PRESKRBA S PITNO VODO SLOVENSKE ISTRE IN ZALEDNEGA KRASA IZ KRAŠKE PODTALNICE V BRESTOVICI WATER SUPPLY OF SLOVENIAN ISTRA AND KARSTIC HINTERLAND WITH KARST GROUNDWATER OF BRESTOVICA prof. dr. Mitja Rismal, uiv. dipl. inž. grad. Strokovni članek Barjanska cesta 68. Ljubljana UDK 628.1.033:628.1.036(497.4) Povzetek l Članek obravnava že peti projekt za rešitev preskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega Krasa. Predhodni četrti projekt tega vodovoda s 57 m visoko pregrado za akumulacijo Suhorka je bil večkrat obravnavan v Gradbenem vestniku. Ta peti načrt pa uporabi namesto Suhorke kraško podtalnico v Brestovici, ki je le ca. tri do štiri km oddaljena od morja. Članek obravnava vodnogospodarske in ekološke pomanjkljivosti tega projekta. Ključne besede: preskrba s pitno vodo, kraška podtalnica, slovenska Istra, Kras Summary l The paper is dealing with now already the fifth project for water supply of Slovenian Istria and the Karst region in background. The previous fourth water supply project was discussed in several papers in Gradbeni vestnik. The new project is using Karst groundwater only 3-4 km distant from the Adriatic Sea instead of the previous one with water impoundment of 57 m high dam on the Suhorka brook. The paper discusses the economic and ecological deficiencies of the project that is not based on integrated water resources management. Key words: water supply, carst groundwater, Slovenian Istria, Carst 1«UVOD Zaradi potrebe po integralnem načrtovanju in upravljanja voda se v tem prispevku ponovno vračamo k problemu pitne vode slovenske Istre in zalednega Krasa, tokrat z obravnavo zdaj že petega projekta za vodo iz Brestovice in Ilirske Bistrice. Zaradi negativne ocene tujih izvedencev leta 2007 sta MOP in Rižanski vodovod po treh projektih (Malni 1980, Veliki Padež 1980, Kubed 1995) opustila tudi četrti projekt tega vodovoda z akumulacijo Suhorka v vrednosti 81 milijonov evrov, za katerega bi država skupaj z neizkoriščenima in 28 milijonov evrov vrednima akumulacijama Molo in Klivnikom plačala 109 milijona evrov. Rešitev vodovoda s tema akumulacijama pa ne bi stala več kot 33 milijonov evrov. Brez novega 17 km dolgega cevovoda za optimalno izrabo energije med rezervoarjem v Rodiku in vodarno na Cepkah pa le 22 milijonov evrov [Rismal, 2009]. Te najcenejše rešitve vodovoda pa MOP in Rižanski vodovod kljub pozitivni oceni tujih izvedencev [Remmler, 2007] nista sprejela. Odločila sta se za zdaj že peti projekt za vodo iz kraške podtalnice v Brestovici in izvira Bistrice v Ilirski Bistrici za 48,6 milijona evrov. Skupaj z neizkoriščeno Molo in Klivnikom pa 76,6 milijona evrov. Rešitev vodovoda z Molo in Klivnikom pa brez nasprotnih argumentov odklanjata od leta 1994 že 17 let. Tako je od vseh petih projektov edino ta rešitev ostala tehnično na nivoju idejne zasnove, čeprav je hidrološko v celoti dokumentirana 2 • DEFINICIJA PROBLEMA Slika 1 • Shema obravnavanih rešitev vodovoda slovenske Istre in Krasa Poglavitne gradbeno-tehnične in ekonomske lastnosti tega projekta za 48,6 milijona evrov iz Brestovice in Ilirske Bistrice in štirih že narejenih projektov so vidne na sliki 1 in iz podolžnega profila transportnih cevi na sliki 2. Rešitev vodovoda iz