GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE bčinska knjižnica mv>ry T X čevljar TRŽIČ___LETNIK XIII_ŠTEVILKA 2_FEBRUAR Občni zbor osnovne organizacije sindikata Oblast delavcem — cilj socialistične revolucije V polni dvorani TVD Partizan Tržič je predsednik dosedanjega izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata naše tovarne tovariš Marjan Markič v soboto 13. januarja nekaj minut pred šestnajsto uro odprl občni zbor osnovne organizacije sindikata. Po osvojitvi predloga dnevnega reda in izvolitvi delovnega predsedstva, ki mu je predsedoval tovariš Slavko Hvalica, je Marjan Markič Nesreče pri delu v letu 72 Za preteklo leto je razveseljiva ugotovitev, da se je zmanjšalo število nesreč pri delu nasproti letu 1971 od 64 na 50 ali za 21,9 %. Če ugotavljamo, da se je zmanjšalo število nesreč pri delu, pa moramo v isti sapi povedati, da se je število nesreč na poti na delo ali z dela povečalo iz šest v letu 1971 na štirinajst v letu 1972. To kaže na sorazmerno sklabo skrb za poti in ceste po katerih vsak dan hitimo na delo in z dela. Čeprav ugotavljamo, da število nesreč ni veliko za tako veliko število zaposlenih, pa vendar pri večini primerov nesreč botrujemo mi sami z našo neprevidnostjo. Kako neprijetno je ostati doma ali ležati v bolnici. Zavedati se moramo, da če se zgodi nesreča, smo najbolj prizadeti mi sami. Verjetno bodo nesreče tudi v prihodnje, a zakaj bi morali biti prizadeti prav vi? dopolnil poročilo o delu osnovne organizacije sindikata, ki je ocenjevalo delo osnovne organizacije sindikata v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju. Zavzel se je za dosledno uresničevanje načel: vsakemu po njegovem delu in za enako delo enako plačilo. V razpravi se je prvi oglasil delegat iz Trbovelj Oskar Čamer. Njemu pa je sledilo še dvanajst delegatov in delegatk in predstavnik republiškega sindikata za industrijo in rudarstvo Danilo Roblek ter Ivko Bergant, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Če strnemo razpravo in skušamo podati osnovne misli, ki so izzvenele na občnem zboru so te: — poglabljanje samoupravnih odnosov v smislu uveljavljanja ustavnih dopolnil, — večja prizadevanja na področju gospodarjenja v težjih pogojih, ki se pričakujejo v bodočnosti — in poživitev športno-re-kreativne in kulturne dejavnosti. Na koncu so delegati soglasno izvolili 35-članski plenum in tričlanski nadzorni odbor. Božidar Meglič V plenum osnovne organizacije »PEKO« so bili izvoljeni: Arzenšek Ruža — 515, Be-dina Edi — 700, Boncelj Janez — 510, čamer Oskar — 515, Eržen Marija — 523, Frelih Marija — 200, Godnov Ve. ra — 400, Grašič Stanko — 523, Gramc Olga — 512, Halužan Janko — 524, Janc Boris — 560, Jerman Franc — 512, Jurjevič Drago — 531, Kožar Jure — 200, Kralj Anton — 530, Kralj Rezka — 510, Kramar Ferdinand — 523, Lapa j na Miro — 528, Lausegar Darko — 532, Lau-segar Ivan — 520, Meglič Vida — 512, Ovsenek Kati — 512, Pestotnik Breda — 515, Petek Maks — 515, Plantan Marija — 512, Plesničar Marija 520, Ribnikar Ida — 600, Roblek Pavel — 510, Roblek Zdenko 511, Stritih Daša — 300, Šuštar Ivan — 540, Verš-nik Rudi — 560, Vevar Marija — 500, Zupan Miro — 532, Zupan Peter — 600. V izvršni odbor osnovne organizacije sindikata »PEKO« pa so bili izvoljeni: Roblek Pavel — predsednik, Ribnikar Ida — podpredsed. nik in člani Bedina Edi, Boncelj Janez, Čamer Oskar, Janc Boris, Jurjevčič Drago, Grašič Stanko, Frelih Marija, Kramar Ferdinand in Zupan Peter. čestitamo! Naša kultura Veliko je bilo napisano o kulturi in za kulturo. In kakšna je naša kultura? Nekdo je dejal: »Kultura je taka, kot jo narod zasluži«. V teh besedah je gotovo veliko resnice. Če si dandanašnji prizadevamo, da bi si pridobili čimveč denarja in materialnih dobrin, nam ni dosti mar za kulturne dobrine. Ne bom razglabljal, čemu je tako, toda v socializmu bi moral biti človek tudi duhovno bogat. In prav s kulturo se človek duhovno krepi. Ni samo umetnost kultura, kultura je tudi graditev novih bolj humanih odnosov, boj za politično in socialno svobodo. V teh nekaj besedah sem skušal opredeliti svoj odnos do kulture, o naši kulturi pa soditi ne morem in ne smem, kajti: »Le čevlje sodi naj kopitar«. Božidar Meglič Sklepi delavskega sveta Delavski svet tovarne obutve PEKO Tržič je na 1. iz-renem zasedanju, dne 22. 1. 