Ribičeva. Gertruda Sfiligojeva. Vajenka gna Koraninova. Eliza ga Smolenskaja. Pocestni paglavec g- Bekš. Plesalka gna Svobodova. Prodajalka premoga ga Lumbarjeva. Kolporterka gna Jeromova. Potočnjak, kralj norcev g. Bratuž. Cunjar Prodajavec obleke Pevec Mohorič. Krošnjar ■ . Perko. Prvi filozof g- Debevec. Slikar g- Drenovec. Mladi pesnik g- Povše. Študent g- Filipov. Prvi stražnik g- Hus. Drugi filozof g- Gostič. Kipar Jevnikar. Drugi stražnik g. Zorman. Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in delavke, umetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici. Dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Evgenij Onjegin. Lirična opera v sedmih slikah po besedilu Puškina, uglasbil P. Čajkovski. Dirigent: F. RUKAVINA. Larina, posestnica . . Tatjana | . ..... , n eni hčerki Olga J Filipjewna .... Evgenij Onjegin . . Lenski ................... Knez Gremin . . . Stotnik .................. Saretzki.................. Triquet, Francoz . . Gillot, dvorjanik . . Režiser: V. SEWASTIANOW. . . . ga Smolenskaja. . . . gna Zikova. . . . gna Sfiligojeva. . . . ga Rewiczeva. . . . g. Balaban. . . . g. Burja. . . . g. Betetto — Zathey. . . . g. Zorman. \ . . g. Pugelj. . . . g. Bratuž. . . . g. Drenovec. posetniki, oficirji. Kmetje, plesni gostje Dejanje se deloma godi na posestvu na deželi in Petrogradu v drugem desetletju tega stoletja. Vsebina. 1. dej. Onjegin, ki gospodari na velikem podedovanem posestvu, in mladi pesnik Lenski, sta prijatelja. Lenski občuje pri posestnici Larini, ki ima dve hčerki. V eno, v Olgo, je zaljubljen sam, druga, Tatjana, se zaljubi v Onjegina in mu to v pismu prizna. Tudi Onjegin jo ljubi, toda zdi se mu, da mu manjkajo lastnosti, primerne za zakon. Tatjana je nesrečna, Onjegina pa vseeno ljubi. 2. dej. Tatjana obhaja svoj god. Onjegin se jezi nad Lenskim, ki ga je spravil na godovanje. Maščuje se nad njim tako, da koketira z Olgo, njegovo nevesto. Lenski ga pozove na dvoboj. Na tem dvoboju ustreli Onjegin po nesreči Lenskega. 3. dej. Onjegin potuje brez miru po svetu. Po dolgih letih se vrne v Peterburg. Udeleži se domače veselice pri knezu Oreminu. 2ena tega kneza je — Tatjana. Onjegin vzplamti, jo vzljubi, hoče jo za ■vsako ceno. Tudi Tatjana ga še ljubi. Toda svojemu možu ostane zvesta. Onjegin odide uničen v svet. Dr. Fran Mohorič: t Poglavje o glasbenih razpisih. (Konec.) Ipavčev: »K d'o je mair?« sc je pel prvič v Ljubljanski čitalnici 21. februarja 1864 pod1 vodstvom1 pevovodje Fabjana, (kteremu v prid so šli dohodki 362 gl.) z veliko pohvalo. Skladatelj Ipavec jo bil že ob Vodnikovi besedi (2. feb. 1863) naprošen za dovoljenje, da' sme čitalnica proizvajati njegovo skladbo. Ob pevanju te pesmi je po iizvestju »Novic« — »navdušenost« zgrabila vso. Češki mojstri so prav sodili', rekoč, da če gre Mask o vi skladbi prednost v glasbenem (muzikalnem) oziru, gre Ipavčevi v izvirni glasbeni; iznajdbi (in »Novice« še pristavljajo: — v narodnem značaji). Od: slave — se jo po Vsaki kitici dvorana tresla. Skladba je prirejena s spremi jev&n jem glasovirja. — Kakor se 'to da posneti iz izvestja o veselici! (spremljala Tim ca: Blei.weisova str. 132, 146). Tudli v Ipavčevem zapisu, katerega je za Glasbeno Matico spisal matični odposlanec (po Ipavčevi smrti) Matej Hubad, je isto-tako posneti, da je bilo začetkoma prirejeno le glasovirsko spremi je-vanje, orkestralno! spretni jevam je je oskrbljeno še lo pozneje. V osemdesetih letih (1885) je Ptujsko pevsko društvo proizvajalo »Kdo je mar?