Brestovice in Ilirske Bistrice potrebuje za transport vode do Rodika od vseh projektov najdaljše, 67 km dolge cevovode in geodetsko višino 557 m za črpanje vode. Maksimalna zmogljivost črpališča tega projekta v Brestovici je ocenjena na 560 l/s [GZS, 2008], še prosta kapaciteta črpališča v Ilirski Bistrici pa 130 l/s, skupaj 690 l/s. Za vodo iz obeh akumulacij Mole in Klivnika, ki stane le 22 milijonov evrov, če - enako kot načrt za vodo iz Brestovice - ne vključuje cene za nov, 17 km dolg cevovod med Rodikom in Cepkami. Med Cerkvenikovim mlinom in Rodikom je treba zgraditi le deset km dolg transportni cevovod, geodetska višina črpanja pa je le 187 m. (sliki 1 in 2). Cena za črpanje vode pa je trikrat manjša. Poglavitna pomanjkljivost oziroma napaka obravnavane rešitve pa je, da tudi ta pitne vode ne rešuje v okviru integralnega načrta optimizacije skupnih stroškov rabe in zaščite voda na tem priobalnem porečju. Ima pa še druge pomanjkljivosti: • Izhaja iz strokovno napačnega in kontradik-tornega nasprotovanja uporabi vode iz obeh akumulacij in reke Reke. Uporabi pa kraško podtalnico in izvire Brestovica, Bistrice in Rižane, ki sodijo po lastnostih, enako kot Reka, med površinske vode, kar je v nasprotju s svetovno in slovensko strokovno prakso uporabe površinskih voda. V Sloveniji zajema površinsko vodo več kot 14 vodovodov (ARSO, preglednica 5). • Ne upošteva se, da je visoka zaščita Reke potrebna tudi brez vodovoda že zaradi varovanja naravnega biotopa po UNESCO-vih zaščitenih Škocjanskih jamah in da je Reka s ca. 250 . 106 m3/leto vode največji donator kraške podtalnice (slika 1). • Ne upošteva se, da je po zgledu svetovne strokovne prakse z načrtovanim varnostnim rezervoarjem (slika 5) za premostitev nepredvidenega onesnaženja Reke pitni vodi zagotovljena večja varnost od kraške podtalnice v Brestovici in Rižani. To potrjujejo pred kratkim onesnaženje Malnov, vodovoda v Postojni, Obrha v Loški dolini in mnogi drugi primeri. • Namesto sonaravnega transporta vode iz Mole, ki bogati biološki potencial Reke v najbolj sušnih obdobjih, načrtujejo ekološko sterilna in energetsko zahtevna 67 km dolga cevovoda v Rodik iz Brestovice in Mole (slika 1). • Že zgrajena čistilna naprava v Ilirski Bistrici s kanalizacijo in drugi ukrepi, ki bodo po obstoječih predpisih za zaščito še zgrajeni brez vodovoda, pa ostanejo za pitno vodo po kriteriju integralnega gospodarjenja le deloma izkoriščeni. • Enako velja za neizkoriščeni energetski potencial 500 m med Rodikom in Cepkami in od Brestovice ca. 370 m nižje črpanje vode Mole in Klivnika iz Reke pri Cerkvenikovem mlinu (slika 2). • Sanacija izgub z načrtovano zamenjavo 118 km omrežja ekonomsko ni utemeljena prej kot v daljšem obdobju 15 let in več. • Zmogljivost izvira Bistrice in 560 l/s iz Bre-stovice z varnostjo proti vdoru morske slanice za ta 48,6-milijonski projekt vodovoda ni zadostno dokazana. Hei A M U S¡7,{0 iV ......__.......