1973, sklenil naslednje: 1. Soglasno se potrdijo spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka v usnjar-sko-predelovalni industriji SR Slovenije in sicer v besedilu, ki ga je predložila skupna komisija podpisnic in ki je priloženo zapisniku zasedanja delavskega sveta s tem, da se člen 12, ki govori o poprečnem dohodku v preteklem letu, dopolni z besedami: »... oziroma v tekočem letu, če je Iz obračuna za leto 1972 je razvidno, da so bile normte v preteklem letu prekoračene poprečno za 27,8% in da je najnižji procent (23,3%) dosegla enota 511, če izvzamemo enoto 515, v kateri je bilo v preteklem letu še zelo veliko priučevanja. Postavlja se vprašanje, ali je procent 27,8 pravilen ali ne. Tu se moramo ozreti naprej na splošno pravilo, ki pravi, da so norme pravilne takrat, kadar so v poprečju presežene za 5 do 6% in da nekaj delavcev ta procent seveda presega, nekaj pa jih ostane tudi izpod norme. Za čevljarsko industrijo v svetu ta normativ ne velja. Zato nas ne sme motiti, če je poprečje preseženo 25 % (morda celo 28 %) in če so posamezniki dosegli 150% ali več. Zelo pa nas moti, če nekateri ne dosežejo niti 115 % ali ostanejo celo pod 100%. Za vse tiste, ki pod normal- dohodek zaradi poostrenih pogojev poslovanja nazadoval.« Tov. Jože Dolenc — glavni direktor se pooblašča, da v imenu podjetja podpiše spremembe in dopolnitve sporazuma, ki stopijo v veljavo s 1. 10. 1972. 2. Soglasno se potrdi pristop k samoupravnemu sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki za območje občine Tržič predpisuje: — najnižjo stopnjo izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo v višini 6 % od bruto OD; nimi pogoji ne dosežejo vsaj 115%, mirno lahko trdimo, da ne dosegajo normalnega učinka. Lahko pride seveda do tega, da je norma previsoka, tako da je delavec trajno ne more presegati. V takem primeru je najprej treba pogledati kakšno je poprečno doseganje norme enote. Ce je preseganje norme v enoti najmanj 20%, je potrebno iskati rešitev v enoti. Verjetno se je na kakšnem delovnem mestu delo spremenilo, zaradi česar je norma postala prelahka in jo je potrebno povečati (razumljivo z vednostjo prizadetega delavca) in s tem dobiti sredstva za preostre norme. Pri tem je treba biti zelo objektiven. Bilo bi napak, če bi enostavno »porezali« norme, ki so visoko prekoračene, in ne upoštevali pri tem spretnost, pridnost in posebno prizadevanje delavca. Prav tako bi seveda — od tega 30 % prispevka za družbeno pomoč v stanovanj sekm gospodarstvu, ki se nakazuje v solidarnostni sklad pri SO Tržič in 10 % od izločenih sredstev za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje, ki se oroča-jo poslovni banki Tržič. Za podpisnika sprememb tega sporazuma se pooblašča tov. Jože Dolenc — glavni direktor. Predstavnik našega podjetja, ki bo imenovan za člana skupščine solidranostnega sklada, naj deluje v tej smeri, da bo ustrezni del teh odstotka tudi bilo napak, če bi prenizke norme popravljali iz enostavnega razloga, ker jo delavec slabo dosega, ne bi pa upoštevali dejstva, da je slabemu doseganju kriv delavec sam. Vprašanje norm je zelo zapleteno in ga najlažje pravilno rešujejo enote same, ker se delavci med seboj poznajo in ker najbolj objektivno lahko presojajo težino in zah. tevnost posamezne delovne operacije. Osnovno pravilo (ki ga večina delavcev spoštuje in ceni) je, da morajo biti norme enako lahke oziroma enako težke. Ker z nepravilno normo zelo močno lahko posegamo v delitev dohodka, je ena izmed osnovnih pravic in dolžnosti delavca — uprav. Ijalca, da po svojih močeh prispeva k čimbolj pravilni normi in s tem k čim pravičnejši delitvi sredstev za' osebne dohodke. Janko Rozman Norma presežena 27,8 Najmanj — največ V Uradnem listu SRS so bile dne 16. novembra 1972 objavljene nekatere spremembe družbenega dogovora. Med drugim tudi določilo o naj nižjem in naj višjem osebnem dohodku. Predpisano je, da najnižji mesečni osebni dohodek za polni delovni čas in normalni učinek ne sme pasti pod 900 din in da najvišji pri normalnem poslovnem rezultatu ne sme presegati 6.000 din. Spremembe veljajo od 1. oktobra 1972 pod pogojem, če jih podpisnice sporazuma predlagajo, verifikacijska komisija odobri in da jih organizacije združenega dela vnesejo v svoj pravilnik. Kot je znano smo na delavskem svetu 25.12.1972 potrdili spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Z njim smo določili najnižji startni osebni dohodek za 182 ur pri normalnem delovnem učinku 918,86 din, najvišji pa naj bi po osnovnih merilih znašal 5.237,20 din. Cesto beremo v časopisih, da pri posameznih podjetjih znaša najnižji osebni dohodek 1.000 din, 1.100 din ali tudi več dinarjev. Ker podjetja upoštevajo pri tem vse prejemke, ki jih delavec dobi, je prav, da tudi mi spregovorimo o tem, kakšen je lahko zaslužek delavca pri nas, kadar dela po normi in dosega normalni delovni učinek. Tu se postavlja vprašanje, kaj je smatrati za normalni učinek. Ali je učinek normalen, kadar je norma dosežena 100%, 115 % ali celo 128% kot je bila v poprečju dosežena v letu 1972? V primeru, če dosega delavec normo vsaj 115 %, se osnovni zaslužek 918,86 din zviša že na 1.056,69 dinarjev in če k temu dodamo še vsaj 10 % za točko (lani je znašalo poprečje izplačane točke 12 %), se dohodek poviša na 1.162,36 din in to je tudi