« in se nahajate v Ipavčevi! zapuščini dive orkestralni razdelnici. Govorilo se je v osemdesetih lotih, da1 je Ipavec oskrbel orkestralno opremo s praško pomočjo. i Prav na podoben način, kakor do' skladbe: »Kdo je mar?« Gasparja Maška in Benjamina Ipavca je prišla slovenska prosveta do prve operete—opere: »Gorenjskega Slavčka«, namreč potom razpisa. Hrepenenje po slovenski opereti (ki hi se dala takrat uprizoriti) jo izšlo iz dramatičnega1 društva, kteremu je priskočil na: pomoč dr. Zarnik, predlagal in dosegel v seji deželnega zbora kranjskega razpis nagrad' v skupnem znesku po 1100 gl. (lepa vsota za takratno vrednost!) in sicor 250 gl. za izvirno žaloigm, 250 gl. za izvirno dramo, in dve nagradi po 250 gl. za dve opereti ter dVe nagradi po 75 gl. za dve operetni besedili. Toda nobena izmed teh nagrad ni prišla db veljave — razun besedja in skladba: »Gorenjskega Slavčka«, ker druga v tekmovanje predložena dela niso bila: spoznana sposobnim zai nagrado. Razpiis za žaloigro, dramo in drugo opereto je ostal brezploden kakor svoj čas razpis: nagrad1 za Vodnikov dan. Iz prve črtice vemo, kako je prišlo do Foersterjevega tekmovanja pri razpisu nagrade in do operete in opere: »Gorenjski Slavček«, ki dela slovenskemu gledališču leta 1922/23, skladatelju in proizvajalcem toliko uspeha, priznanja in časti. _ 10 - »Kdo je mar?« — otca G a s p a. r j a M a š k a se je pel tudi še polzneje pri koncertnih proizvajanjih Glasbene Matice z velikim uspehom iin sicer na prvem Matičnem koncertu pod vodstvom drja. Grossa dne 8. junija 1888 (s polnim orkestrom — vojaške godbe pehotnega polka 17 (baron Kuhn); tenorski samospev je pel Po-galčnik, baritonski pa Pucihar, in potem pri 24. matičnem koncertu pod vodstvom Josipa Čerina dne 14. in 15. novembra 1896 z orkestrom 27. pehotnega polka, tenorjem. Medenom in baritonom Josipom Nollijem. (Izvestje Gl. M.) Skladbe ostalih 6 razpisanih, tekmovalcev in imena skladateljev so ostala prikrita. Čudom sei je čuditi, dal jo bilo pri tem razpisu toliko tekmovalcev, in zanimivo bi bilo sedanji dobi poznati imena in njihove skladbe. Če tudi delo ni uspelo, je hvaliti njihovo rodoljubno voljo in požrtvovalnost: Ut desint vires, tamen est laudanda vo-luntas. Pozneje je z dbbro srečo razpilsala nagrade za najboljše skladbe Glasbena Matica, ko je dorasel slovenski glasbi že trden skladateljski zbor. Zlasti je omenjati jubilej skl razpis: 14. julija 1898 po 600 K in 300 K za najboljši izvirni, za proizvajanje sposobni epiški skladbil (oratorij, balada, romanca, legenda, epiškii ciklus) do 1. januarja 1900, kteri pa izjemoma ni imel nobenega uspeha. Razpis je splošen, stremi — po koncertnih izgledih nai Fibi-chovi Pomladni romanci in Dvorakovem »Mrtvaškem ženinu« — po slovenski! skladbi! enake vrste. Več sreče so imeli drugi Matični, zlasti leta 1907 objavljeni, razpisi nagrad (Gl. M. je pripravljena vredne skladbe primerno nagraditi) do 1. septembra 1907 — za Gregorčičev večer iu zgolj na besedje Gregorčičevih pesmi. Skupna vsota nagrad je znašala 540 K. Vloženih je bilo 27 skladb, 10 izločenih, 17 nagrajenih. K razpisu istega leta 1907 — do 1. decembra 1907 (za slovenske, hrvaške ali srbske skladbe) je bilo vloženih 53 skladb, 6 izločenih, 34 odklonjenih, 13 nagrajenih. (Izvestje 1906/7.) In čudo: —Za novo — opereto in opero — ni od leta 1872 — več nobenega razpisa, niti po bivšem deželnem zboru — niti drugod, — in vendar bi tak »moderen« razpis prav v sedanjih časih imel pričakovati dobrega uspeha. Vprašanje, ali gre tudi brez razpisov, naj ostane odprto. Na nekaj pa je vendar treba opozarjati. Razpis Bleiweisovih »Novic« je mogel biti uspešen in