——ne fig r* ¿no Hi V flnerovjca.. (Hi \ * f Qreke (m3/s) brez Mote -Qcepke +0,0 (m3/s) -Qcepke +0,1 (m3/s) ■Qcepke +0,2 (mi/s) -Qcepke +0,3 (m3/s) -Qcepke +0,4 (ml/s) ■ Qc epke +0,5 (m3/s) — Qreke (m3/s) nad C. mltrnom Slika 4 • Spremembe črt trajanja pretokov Reke zaradi odvzema vode Q od 0,0 m3/s do 0,5 m3/s za energetsko izrabo pri večjih pretokih od 2,0 m3/s, pri načrtovani porabi vodovoda v letu 2062 in hidroloških razmerah kot v letu 2004, naravovarstveno niso zaznavne. Črta trajanja za Q = 0 se nanaša na naravne pretoke Reke Slika 4a • Tudi sprememba črte trajanja pretokov Reke v ekstremni suši, kot je bila leta 2003, zaradi odvzemov vode Q iz Reke za energetsko izrabo pri večjih pretokih od 2,0 m3/s in pri načrtovani porabi vodovoda v letu 2062 naravovarstveno ni zaznavna načrtovana zamenjava 118 km obstoječih cevi namenjena predvsem znižanju vodnih izgub. Da enkratna zamenjava 118 km omrežja, enako kot v Ljubljani in Londonu, tehnično-ekonomsko ni upravičena, nam pove že rezultat poenostavljenega računa v preglednici 3. Če bi za načrtovanih 24 milijonov evrov znižali izgube na 10 %, bi pri ceni energije 0,118 evra/kWh [Elektro Gorenjska, 2011] na leto prihranili 753.312 evrov, kar pomeni, da bi se danes vloženih 24 milijonov brez obrestne mere povrnilo v 32 letih, pri obrestni meri 2 % pa šele v 50 letih. Preglednica 4 pa kaže, da bi, če bi za isti denar, 24 milijonov evrov, opravili rekonstrukcijo le na Kraškem in Ilirskobistriškem vodovodu in bi zaradi manjših izgub letno prihranili 380.340 evrov, vloženi denar pa bi bil povr- njen šele po 63 letih, pri obrestni meri 2 % pa v več kot 100 letih. Če je vode dovolj, vodne izgube niso poglavitni ekonomski problem, ampak ekološki. Zato v Londonu, kjer gre za pomanjkanje vode, prvenstveno načrtujejo povečanje vodnih zalog z desalinizacijo morske vode in gradnjo 150 . 106 m3 velikega vodnega rezervoarja, sicer tudi aktualni problem 32 % izgub pa rešujejo postopno. Vodovod Srednji letni Q Sedanje izgube vode Znižanje izgub Poraba vode z nižjimi izgubami Znižanje izgub Ocenjeno črpaje N moč Letna poraba energije MT mala tarifa VT visoka tarifa l/s % % l/s l/s m kW kWh/leto kWh/mesec kWh/mesec €/mesec €/leto Rižanski 290 32 10 242 48 650 362 3.174.279 Kraški 155 40 10 122 33 400 249 2.181.340 Ilirskobistriški 75 40 10 59 16 300 120 1.055.487 Skupaj 6.411.106 178.086 356.173 62.776 753.312 Preglednica 3 • Letni prihranek energije, če bi z zamenjavo cevi vodne izgube vseh treh vodovodov znižali na 10 % Vodovod Srednji letni Q Sedanje izgube vode Znižanje izgub na Poraba vode z izgubami Znižanje izgub Ocenjeno črpaje N moč Letna poraba energije MT mala tarifa VT visoka tarifa l/s % % l/s l/s m kW MWh/leto kWh/mesec kWh/mesec €/mesec €/leto Rižanski Kraški 155 40 10 122 33 400 249 2.181,340 Ilirskobistriški 75 40 10 59 16 300 120 1.055,487 Skupaj 3.236,826 89.912 179.824 31.695 380.340 Preglednica 4 • Letni prihranek energije, če bi za znižanje izgub na 10 % za 24 milijonov evrov zamenjali cevi le na Kraškem in Ilirskobistriškem vodovodu 4 • ČIŠČENJE IN VARNOST VODE REKE IZ MOLE IN KLIVNIKA ZA PRESKRBO S PITNO VODO OBEH AKUMULACIJ 4.1 Zajem in čiščenje površinske vode iz Reke Po predpisih za pripravo pitne vode sodi z vodo iz Mole in Klivnika obogatena Reka v prvi kakovostni razred površinskih voda enako kot kraški izviri Rižane, Brestovice in Bistrice v Ilirski Bistrici. Shema zajema in čiščenja vode na sliki 5 vsebuje naslednje elemente: 1. Zajem vode iz Reke in Padeža 2. Črpališče vode z izravnalnim bazenom za črpanje vode v varnostni bazen 3. Varnostni bazen z zalogo vode za premostitev onesnaženja v rečni vodi z istočasno funkcijo sedimentacije in kemičnega pred-čiščenja zajete vode (po potrebi aktivno oglje, koagulacija, kosmičenje, pred-dezinfekcija) v primeru kratkotrajnega poslabšanja kakovosti zajete vode 4. Filtracija 5. Dezinfekcija 6. Izravnalni rezervoar s črpališčem za očiščeno vodo za Rižanski in Kraški vodovod v rezervoar na Rodiku. 