znesek, ki ga delavec, ki dosega normalni učinek mesečno lahko doseže. To kar prejmejo delavci za regres in tako imenovano tretjo delitev ter za razne dodatke (stalnost, nadure, nočno delo, nedeljsko delo, ipd.), pri izračunu nismo upoštevali, četudi ti prejemki lahko predstavljajo precejšen znesek, ki ga delavec dobi. Na najvišji osebni dohodek norma nima vpliva in se mesečno zviša lahko le za vrednost točke. Verjetno ne bi bilo napak, če bi najvišji osebni dohodek ali morda celo osebni dohodek direktorjev sektorjev vezali na doseženi učinek (poslovni uspeh podjetja) in jih s tem materialno (ne samo moralno) postavili v odvisnost od dobrega ali slabega poslovnega odločanja. O pravilnostih teh stališč bi se seveda morali domeniti pri naslednji spremembi pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Slej ko prej pa je poglavitna naloga celotnega kolektiva, da prispeva vsa svoja znanja in izkušnje v korist čim pravičnejše delitve sredstev za OD. Janko Rozman sredstev koristilo tudi naše podjetje. Tov. Jože Dolenc se imenuje tudi za podpisnika teh sporazumov pri občinah, kjer imamo poslovalnice, oziroma pri občini Trbovlje, s tem, da v okviru svojih pristojnosti za podpisnika lahko pooblasti tudi drugo osebo. 3. Obnovi se potrditev včla-njenja našega podjetja v poslovno združenje »Modna hiša« Ljubljana, z naslednjimi pravicami in dolžnostmi: — Peko je edini dobavitelj za obutev, — pripadajo nam vse pravice pridruženega člana po statutu Modne hiše, — za pristop vložimo 900 tisoč din, kar predstavlja naš delež v skupnih sredstvih Modne hiše in ki se nam vrne v primeru izstopa v 5-let-nih obrokih, pri čemer se prvi obrok plača 2 leti po izstopu, — poslovanje prodajaln z obutvijo pri Modni hiši vršimo na bazi komisijske prodaje. Za podpisnika pogodbe je delavski svet imenoval glavnega direktorja, tov. Jožeta Dolenca. Znesek pristopnine se nakaže v dveh obrokih in sicer ob koncu I. in II. polletja 1973. Zdravje naše bogastvo V novem letu smo si želeli veliko uspehov, sreče in zdravja, predvsem zdravja. In ni ga večjega bogastva kot je zdravje. Če smo zdravi lahko delamo, se ukvarjamo z drobnimi problemi vsakdanjega življenja in smo zadovoljni. Včasih pa nas naše zdravje izda in vse je v trenutku obrnjeno na glavo. Na našo srečo se v takih primerih lahko zatečemo po zdravniško pomoč. Lani od maja se je zatekla v ambulanto večina zaposlenih in to ne samo enkrat, saj je bilo opravljenih 11846 kurativnih pregledov, kar je daleč presežen normativ pregledov, ki je bil lani 33 pregledov na delovni dan. Bolj kot zanimivost naj povem, da je bilo v obratni ambulanti opravljenih 264 manjših kirurških posegov, danih 933 injekcij in povitih 1240 obvez. Poleg zdravljenja že bolnih pa so delali tudi na področju preventive, to je skušali so preprečevati bolezni in poškodbe, kar je tudi zelo velikega pomena. Pregledali so 195 delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva, cepili proti gripi, pregledali vajence in delavce v obratu družbene prehrane ter vodih tečaje prve pomoči. Prav ti tečajniki bodo lahko veliko pomagali svojim sodelavcem pri even-tuelnih nezgodah. Oni tudi skrbe za omarice prve pomoči. Iz naštetega se vidi, da je delo naše obratne ambulante zelo razvejano in zelo pomembno. Že tako ali tako nas ob pomanjkanju delavcev prizadene vsak izostanek z dela zaradi bolezni. Božidar Meglič Delitev rezervnih skladov Delitev osebnih dohodkov za leto 1972 je bila ob izplačilu za mesec december zaključena, nerazdeljena so ostala le sredstva rezervnih skladov delovnih enot. Verjetno vsi člani kolektiva ne vedo odkod ta sredstva nastajajo in za kaj so namenjena, zato želimo dati kratko pojasnilo. Za vsako delovno enoto mesečno ugotavljamo vrednost točke za obračun osebnih dohodkov. Kot je znano izplačujemo tudi takrat, ko točke ne dosežemo s 100 %, nominalno vrednost točke, torej 100, vendar podjetje pokriva primanjkljaj do 95, dočim mora delovna enota ostalih 5 poe-nov pokriti iz svojega rezervnega sklada. Ce enota doseže vrednost točke iznad 100, izplačujemo do 115 ugotovljeno vrednost v celoti, ko pa je meja 115 presežena, gredo sredstva od 115 do 120 v rezervni sklad delovne enote, sredstva iznad 120 pa v rezervni sklad podjetja. Torej rezervni skladi delovnih enot nastajajo v delovnih enotah takrat, ko te do- sežejo višjo vrednost točke od izplačane in so tem višji, čim manjkrat so sredstva koristili za pokrivanje nedosežene vrednosti do 100. S sredstvi rezervnih skladov delovne enote razpolagajo povsem samostojno. Lahko jih namenijo za izplačilo osebnih dohodkov, lahko jih pa porabljajo tudi v druge namene, kakor se pač same odločijo na svojih sestankih. Odločijo se lahko tudi za izplačilo nagrad najbolj prizadevnim delavcem za posebne zasluge ali pa tudi za dodelitev socialne pomoči sodelavcem, katere je doletela kakšna nesreča ali pa so v drugih stiskah. Rezervna sredstva se ugotavljajo dokončno z vsakoletnim zaključnim računom in tako bo tudi letos. Zaključni račun za leto 1972 bo delavski svet potrdil do 20.2. 