je uspel, ker je razpis 1. sam dal skladateljem — besedje za skladbo, in 2. ker je bilo to besedje tudi zares za skladbo sposobno; in tretjič, ker so skladatelji vedeli, da je presoja njihovega dela — v zdravih, poštenih, neodvisnih rokah — treh praških veščakov — vzvišenih nad krajevne struje in sposobnosti. Enako je mogel biti uspešen in je — nepričakovano uspel, razpis deželnega odbora za slovensko opereto, — ker se je ob enem — 11 — razpisala nagrada za b e s e d j e — in se je spisanje takega besedja posrečilo. Brez tega besedja bi ne bila — ne operete, ne opere: »Gorenjski Slavček«! Nadalje je bilo prav modro, da je deželni odbor V naprej izposloval oceno po — treh čeških glasbenih veščakih (Bendi, Proehazka, Smetana). Nasprotno je pozneje, mnogo pozneje ob zboljšanih razmerah domače glasbene prosvete — ostal razpis — jubilejski razpis Glasbene Matice (izvestje 1897/98) brez uspeha. Matica je pač razpisala dve nagradi (600 K, 300 K) za e p i č n o skladbo (balado, romanco, oratorij ali epiški »ciklus«), pa ni povedala, kje naj bi si skladatelji dobili in poiskali besedje. Foersterje vi: Turki na Slevici (naš prvi oratorij — če se uvažuje pobožno, verno in versko stališče, odnosno naša prva balada, če se uvažuje posvetno stalisče; — epsko lirska skladba z razdeljenima pevskima vlogama, — če se sme tako reči), so od razpisa časovno oddaljeni in samostojno vznikli. V »patriarhalični« Sloveniji — je res bilo lažje in častneje, če so ocene izrekali sloveči češki glasbeniki — dandanes vladajo povsod (več ali manj) glasbene struje, — a pri nas vrhu tega še vedno glasbene osebnosti — kar pa razpisom — ni ugodno-. Na vsak način je pisateljem uvaževati, da 1. ocenitelje naznani — istočasno z razpisom za naprej (z odklanjalno pravico za tekmujočega — kritnoimenca brez navedbe razlogov piri razpisatelju istočasno s predloženim delom). Treba je torej imenovati za vse slučaje — tudi namestnike, kadar so presojevalci domačini. Na vsak način ne sme biti nobeden tekmovalec med ocenitelji. Kakor stoje stvari, bo pa težko dobiti doma zadostno število neprizadetih glasbenikov. Za večja in velika dela je torej vzgled »Novi c« — še vedno vsega uvaževanja vreden. Navadno se pojavljajo vsa večja dela samoniklo — brez razpisov — stvarno ne zadostno zanesljivih. Tudi sicer razpisi raznih prosvetnih društev (Mohorjeve družbe, Slov. Matilce itd.) baš niso imeli potrebnega uspeha, ker je pri družbi vrženo delo kar pred množic o odbora, in zgodovina notranjih odborovih ocen in »mrcvarenj« res ni spočljiva, ker gre pri društvih v zgubo uredniška tajnost in morda celo snov!,. In vendar bi glasbeni razpisi — mogli tudi sedanji dobi roditi marsikak dičen in veličasten sad — če bi imeli zdravo temeljno podlago za — nepristransko in neoporečno, za naprej dblo-čeno oceno, jamstvo za uredniško tajnost in za snov. Ni odveč, če more razpisatelj vsaj kot vzorec ali vzgled skladateljem imenovati kako pripravno besedje — pri popolni svobodi', da si skladatelj oskrbi odnosno ima pravico oskrbeti besedje sam. Zlasti je treba pri velikih — opernih, oratorijskih — sploh večjih besedjih — razpisati tudi nagrado za besedje — in ker nova doba ne pogreša skladateljev in pisateljev — sme dostojen razpis še vedno upati na plodionosno žetev. Ne spuščaje se v neplodna razmotrivanja, bi morda, kakor stoje stvari, bi stvari pač ne škodilo, če bi država pri svojih — 12 — prosvetnih — zlasti glasbenih razpisih dala nagradne svote na razpolaga posameznim narodnostnim krajinam, po istih pravcih. Razpisi bi se tako mogli prilagodevati krajinskim prosvetnim težnjam, pri čemer bi se morali ocenjevatelji brezizjemno določiti naprej — njih ocene bi se imele v ugodnem slučaju tudi spodobno objaviti. In če doma ni dovolj neprizadetih ocenjevateljev — je vendar še v pomoč — sestra Praga, naša prosvetna posestrirna in prijateljica izza »patrijarhalne« dobe narodnega prebujenja — dokler ne bo poslovala — skupna prosvetna slovanska matica — kot stalna pospeševateljica in negovalka prosvetnih del vseh svojih rodov. — Jubilej Vaclava Talicha. 