4.2 Kakovost pitne vode Reka enako kot izvira Rižane, Bistrice v Ilirski Bistrici ter kraška podtalnica Brestovica sodi po fizikalnih, kemičnih in bakterioloških lastnostih med površinske vode. Očiščena voda iz teh vodnih virov je v kemično-bakteriološkem pogledu enake ali podobne kakovosti. V kraškem podzemlju se akumulirana površinska voda sicer dalj časa zadržuje in se s sedimentacijo in drugimi procesi naravno - odvisno od časa zadrževanja - tudi precej očisti. Vendar pa lahko ob deževju, ko voda nabrane usedline odplakne, zakali celo bolj od površinskih vod. Zato med potrebnim čiščenjem kraške podtalnice in površinske vode ni bistvenih razlik. Očiščena voda je v kemičnem in bakteriološkem pogledu enake kakovosti z izjemo nihanja temperature vode, ki je pri površinski vodi večje. Po ARSO je Rižana zelo ranljiv kraški vir pitne vode. Zaradi občasne prisotnosti salmonele, kar dokazuje neposredni stik s fekalijami, je razvrščena v razred A3. 4.3 Varnost pitne vode celotnega vodovodnega sistema in Reke, Rižane ter Brestovice pred onesnaženjem Slika 5 • Shema za čiščenje Reke pred uporabo za pitno vodo Z vključitvijo Mole in Klivnika pridobi celotni vodovodni sistem na varnosti zaradi več razlogov: • Z vključitvijo Mole in Klivnika, ki pokrijeta porabo vseh treh vodovodov, in lastnimi viri v Rižani, Klaričih (Brestovica) in Bistrici je preskrba z vodo vseh treh vodovodov bistveno varnejša, kot če sta Rižanski in Kraški vodovod v sušnem obdobju odvisna le od Brestovice. • Pri Reki je mogoče vir onesnaženja vode na površini hitreje ugotoviti, vzroke pa hitreje odstraniti. V prehodnem času pa uporabiti vodo iz varnostnega rezervoarja (pri daljšem onesnaženju, če je to potrebno, pa že v rezervoarju uporabiti koagulacijo, kosmičenje, dezinfekcijo, aktivno oglje, flotacijo itd.), kar pa pri Brestovici ni mogoče. • Izdatnost Brestovice 565l/s (črpalni preizkus v mokrem letu 2008) v primerjavi z izvedeno 40-letno vodno bilanco Mole in Klivnika ni dovolj dokazana. Letni pretok Reke je bil namreč leta 2008 dvakrat večji kot v sušnem letu 2003. • Za podtalnico v Brestovici je v elaboratu Geološkega zavoda Slovenije (8.12.2008) ugotovljeno periodično povečanje koncentracije Na+ in Cl-, kar kaže na možnost vdora morske slanice v črpano vodo, ki ga brez nasprotnih dokazov pri tako pomembnem projektu ni mogoče izključiti. • Varnost načrtovanega vodovoda brez zadostnih dokazov o zmogljivosti in o možnem vdoru slanice ni dovolj utemeljena • Odvisno od krovne plasti in zakraselosti v spodnjih slojih je kraška podtalnica Rižane in Brestovice pred onesnaževanjem s površine bolj zaščitena kot Reka. Slaba stran pa je, da virov onesnaženja večkrat pravočasno ni mogoče ugotoviti, posledice pa je težko preprečiti. 