1973 in od tedaj bodo prosta sredstva rezervnih skladov delovnih enot na razpolago za delitev. Janez Kališnik Naš cilj — uspešno poslovanje Proizvodnja je smotrna človekova dejavnost, s katero si človek zagotavlja gospodarske dobrine; z njimi krije svoje potrebe. Temelj človekovega obstoja in razvoja je delo, ki je usmerjeno predvsem k pridobivanju raznih dobrin, njihovi porazdelitvi, menjavi in potrošnji. Z delom spreminjamo v proizvodnji naravne dobrine v razne uporabne vrednosti, ki so potrebne za življenje. Izhajajoč iz Itega dejstva, se nam postavlja vprašanje, 'kako organizirati proizvodni proces, da bomo z danimi sredstvi dosegli največjii učinek ali čim več izdelkov s čim manjšimi stroški. Delovne organizacije, 'ki dosledno ne poslujejo po ekonomskih načelih, imajo še dovolj notranjih rezerv. Notranje rezerve so element, Ibi zavira produktivnost in ekonomičnost poslovanja ter povečuje stroške proizvodnje in cene izdelkom. Tudi mi ne moremo itrdiitil, da smo vse možnosti izkoriščanja notranjih rezerv maksimalno izkoristili. Moramo biti samokritični in priznati, kje delamo napake in neracionalno poslujemo. Človek je osnovni element proizvodnje, ki v delovnem procesu sodeluje s svojo delovno silo. Pri dedu uporablja svoje sposobnosti: tdlesno moč, inteligenco, strokovno usposobljenost, 'iznajdljivost, izurjenost din volijo. Od njega so odvisni vsi rezultati pošlo, vanja. Upoštevanje discipline, pravic dn dolžnosti v industrijski proizvodnji je •predpogoj za uspešno delo. Vprašajmo se ali je pri nas delovni čas izkoriščen? Kot samoupravlj aliai bi morali imeti toliko zavesti, da delovni čas racionalno izkoristimo. Zakaj ne ibi odkrito razpravljali na sestankih delavnih enot o delavcih, ki svoj delovni čas neučinkovito izkoristijo. Potrebno je razumevanje do sotovarišev, vendar ne v taki meri, da to škoduje uspehom delovne enote in delovne skupnosti. Nujna bo akcija o racionalnejšem izkoriščanju delovnega časa v celem podjetju. Zamujanje, izostanki od dela, predčasno prenehanje z delom, podaljševanje odmora, vmesni odmori, pri katerih nekateri nimajo mere, opravljanje raznih osebnih opravil med delom, vse to vpliva na manjšo produktivnost in slabšo kvaliteto izdelkov. Nestrokovno in površno izvajanje posameznih ddovndh operacij nam povzroča povečanje defektne obutve. Pri analizi vzrokov izvršenih napak se ugotavlja, da je v večini' primerov problem premajhna odgovornost do dela. Pri izvrševanju dela nastopajo štirje osnovni problemi: — da delavec ni dobro poučen, — da nima pogojev, da bi delo kvalitetno opravil, — da preveč hiti, da bi več zaslužil, — da nima volje do dela. Izkoriščanju materiala moramo posvetiti veliko pozornost. V preteklem letu so se skupni materialni stroški v podjetju povečali za prek 50%, cene zgornjega usnja pa za 100%. Razmišljajmo, kako porabiti čim manj materiala. Tudi pri pomožnih materialih lahko kaj prihranimo. Poglejte, kaj. gre v odpadke. Tudi v tem je skritih nekaj naših sredstev, ki gredo v smeti. Zato varčujemo z materialom. Naša naloga je, da pomagamo drug drugemu in vsako, dnevno rešujemo probleme in jih odpravljamo. Ne sme nam biti vseeno, kako smo opravili dnevne naloge. Moramo se boriti, da izvršujemo proizvodne, plane Sn odpravljamo površnost. Naj omenim še nekaj spošnih primerov slabega gospodarjenja. Skoraj gotovo vsak član de- Proizvodnja v decembru Proizvodnja obutve tudi v zadnjem mesecu preteklega leta ni dosegla planirane količine, saj je bil plan izpolnjen le 94 %, izdelanih pa je bilo 2.223 parov manj kot v decembru 1971. V pregledu izpolnjevanja plana po posameznih enotah, pa je tokrat poleg odstotka za december, prikazan tudi podatek za celotno leto 1972: December Leto 1972 510 — sekalnica 91% 96% 51H — izd. zg. deilov 101 % 99% 512 — izd. zg. delov 82% 91% 515 — izd. zg. delov 93% 92 % 520 — mont. oddeäak 97% 98% 521 — tnonit. oddelek 95% 96% 522 — monlt. oddelek 97% 94% 523 — mont. oddelek 89% 93% 524 — monit. oddelek 101% 99% 528 — vuilkanizacijia 85% 97% 530 — plastika 105 % 100% 531 — gumama 102 % 99% 532 — polduretan 104% 100% 540 — usnjama 106% 118 % Pri proizvodnji obutve je bila, tudi še v decembru, ozko grlo izdelava zgornjih delov. Kljub delu v prostih sobotah, je bil v izdelavah zgornjih delov plan izpolnjen le v enoti 511. Proizvodnja obutve za je-sensko-zimsko sezono, kjer so največ težav povzročali zgornji deli, je zaključena. Za tekočo proizvodnjo pa je v zgornjem delu manj vloženega dela, italko da se mora ob zadovoljivi produktivnosti, stanje zgornjih delov tekom januarja normalizirati, s tem bi biffi