28. maja je slavil slavni češki dirigent Vaclav Talich 40-letnico svojega rojstva. Rojen je 1883 v Kremžiru, kjer je bil učitelj glasbe. 1903 je Talich dovršil z izvrstnim uspehom praški konzerva to rij kot premiant violinske šole prof. Ševčjka. Nato je postal član berlinske filharmonije, leta 1905 koncertni vodja v Odesi, leto nato pa profesor konzervatorija v Tiflisu, odkoder se je vrnil že ob letu v Prago in 1908 prevzel vodstvo »Orchestralni sdruženi«. 1909 je prevzel vodstvo Slovenske filharmonije v Ljubljani. Leto nato gre študirat k slavnemu Maksu Regerju v Lipsko in hospitirat pri Arturju Nikischu. L. 1911—12 je deloval na ljubljanski operi, potem pa je odšel na plzensko1 mestno gledališče. Za vojne je bil kot gost dirigent Češke filharmonije, katero vodi že od 1. 1919. — Časi, ko je plodonosno deloval med nami, so nam še v najlepšem spominu, saj so bili ti časi velepomembni za razvoj našega glas^ benega življenja. Kdo se ne spominja slavnih Talichovih koncertov! Zato tudi mi častitamo mojstru najiskreneje k njegovi štiridesetletnici! Heinrich Griinfeld je igral pri neki pogrebni svečanosti ginljive ža-lostinke. Ko je končal, stopi nekdo izmed ginjenih poslušalcev k njemu, mu hvaležno stiska rokoi ter pravi: »Prosim vas, da igrate tudi' pri mojem pogrebu!« Griinfeld ga nato vpraša: »Katero delo pa bi najraje poslušali1, ko boste umrli?« »Gledališki dan« na Dunaju se vrši jeseni. To bo kongres igralcev, gled, ravnateljev in kritikov, ki bodo pretresali vsa aktualna vprašanja, gostovanja, sistem »starov«, gledališke šole in podobno. »Will Shakespeare« je naslov nove angleške igre, katere glavni junak je Shakespeare. Avtorica je pisateljica rniss Clemence Dane, HOTEL „TRIGL/W“ POLEG POSTAJE BLED. KRASNE SOBE Z RAZGLEDOM NA JEZERO. = NAJUGODNEJŠE CENE V MAJU IN JUNIJU. Se priporoča izletr,ikom A. MAJCEN, hotelir. — 13 — Različne novitete. i. Anatole France »Les D i e u x o n t s o i f«, dramaitiza-cija Peiirra Chainea v gledališču Odeon v Parizu. — Ana,tole France je eden največjih pisateljev na samo francoskih, temveč svetovnih sploh. Nikdar ni hlinil svojega prepričanja, vedno je bil delavni so-trudnilk socialistične stranke in sicer njen skrajni! levičar. Ta opazka nam je potrebna za ilustracijo njegovega diramatizovanega romana. Romam sam je izšel že pred leti in bili preveden na vse jezike večjih narodov ter obravnava snov francoske revolucije. 2e takrat ga nfeo razumeli ter ga smatrali reakcij on arnim. Seveda popolnoma krivično. Anatole France, skrajni levičar, ni napisal: nobene proslave starega režlima in oni, ki so v tem delu kaj takega slutili, so fanatiki, katerim' je že v istem Parizu H. Heine poklonil naslov »popje ateizma«. Res pa je seveda, da Anatole France, ravno zato, ker je skozinskoz svoboden duh, ni odobraval iz golega: rešpekta do velike revoluciije onega krvoprelitja pod Robespierrjevo strahovlado. In ker je principielno zoper vsako smrtno kazen in kirvopre-litje, je ravnoisti Anatole France poslal svoj protest tudi v Moskva samo, da bi omogočil pomiloščenje na smrt obsojenih, žrtev