4.4 Nasprotovanje uporabi Reke za pitno vodo strokovno ni upravičeno Večina človeštva se oskrbuje s pitno vodo iz površinskih voda. V spodaj navedenih in drugih primerih iz rek ali kraških izvirov pa tudi v Sloveniji. Nasprotno od predlagane rešitve z vodo iz Reke oziroma Mole in Klivnika so ti sistemi v večini varovani brez varnostnih rezervoarjev in so zaščiteni le z varnostnimi pasovi in s podobnimi pasivnimi varnostnimi ukrepi. Če pride do onesnaženja, so vezani na druge vodne vire, če so ti na voljo. Št. Vodni vir Število prebivalcev Vodovod 1 Rižana 60.000 Rižanski 2 Mrzlek 35.000 Nova Gorica 3 Ljubija 30.000 Velenje 4 Malni 19.000 Postojna 5 Hudinja 12.000 Celje 6 Bistrica 11.000 Slovenska Bistrica 7 Podroteja 4.000 Idrija 8 Soča, Močila 2.000 Ajba 9 Podlipa 1.500 Vipava 10 Kolpa Vinica 1.400 Vinica 11 Veliki Obrh 1.000 Loška dolina 12 Mariborski otok 200.000 Maribor 13 Mihovci 17.000 Ormož 14 Globočec Suha krajina Preglednica 5» Vodovodi v Sloveniji I z zajemom površinskih vod 5 • UPORABA MOLE IN KLIVNIKA ZDRUŽUJE INTERES UPORABNIKOV PITNE VODE, ENERGIJE, RIBIŠTVA IN EKOLOGIJE V nasprotju s črpanjem vode iz Brestovice zagotavljata akumulaciji Mola in Klivnik za vodno bilanco na slikah 6, 6a in 6b istočasno pozitivno energetsko bilanco vodovoda (slike 3, 3a, 3b) in sožitje vodovoda z interesi ribištva za bogat športni ribolov v obeh ciprianidnih akumulacijah (slike 7 do 10). Z bogatenjem Reke za potrebe vodovoda pa se poveča njen naravni biološki potencial tudi za salmonide in vodne športe (sliki 11 in 12). Na sliki 6 je podan upad gladine v obeh akumulacijah (za ekstremno sušno leto 2003) za pokritje porabe vodovoda in povečanje pretokov Reke nad odvzemom vodovoda pri Cerkvenikovem mlinu, ki bi se sicer presušili. Slika 6a pa za enako sušno leto 2003 prikazuje upad gladine in povečane pretoke v Reki za odvzem Rižanskega vodovoda velikosti 0,445 m3/s pri maksimalni mesečni porabi vode 0,549 m3/s v načrtovanem letu 2062. Slika 6b ilustrira isti primer, če Mola in Klivnik pokrivata skupno mesečno porabo Rižanskega in Kraškega vodovoda 0,702 m3/s, ki je merodajna za načrtovanje prostornine obeh akumulacij. Slednji primer je relevanten, ker kot sledi iz energetske bilance na sliki 6b, se poraba energije za pokrivanje Slika 7 • Pregrada Klivnik z izpustom vode Slika 6* Vodna bilanca Rižanskega vodovoda za porabo v sušnem letu 2003 pri naravnih pretokih Reke Slika 6a* Vodna bilanca Rižanskega vodovoda za načrtovano porabo leta 2062 pri naravnih pretokih, kot so bili v sušnem letu 2003. Nad Cerkvenikovim mlinom je pretok za 0,4 m3/s večji od naravnega pretoka Q = 0,0 m3/s Slika 8* Akumulacijsko jezero Klivnik Slika 6b* Vodna bilanca vodnega sistema z Molo in Klivnikom za Rižanski in Kraški vodovod za načrtovano porabo leta 2062 za sušno leto, kot je bilo leta 2003. Nad Cerkvenikovim mlinom je pretok Q = 0,6 m3/s, pod njim pa Q = 0,2 m3/s, večji od naravnega pretoka Q = 0,0 m3/s Slika 9* Ulov v Moli (Ribiška družina Ilirska Bistrica) Slika 10 • Ulov v Moli (Ribiška družina Ilirska Bistrica) Slika 11 • Ribolov na salmonidni Reki (Ribiška družina Ilirska Bistrica) Slika 12 • Ulov na Reki (Ribiška družina Ilirska Bistrica) deficita Rižanskega vodovoda in celotne potrošnje Kraškega povrne s pridobljeno energijo med rezervoarjem na Rodiku in vodarno Rižanskega