podani pogoji za izpolnjevanje plana pri proizvodnji obutve. Tudi naročila za pomladansko sezono so zbra- na, to pa pomeni da so našim kupcem že dani tudi dobavni roki. Ob težji situaciji, kakršna je na tržišču, bomo ugodne rezultate dosegli le ob izpolnjevanju postavljenih nalog, to je kvalitetni dn pravočasni dobavi, ta pa je odvisna predvsem od izpolnjevanja plana proizvodnje. je v grafikonu prikazano, koliko parov (korigiranih po vloženem času) obutve odpade na zaposlenega v proizvodnji obutve. Ta podatek je tudi primerjan z enakim za leto 1971. Iz grafikona je razvidno, da je produktivnost po ugodnih rezultatih nižja. Od avgusta GRAFIKON GIBAN3A PRODUKTIVNOSTI Ob pregledu izpolnjenih nalog za zadnji mesec preteklega leta, pa je tokrat prifca-zan še grafikon gibanja produktivnosti za celotno proizvodnjo obutve. Na osnovi podatkov obračuna proizvodnje dalje se je sicer dvigala, vendar pa še ni dosegla višine iz leta 1971, ko je bila v novembru, dosedaj sploh naj-vtišja, tto je 7,70 parov na zaposlenega. Franc Grašič lovne skupnosti niiti ne pomisli, da dela napake in povzroča nepotrebne stroške. Izgublja toplotno energijo, ker za sabo ne zapiramo vrat. Vhodna vrata na hodnikih so odprta, a v umivalnicah teče .piitna voda. Po umivanju jo zaprimo. Luči gorijo tudi pri sončni svetlobi. Izključimo električni tok, kadar lahko delamo brez luči. Na novo prebeljene stene takoj onesnažimo. Ozrimo se okoli sebe, videli bomo vrsto napak, ki jih vsak dan delamo dn povzročamo stroške. Vse plačamo sami. Jože Gros Tiskarski škrat Gledam v časopise in tiskarske napake tu, napaka tam, tudi v Čevljarju. V zadnji številki je namesto »Koliko stanovanj v letu 1972« bilo napisano »Koliko stanovanj v letu 1973«. Pavel Roh-lek namesto Pavel Roblek, pa kaj bi našteval. »Motiti se je človeško,« to drži in »kdor dela tudi greši«. In če bi bilo vsem dovoljeno, da se nekajkrat zmotijo, potem bi pri nas defekt še porastel. Noben izgovor ali opravičilo ne pomaga, edin izhod je, da se v bodoče bolj potrudimo, da bo čim manj napak. Urednik Mali leksikon Produktivnost ali z drugi ma imenoma storilnost oziroma proizvodnost je eno izmed meril gospodarnosti. Običajno pod pojmom produktivnosti razumemo produktivnost dela, čeprav se ugotavlja tudi produktivnost sredstev. Vendar sredstva sama brez dela ne morejo proizvajati, tako da ni smiselno ugotavljati njihovo produktivnost. In kaj nam pove produktivnost? Pove nam koliko je razmerje med količino izdelkov in količino porabljenega dela. Produktivnost narašča, kadar z manj dela napravimo isto število izdelkov oziroma kadar z enako količino dela proizvedemo več Izdelkov. Kadar produktivnost narašča je to znak uspešnosti dela in če pada je to pokazatelj neuspeha. V našem podjetju je lani produktivnost padla za 4 % v primerjavi z letom 1971. Naša poslovalnica v Ljutomeru Poslovalnica v Ljutomeru »Vsakdo se lahko zmoti,« pravijo, jaz sesm se pošteno. Rad potujem na Štajersko in ko sem bežno pogledal na zemljevid, sean se odločil, da se z avtobusom peljem do Ptuja, od tam pa je samo še skok z lokalnim avtobusom do Ljutomera. Resnično sem izbral najkrajšo poit, samo lokalni avtobus Ptuj—Ljutomer še ne vozi. Ne bi bil študent, če ne bi poskusil srečo z avtostopom in v dobri uni sam se preko Ormoža pripeljal v Ljutomer. Prijazen voznik mi je ustavi točno pred našo poslovalnico. Poslovodja Alojz Nidorfer ni bil povsem prepričan, da sem prišel samo k njiim in sanno zaradi reportaže. S poslovodjo sva hitro našla skupen jezik. Pomočnica Jelka Jurinec in vajenec Miran Golob sta najin pogovor spremljala bolj od strani. Bil je Opoldanski čas in v trgovino ni prihajalo veliko kupcev. Tako smo se lahko nemoteno pogovarjali. V trgovini je zaposlena še ena pomočnica Greta Krznar, 'ki pa je bila tisti dan doma. Vajenec Mlillan Šinkovec pa je bil v šoli v Murski Soboti. In kalko je s prometom v trgovini? Lani so prodali za 2.390.000 dinarjev obutve in presegli lanskoletni plan za skoraj 600.000 din. Letos pa so si postavili plan dva in pol milijona dinarjev, poslovodja Alojz Nidorfer pa na tihem upa, da bodo prodali za tri milijone din obutve, seveda ob normalnih pogojih. »Posebno so važni roki dobave« pravi poslovodja Nidorfer. Kupci, v glavnem domačini, nekaj pa je tudi zdomcev, segajo v večini po standardni in ceneni obutvi. V ljutomerski občini, ki šteje osemnajst Nov stroj nove zmogljivosti finančnega sektorja vidoma trajale ves mesec, tako da bomo s knjiženjem začeli v februarju. Avtomatizirana obdelava podatkov bo organizirana postopoma po fazah najprej za tovarno in nato za prodajno mrežo PEKO. Zaporedje dela bo za tovarno in mrežo enako in sicer najprej finančno knjigovodstvo, nato saldakonto in obračun stroškov; razlika bo samo v obračunu stroškov po posameznih poslovalnicah v prodajni