sovjetskih sodišč. Anatole France si razlaga postanek francoske revolucije iz napak »ancien regimea« in ravnotako iz mistično-političnega navdušenja ravno njenih najboljših in najčistejših pripadnikov, ki! pa so bili emaiko netolerantni, krviželjni iu kruti kot kaki drugi fanatiki sploh. Teorija sanskulottov in jakobincev je postala religija prav tako kot je boljševištvo dandanes v Rusiji religija, vsaj pri; bistvenih elementih. Žalostno pa je dejstvo, da so v takih potresnih časih ravno najbolj dostojni ,in častivredni elementi najbolj nevarni, medtem ko si nesramni! lopovi dobro premislijo, predno prelivajo kri. In ravno to je hotel Anatole France dokazati v svojem romanu. Dasiravnb se dramatizacija romanov še nikoli! ni odersko obnesla, tvori pričujoči slučaj razveseljivo izjemo1. Naj bo temu vzrok to ali ono, dejstvo je, dai spada to delo med najboljše in najbolj dramatične, kar so' jih zadnje čase v Parizu na odru doživeli. Evariste Garnel in je ubog Slikar in prepričan jakobinec, ki životari s svojo materjo v siromašni podstreščini. Njegova sestra se je izpeljala pred leti! z nekim aristokratom ne da bi dala kaj glasu o sebi. Drugo leto republike; poletje, čas groze. Evariste ljubi hčerko nekega, založnika bakrorezov in tudi, ona ga ljubi. To idilo izpreme-nita dva dogodka: sestra Evairistova se vrne preoblečena domov zajedno s svojim ljubimcem1, ki je kakor ona navdušen royalist. Ljubimca spoznajo in zapro. Julie, njegova ljubica, gre prosit pomoči k svoji materi, kajti Evariste Gameliin, Juliejin brat, je pri-sednik revolucijskega tribunala. - 14 — Drama se tedaj lahko prične. Porotnik Evariste je fanatik revolucije. Žrtvoval bi za svoje nazore lastno družino in lastno mater. V svoji ideologiji je mnenja, da je bila njegova siestra zapeljana od aristokrata, katerega ona; kot hčerka: »naroda« nikdar ljubiti ne more. V resnici pa Julie ljubi tega »tirana«, čeprav jima gre zdaj slabo, zdaj dobro in celo nesebično ter pošteno dela za royalistično idejo, ne meneč se za nevarnost, ki preti njenemu življenju. Ko Evariste to izve, da Julieniijega ljubimca, ki je zaprt v Conciergerie, obglaviti z guillotino. Dne 8. Thermidiora. — Dan nato, dne 3. Ther-midora, je bil padec Robespierra. Gamelilna bi morala doleteti usoda njegovih tovarišev; sestra ga hoče rešiti; in bi ga tudi mogla rešiti, toda Evariste si raje sam konča življenje, kot da prosi milosti od kontrarevolucijonarjev in jakobincev. To dramo so imenovali' revolucionarno. Nek časopis je prinesel celo naslov: »V Odieonu so v enem večeru osemkrat vpili »Vive le roi!« — no, pa to je bilo samo pri neki drami, ki jo je spisal Ana-tole France.« Drama pa v resnici samo proklinja fanatizem in vsak politični dogmatizem. Ce je naslikal konfcrarevolucijonarce bolj človeške in simpatične kot jakobince, je storil to radi tega, ker mu je bolj simpatičen oni, ki respektira človeško življenje kot pa Kaiin, ki mori: lastnega brata iz navdušenja dogme, pa najsibo ta K. Marxov »Kapital in delo« ali pa »Deolaration des droits de l’homme.« (Dalje.) »Župan Iz Stilmonda« je vojna drama M. Maeterlincka, spisana leta 1917, igrana pa prvič v Parizu šele po vojni. Francoska cenzura ni dovolila, da bi se razlagala krutost nemških oficirjev napram Belgijcem kot službena poslušnost in pritisk od zgoraj. Zakaj v drami govori župan iz Stilmonda, ko ga hočejo kot talca Nemci ustreliti, opravičujoče nemškemu poročniku, soprogu županove hčerke takole: »Ti veš prav tako dobro kot jaz, da je Oto le kolesce tega velikega delujočega stroja in da se ne more ločiti od njega. Prav tako malo je odgovoren za krivico!, ki mi' jo dela, kot meč, ki ga nosi ali kot onih dvanajstero pušk, ki bodo streljale name. (i led a j mo stvari take kot so in dvignimo se že končno iznad fraz..!