vodovoda na Cepkah. Prednost uporabe Mole in Klivnika pred Bre-stovico je poleg večje varnosti pitne vode tudi v vodnogospodarskem in ekološkem pogledu predvsem v: a. nižjih investicijskih in energetskih stroških b. uporabi državnega kapitala v sicer neizkoriščenih akumulacijah Mole in Klivnika c. sprostitvi za vode namenjenega denarja za nedokončano zaščito reke Reke, ki napaja kraško podtalnico in zaščitene Škocjanke jame, in za druge aktualne probleme voda na tem območju in v celotni državi d. obe akumulaciji akumulirata iz prispevne površine manj od 75 % padavinske vode. Z nadvišanjem obeh pregrad je mogoče tako pridobljeno vodo uporabiti za namakanje, povečanje poplavne varnosti na ca. 20 km dolgem odseku Reke, in povečati nizke vode tudi v korist ribištva in vodnih športov, kar pri projektih vodovoda z akumulacijo na Padežu in Suhorki ni mogoče ali pa je dražje in težje izvedljivo. Uporaba vode iz Mole in Klivnika ima pred uporabo vode iz Brestovice še naslednje prednosti: a) Izkoristek že vloženih sredstev že zgrajenih akumulacij ter za zaščito Reke zgrajena kanalizacija in čistilna naprava v Ilirski Bistrici. b) Uporaba iz Mole in Klivnika obogatene Reke za pitno vodo potrebuje enako kakovost, kot jo narekuje že samo varovanje plemenitih salmonidnih voda, kot je Reka. c) Uporaba Mole in Klivnika dodaja k obstoječim predpisom o zaščiti površinskih voda in varovanju kraške podtalnice, ki jo Reka napaja, le dodatni smisel in potrebo. Že samo varovanje kraške podtalnice brez vodovoda bi zahtevalo enako visoko kakovost Reke, kot jo zahteva njena uporaba za pitno vodo. d) Za polovico (ca. 24 milijonov evrov) nižja investicija in letno ca. 510.586 evrov nižji energetski stroški (preglednica 1). e) Z izgradnjo energetskega sistema med Rodikom in Cepkami in od 740.000 do 840.000 evrov nižjimi stroški za energijo (preglednica 1) bi s turbinami, črpalkami za izkoriščanje energetskega padca, lahko v primeru izpada Kraškega vodovoda vodo črpali tudi v nasprotni smeri. f) Samo z delom tega prihranka je mogoče poravnati stroške za postopno obnovo dotrajanega omrežja v 10 do 15 letih. g) Večjo varnost vodovodnega sistema z Molo in Klivnikom z v suši največjo mesečno zmogljivostjo 700 l/s, z Brestovico s 560 l/s (vdor slanice?), Rižano 120 l/s (min merjeno za vodovod pri ostanku 74 l/s v Rižani) in Ilirsko Bistrico (130 l/s?), zagotavlja z dominantnim rezervoarjem na Rodiku največjo varnost vsem trem vodovodom. h) Nižja investicija v primerjavi z rešitvijo z akumulacijo Suhorka, za ker 25 % večja prispevna površina omogoča s povišanjem pregrad več vode za vodovod in ostale potrebe. i) Akumulacija Padež z vodno zalogo 22 . 106 m3, ne pa Suhorka z 13 . 106 m3, ostaja dolgoletna strateška rezerva. j) Z varnostnim rezervoarjem je dosežena podobna varnost vode Reke pred onesnaženjem kot pri Suhorki in večja možnost nadzora intervencij nad kakovostjo vode pred onesnaženjem vode, kot je pri kraški podtalnici v Brestovici in Rižani (primeri: izvir Krupe v Beli krajini, Globočec v Suhi krajini itd.). k) Preostanek denarja se lahko porabi za zaščito Reke in njenih pritokov. l) Možnost trajnega izkoriščanja energije na cevovodu Rodik-Cepke. m)Uvaja se princip integralnega upravljanja z vodnim režimom. 