mreži. V tretji fazi obdelave podatkov pa bomo prešli na osnovna sredstva in stanovanjske kredite. Prednosti, ki nam jih stroj nudi. je tekoče prikazovanje obveznosti in terjatev in njihovo reševanje. V primerjavi z IBM sistemom se princip dela bistveno ne razlikuje, čeprav je mini kompjuter skromnejši. Se pa po potrebi podjetja lahko dopolnjuje z dodatnimi deli — luknjačem, sortirko itd. Nabave dodatnih delov nismo predvideli in upamo, da jih ob stopnjevanem sodelovanju z ERC ne bomo pogrešali. Vera Godnov Vse večjj obseg poslovanja podjetja zahteva točno in ažurno zasledovanje rezultatov poslovanja. Zastareli in amortizirani knjižni stroji Olivetti niso bili več zadovoljivi, zato smo se odločili za avtomatizirano obdelavo podatkov na mini kompjuterju RUF PRAETOR 8000. Od švi- carske firme RUF nam ga je v decembru 1972 uvozilo zagrebško podjetje TEB Narodne novine, ki bo vodilo tudi celotno uvodno organizacijo v obdelavo podakov ter priuči-tev potrebnega kadra. Predstavniki TEB so pričeli s pripravami v tovarni v začetku meseca januarja in bodo pred- Predstavnika TEB Narodne novine iz Zagreba ob novem stroju za knjiženje. tisoč prebivalcev, prevladujejo kmetje, čeprav se industrija širi iz leta v leto. So pa še daileč od polne zaposlenosti. S širjenjem industrijskih obratov raste tudi kupna moč prebivalstva. Ne morejo se primerjati z večjimi centra, kjer se čevlji bolj delijo, kot prodajajo, pravi tovariš Nidorfer. Čimprej bi radi pričeli prodajati za devize, kajti obetajo si da bodo zdomci, ki jih v teh krajih ni malo, pričeli 'kupovati pri njih. V sicer dovolj veliki prodajalni pogrešajo sanitarije, majhen pisarniški kot, telefon pa so pred kratkim dobili. Ker je prostor vlažen in zato tudi sorazmerno mrzel, bi bilo potrebno poslovalnico adaptirati, o čemer je bilo že veliko govora. Zbrati sredstva za adaptacijo pa ni lahko, še posebej letos, ko so investicijska sredstva v našem podjetju tako zelo omejena. V izložbi je bila še vedno novoletna dekoracija. Poslovodja Nidorfer pravi, da bi bilo edino pametno, da se domeni z aranžerji iz tovarne, kdaj bodo oni poslali opremo, kdaj pa si jo bo moral on sam priskrbeti: »Če bi Alojz Nidorfer imaš petčlansko družino kat poslovodja Alojz Nidorfer. Sam pa izhaja iz petnajstčlanske družine. Bili so neko. iliiko v negotovosti ob Novem letu zaradi izplačila tretje delitve, ker bi bila za njih taka administrativna omejitev zelo nestimulativna. In še nekaj je predlagal tovariš Nidorfer, namreč, da bi tovarno obiskali že vajenci v tretjem letniku in ne šele ko se izučijo. Jelka Jurinec in Miran Golob hotel napraviti lepo izložbo, potem smeš razstaviti malo čevljev, potem pa boš tudi malo prodajal«, pravi naš poslovodja, »izložba mora biti polna, a potem gotovo ni več lepa.« Tudi barva halj oziroma jopičev jim ni preveč všeč. Z osebnimi dohodki so sicer zadovoljni, a dinarji se hitro izgubijo, še posebno če Dve uri pogovora sta minili kot bi trenil. Poslovodja me je pospremil na avtobusno postajo in mi izročil pozdrave za vse v tovarni ali »centrali« kot ji pravijo vsi naši trgovoi. Imel sem srečo, da so bile na poti domov dobre avtobusne zveze im sem bil že po sedmih urah doma. Božidar Meglič Tudi v Angliji dvig cen Angleška statistika sporoča, da so se čevlji do avgusta 1972 podražili v primerjavi z letom 1963 za 33,3% oziroma nasproti letu 1971 za 10 %. Mnogo bolj se je podražilo usnje, in sicer za 80,7% (prav tako v primerjavi z letom 1963). Največji skok cen je nastal pri surovih kožah; pri uvoznih za 160,9 %, pri domačih pa celo za 210,6%. Pri čevljih in usnju bodo cene še naraščale, ker se pri sedanjih podražitvah vidi vpliv še stare zaloge kupljene po nižjih cenah. Janko Rozman Montažni Izmed petih montažnih oddelkov ni bilo lahko izbrati enega, zato sem prosil za pomoč obratovodjo vseh teh oddelkov tovariša Staneta Bodlaja. Napotil me je v od- ka zahteva veliko truda in natančnosti. Včasih prav malenkostna nepazljivost že povzroči, da čevelj ni več tak kot bi moral biti ali kot pravimo temu, da je defekten. Pavel Tadel in Stane Bodlaj delek 523. Ne vem zakaj, a potihem sem računal, da bom tokrat predstavil prav ta oddelek. Mogoče zato, ker sem se že večkrat pogovarjal z mojstrom tega oddelka Pavlom Tadlom in mnogimi že Vsaka napaka, četudi zelo majhna, povzroča škodo in kot vsi zelo dobro vemo, a se tega premalo zavedamo, manjši dohodek in osebne dohodke. In lani je odstotek defekta presegel leto 1971 tu- Maja Kramar, Helena Meglič in Nuša Jenko prej poznanimi sodelavci. Že ime samo, montažni oddelek, nam pove, da v tem oddelku sestavljajo in sestavijo čevelj, ki se že v škatlji po nosilnem traku preseli v skladišče gotovih izdelkov. Delo samo bi lahko razdelili na tri dele, ki pa vsebujejo veliko delovnih faz. To so: cvikanje, montiranje podplatov in