« »Sinja ptica« se imenuje malo rusko komorno gledališče, ki goji ples, narodno pesem, mimiko, melodram in ki je slavno po svoji moderni, toda visoko umetniški inscenaciji in kostumu. Želo je velSkanske uspehe v Berlinu in Pragi, sedaj pa se je vzdignilo na potovanje v Stockhoftn in Curih. GDIČAD A MF1AČ ZALOGA OBLEK ZA DAME- V3KIV.MK Ol I ICJMV. QOSPODE IN OTROKE LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 3. Vogal knaflove ulice. — 15 — Razno. »Leonce in Lena«, klasično Buchnerjevo veseloigro igrajo te dni z velikim uspehom v Pragi. Ko pa so jo igrali v Biichnerjevem rodnem mestu Darmstadtu, je dobil intendant Gustav Hartung, ki je znan kot odličen nemški režiser, oster ukor od heziškega deželnega zbora. Igro so označili gospodje od dež. zbora kot »žalostno besedičenje, neduhovit« neumnost, zasmehovanje monarhije« ter so posebno kazali na dejstvo, da nastopa v igri škof, ne pa dvorni pridigar, kakor si ga je zamislil Biichner sam. Lord Carnarvon — junak v opereti. Odkritje Tutankhamonove grobnice v Luksorju je postalo žrtev nenasitnih po efektih, novotarijah, senzacijah, samo ne po denarju hlastajočih operetnih libretistov in teaterskih judov. Najnovejše egipčansko mrtvašnicarsko gledališko delo je opereta »Agri,« kateri sta napisala besedilo A. NViLlner in W. Stark, muziko pa E. Stefan. Junak operete je angleški lord — egiptolog (kdo drugi če ne lord Carnarvon?) — in bo šla seveda ta opereta že v prihodnji sezoni na deske v Berlinu in na Dunaju. Deficit drž. gledališč (opere iu Burgthcatra) na Dunaju znaša okroglo 24 miljard n. a. kron letno. Vlada bo imenovala upravnega komisarja, čigar naloga bo ozdraviti finance obeh gle,dališč. Carusovo premoženje. Sedaj priuaišajo newyorški časopisi natančna poročila o tem. V čistem denarju ga cenijo na 50 milijonov lir. Velikanske cene so njegove umetniške zbirke, katerim so prisodili strokovnjaki vrednost 40 tisoč funtov šterlmgov. Caruso vi dediči prejemajo od fonografskih družb letno borih pod milijona dolarjev. Praktična njegova vdova pa je že začela z razprodajo dragocenih zbirk. Za Borštnik-Verovškov nagrobni spomenik so darovali: po 100 Din; gg. M. Hubad, L. Petrovič, E. Frolich; po 60 Din: g. F. Kollman; po 50 Din: kavarni »Zvezda«, gg. I. Popovič, Hrovat & Komp., bratje Dolničar; po 40 Din. gg. H. Nučič, A. Rojina & Komp., L. Černe; po 30 Din: »Menjalnica trgovske banke« , gg. F. Bizjak, M. Kuštrin, 1. Premelč, V. Bajt, F. Stupica, neimenovani; po 30 Din: The Rex Co„ »Jadran«,, gg. Reicher & Turk, I. Bonač st., I. Vavpotič, P. Golia; po 20 Din: »Vesta«, Meinl d. d., gg. G. Cerny, J. Šušteršič, A. Lampret, F. Magdič, J. Zidar, Gričar-Mejač; po 15 Din: gg. Košmelj, M. Ravtar; po 10 Din: g. Premelj, neimenovani, B. Jeršič, .1. Franke, V. Bežek, neimenovani, J. Laun, J. Dobry, neimenovani, F. Murko, j. Černe, P. Jak, neimenovani, J. Černe, Ig. Vok, I. Medvešček, neimenovani. F. Jeras. 1. Mandelj, S. Bizjak, S. Rus, F. Turk, F. Pišek. Drugi izkaz 5522 Din, skupaj 7012 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — U.lru/enjc gled. igralcev. Tretji izkaz. Slike gledaliških umetnikov se dobe v trgovini s slikami »Special* A. Babka na Aleksandrovi cesti. Današnja številka prinaša kot umetniški prilogi sliki dveli članov opere/ gg. Kovača in Cvejiča. (Atelje »Helios«, Bešter.) — 16 — Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.