6•SKLEP Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z Rižanskim, Kraškim in Ilirskobistriškim vodovodom potrdilo zdaj že peti projekt vodovoda z Brestovico. Na argumente v tem prispevku, ki so jih prejeli, niso odgovorili z nobenimi nasprotnimi dokazi, enako kot pri projektih tega vodovoda s Kubedom in Suhorko [Ris-mal, 2003-2009]. Obravnava o najcenejši ekološko skladni rešitvi vodovoda z Molo in Klivnikom, ki sloni na preverjenih 50-letnih meritvah Reke po ARSO, pa že 20 let ni mogoča. 7 • LITERATURA ARSO, Seznam površinskih virov pitne vode, število oskrbovanih prebivalcev ter opis merilnega mesta. ARSO, Kakovost površinskih virov pitne vode v Sloveniji, 3, Razvrstitev površinskih virov pitne vode v kakovostni razred, avgust 2008. Bračič Železnik, B., Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., Vodne izgube Ljubljanskega vodovoda - Podnebne spremembe in vpliv na oskrbo s pitno vodo, Ljubljana, Hotel Mons, 9. 6. 2011. Elektro Gorenjska, internet, avgust 2011. Geološki zavod Slovenije, Črpalni preizkus Brestovica, december 2008. Remmler, F., Skark, C., Grischek, T., Syhre, C., Review of the project Water Suply for Istria and the Coastal Region, Institut für Wasserforschung GmbH Dortmund, Zentrum für Angewandte Forschung und Technologie e.v.an der Hochschule für Technik und Wirtschaft, Dresden HTW, 2008. Rismal, M., Pitna voda iz reke Reke za Slovensko primorje - primer trajnostnega ravnanja z vodami, Gradbeni vestnik, oktober 2003. Rismal, M., Ali je akumulacija Suhorka potrebna?, Gradbeni vestnik, avgust 2007. Rismal, M., Odgovor dr. Urošu Kranjcu na njegove trditve v Gradbenem vestniku, oktober 2007, Gradbeni vestnik, januar 2008. Rismal, M., Hidrologija v funkciji rešitev, Gradbeni vestnik, julij 2008. Rismal, M., Vprašanje ekološko sprejemljivih pretokov Qes, Mišičevi dnevi, december 2008. Rismal, M., Ekološko sprejemljivi najmanjši pretoki, Gradbeni vestnik, marec 2009. Rismal, M., Rešitev preskrbe s pitno vodo Obale in Krasa z akumulacijo Mole in Klivnika so potrdili mednarodni izvedenci, Gradbeni vestnik, maj 2009. Rismal, M., Odgovor na pripombe M. Brillyja in A. Kryžanowskega, Gradbeni vestnik, november 2009. Rismal, M., Primerjava variant za rešitev pomanjkanja vode v Rižanskem vodovodu, 26. 2. 2011. IEI, Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja, Projektna faza III: Idejna zasnova - obdelava variantnih rešitev, Projektni sklop: 3.2.1 VODNAR Izdelava vodne bilance, Delovna faza: 3. poročilo, Delovna podfaza: Poročilo za delovno skupino, Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Številka projekta: 6P-3B6-A_030_01_03, 15. 3. 2006. VODNAR, Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja, Projektna faza III: Idejna zasnova - obdelava variantnih rešitev, Projektni sklop: 3.2.1 Izdelava vodne bilance; Delovna faza: 3. Poročilo; Delovna podfaza: Poročilo za delovno skupino, Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor; Številka projekta: 6P-3B6-A_030_01_03, 15. 3. 2006. VODNAR, Zadnje vmesno poročilo o hidravlični analizi za obstoječi vodovodni sistem Kraškega vodovoda Sežana - Dopolnjeni izvod, marec 2009. VODNAR, Vmesno poročilo o možnosti odvoda pitne vode iz občine Ilirska Bistrica v Vodohran Rodik, marec 2009.