končna obdelava ali finiš, kot pravijo popularno. Ni mogoče opredeliti, katera faza je bolj pomembna, vsa- di v oddelku 523. Dnevnega plana 2000 parov zaenkrat še ne dosežejo. Zakaj ne? Odgovoriti na to vprašanje ni lahko. Tu je vrsta vzrokov upravičenih pa tudi neupravičenih. Proizvodnja sama je gotovo zahtevna, kajti moda narekuje izredno komplicirane modele. Ni pa se mogoče odpovedati zasledovanju mode, kajti v nasprotnem primeru bi morali naše čevlje prodajati po zelo nizkih cenah in s tem bi občutno pa- Večja smelost pri delu Delovna enota oddelka 523 je imela 23. januarja popoldne sestanek, ki je bil sklican na pobudo glavnega direktorja. Sestanku so prisostvovali še direktorji splošnega, tehničnega in finančnega sektorja in šefa plana oziroma obračuna proizvodnje. V uri in pol so se odkrito pogovorili o problemih in skušali najti ustrezne rešitve. Ugotovili so, da tempo dela ni mogoče bistveno povečati, veliko pa se da storiti pri boljši pripravi proizvodnje, doslednem opozarjanju na napake, večji pazljivosti in disciplini. Rdeča nit skozi ves sestanek je bila: manj defekta, in doseganje plana. In kdo je odgovoren, da bo to tako teklo kot je bilo dogovorjeno? Vsi, vendar vsakdo ve, kaj je njegova naloga. Čaka nas samo veliko dela in lotimo se ga smelo? Božidar Meglič del dohodek. Le modni čevlji na trgu dosežejo kolikor toliko ugodno ceno. Tudi bolezenskih izostankov ni malo, poprečno 15 do 20 delavcev na dan. Zelo težko pa pričakujejo nov trak, kajti sedanji je že dotrajan, neroden in je velikokrat vzrok defektov. V oddelku je 88 zaposlenih. In če površno opazuješ oddelek kar težko verjameš, da je v njem zaposleno 35 moških in kar 52 žensk. Mojster Pavel Tadel, ki je pri nas že enajsto leto, me je popeljal tudi v obračunsko pisarno. Obračunovalka Maja Kramar, ki je šele pri- Zdravko Jelar šla, kot nadomestitev za bolno obračunovalko Vido Zupan, je tiho sedela in računala. Bolj zgovorni sta bili obračunovalki oddelka 524 Helena Meglič in oddelka 522 Nuša Jenko. Ker tokrat pišem le o oddelku 523 sem sklenil, da se bom z njima kaj več pomenil, ko bom obiskal njuna oddelka. S svojimi gostimi brki vpliva mojster Pavel Tadel zelo avtoritativno. Prav prijetno je kramljati z njim. Hudomušen je in razdre marsikatero gorko, kot pravimo. Živo mi je v spominu, ko je bil na zboru komunistov nazvan »z »gospodom«. Pa je tovariš, četudi se včasih razhudi, kdo pa ima danes vedno mimo kri? Ana Zajc In Francka Jakupčevič Ob stroju sem zagledal mojo nekdanjo sošolko Melito Laibacher, ki že šest let dela pri nas. Pravi, da gre dobro, čeprav ima vsaka medalja dve plati. Izza vozička, na katerem so bili čevlji, sta sedeli Ana Zajc in Francka Jakupčevič. Z lakom sta popravljali lepotne napake in čevelj še zadnjič obrisale. In kaj sta mi povedali? Da so osebni dohodki mogoče malo nizki. Strinjam se z njima, večji morajo biti, a da bodo večji, Ivan Klemenc Predsednik sveta delovne enote Zdravko Jelar je v našem podjetju od avgusta 1962, prej pa je delal v Dupljah pri Alki. Takole mi je povedal: »Delo mora biti plačano, če delamo več, moramo biti tudi več plačani. 2000 parov bomo napravili le, če bo proizvodnja dobro pripravljena, organizirana in vodena.« Na medfazni kontroli sem se najprej pogovarjal z možem, ki se ni želel predstaviti. Poleg njega pa s čevljarskim kladivom poln elana tolče tovariš Ivan Klemenc. V tovarni je že 35 let, torej ravno polovico obstoja podjetja. To pa je lepa doba. Koliko znoja je prelil, koliko ur preživel v podjetju? Tega nijiče ne šteje, niti ne vpraša. Tempo proizvodnje gre naprej svojo pot. Se spominjate Ivana, ko je bil z njim napravljen fotointervju? Laibacher Melita bomo morali tudi več delati, kajti nihče nam ničesar nebo podaril. In trak je ropotal svojo pesem naprej, čeprav so mu dnevi šteti. Božidar Meglič V oddelku 512 zamenjava vodje Namesto dosedanjega vodje tovariša Ivana Peharca je bil na delovno mesto vodje izdelovalnice zgornjih delov 512 imenovan tovariš Jože Benedičič. Na sestanku delavcev vseh režijskih služb te delovne enote sta glavni direktor Jože Dolenc in tehnični direktor Jože Gros pojasnila zakaj je prišlo do zamenjave. Po besedah glavnega direktorja je bil dosedanji vodja Ivan Peharc premeščen zara- di prevelikega obsega dela, ki ga v danih pogojih ni zmogel. Tovariš Jože Gros je poudaril, da brez prizadevanj celot, nega kolektiva ne bo uspehov. Ameriška firma BARCLAY je namenila 185.000 $ (3,1 mil. N din) za zgraditev čevljarske tovarne v Južni Koreji. V njej naj bi izdelovali dnev- Prav gotovo drži, kar je na koncu dejal tovariš Jože Benedičič: »V tovarni smo zato, da si bomo rezali kruh in to čimhitreje in boljši kos.« Božidar Meglič no 400 parov usnjene obutve, ki naj bi šla v izvoz. Predvideno je, da bo pričela tovarna s proizvodnjo v začetku leta 1973. Ameriška čevljarska tovarna v Južni Koreji Nagradna križanka PETRA TEJIĆ ZRNAT APNENEC, IKRAVEC ŽENINI BRATJE IZRASTEK HA GLAVI RIMSKO PODZEMLJE VNESEN ZNESEK ORGANIZEM (1 POTREBUJE Z* ŽIVLJENJE KISIK LIDIJA papler DM.0tUW TUJEGA L IMENA PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA MAJHNE COPATE NAJVlSlA 1 CORA ■ MOUUT — gl ► \\\ \ \\i ( ► V ! ueMahist [EMANUEL) L K R KOTNICE -—-j — - SREKWOa OJAČANJE POBIRANJE, NABIRANJE K0UEC NJIVE KEflElTOJ VPO NIOBI) BICEU, LOCEK ?AVLA CE&ROki M05WIHK; DtOJAlt, HEK MATR0WT Mn! DELAVEC V SOLINAH SUKANEC ROZI ERJAVEC menihi JEZUITSKE QA REDA SVOD NAD NAMI M5.B0CWM NESREČE E MINICA, H1MHA SODOBNA TKANINA ji0 m FRANCOSKI P1ZIK, ASTRONOM IN POLITIK R NADA ROZMAN PALICA ZA PIKANJE1 ? KMETIC SILVA 0K15 OCiSCEN BOMBAŽ DRACjCA LAPAJUA čarnost PROSTOR ZA ZV0NEN3E IME TREH VASI MED KRANJEM) 1U mmm CVETLICA C DANICA KALČEK IVANKA NOVAK VR5TA ŽITA PREBIVAU4 ASIRIJE ZBIRANJE, ZBIRKA LJUBEZEN PH SUHA KRAJ NA PRIMORSKEM CONIC OSLOV OBOO, 0B0DE.K TR.9A KOVINA LJUDMILA JAZBEC SLOVE- NJENJE jo DCL SLOVES AHQELA VIDMAR BRUS ZA. KOSO ZNAMENJE ZNAK n HlSm BOQOVI V SIAR.RIMU KONJSKA KRMA ZOLAJEV ROMAN REŽITE KRllAUKO-Nl TEŽKA! CÄ boginja PLODNOSTI POLOVICA 1 VAS BLIZU KOČEVJA D OSEBA IZ BIBLIJE N DEL AVTOM. MOTORJA OLGA PERKO HUDA BOLEZEN ARABSKO «OSKO IME TMLIS0VA PIJAČA izvrSmi 0RWN ALI OBLAST O LJUBK0V. MO?. IME ANI NOVAK A VELIKA NEUMNOST FALSI -FUAAT0R NARITA ZEMLJA VODJA UAL AUSATOLA (loke) VRSTA PUCKE NAPAD, NASKOK Prišli — odšli VSTOPI V PROD. MREŽO Cerna Šandor — Subotica, Rataj Stanislava — Trbovlje, Fortunič Nikola — Zagreb I, Kresnik Cecilija — Kranj I, Vrbovšek Zdravko — Celje Celje II. IZSTOPI od 24. 11. 1972 do 23.1.1973 Ibrahimefendič Minka — Celje II, Smrekar Justina — Kranj II, Tepavac Mira — Vinkovci, Grlica Branko — *••••••••••••••••••• NEKAJ MISLI O KULTURI Kultura je kapital, ki se nenehno veča in se nikoli ne pozabi. Kultura nekega naroda je njegovo ogledalo. Kulturni Švicarji se gredo Kult ure. Za nas je pomembnejše koliko bo na uro, mnogo manj pa, koliko od tega bo šlo za kulturo. Toda nekulturni pa nismo! Koper, Kerestaš Marija — Celje II, Toševski Jorde — Skopje II. VSTOPI DELAVCEV v času od 27.12.1972 do 23.1.1973 V vulkanizacijo: Dobre Janko; v poliuretan: Premrl Frančiška, Meglič Branko, Udovč Jože, Goreč Vladimir, Rozman Ignacij, Bencak Leopold; v izdelavo zgornjih delov 515: Ovnik Vera, Koz-nik Milica, Smodiš Ana, Koz-nik Zdenka, Koleša Marija, Andrejaš Dušanka, Lebič Jožica, Fištrek Vida, Centrih Ana, Renko Katarina, Škrinjar Mihaela, Podlesnik Marta, Jančič Marjana, Zupančič Ljudmila, Radak Ana, Gri-vec Marjeta, Fakin Marija, Košir Martina, Izgoršek Francka, Hribar Vera, Narbe-ger Lidija, Bregar Marija, Metličar Joži, Topole Julka; v mehanično delavnico: Uzar Aleksander; v elektro delav- nico: Bahun Janez; v finančni sektor: Begič Sadika; v prodajni sektor: Kodorovič Niko, Ribnikar Ida, Perko Viljem. V izdelavo zg. delov 511: Dolenc Lilijana. Izžrebani so bili Tokrat je v uredništvo prispelo 72 rešitev. V skladišču gotovih izdelkov nam je pri žrebanju pomagal Miro Vrhovnik. Srečne dobitnice so: IZSTOPI DELAVCEV v času od 27.12.1972 do 23.1.1973. Sporazumno prenehanje dela: Tavčar Dušan; odpoved delavca: Gabor Marija, Štan-gelj Sonja, Praprotnik Franc, Kaplan Emil; samovoljna zapustitev dela: Blažič Marjan, Potočnik Terezija, Šinkovec Štefka, Zaletel Janez, Dežan Justi, Makitanovič Dragica, Aberšek Lidija, Dolenc Lilijana, Lukane Melita; upokojitev: Nemanič Franc, Mihelič Anton; inv. upokojitev: Dovžan Ignac; v poskusnem roku: Mali Franc, Besednjak Olga; v JLA: Žepič Andrej, Perko Branko, Puškarevič Bojan, Goltez Franc, Mali Branko, Kolman Franc, Meglič Janez, Duh Zdenko, Urbanc Peter, Rakovec Milko. 1. nagrado 50 din Cirila Meglič — sekalnlca 2. nagrado 30 din Pepca Snedic — prodajni sektor 3. nagrada 20 din Joži špendal — prodajni sektor 4. nagrada 10 din Damjana Roblek — finančni sektor 5. nagrada 10 din Darinka Musek — Ljubljana III Nagrajenkam čestitamo. Rešitev križanke pa pošljite do 20. februarja 1973 v uredništvo. »čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Eržen Mirjana, God-nov Vera, Ivnik Branko, Jerebic Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton, Meglič Božidar. — Glavni in odgovorni urednik Meglič Božidar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 70 260, int.208 — Tisk: ČP Gorenjski tisk Kranj v 2900 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Študent prava Tone Ribnikar V čem je bistvo študija prava in pravniškega poklica? Naloga pravnika je, da zasleduje, išče in izlušči pravico in resnico. Pri študiju pogrešam praktičnega pouka, dober pravnik je le tisti, ki ima dovolj izkušenj. Odločil sem se, da se usmerim najprej na gospodarsko pravo, kasneje pa bom skušal napraviti tudi izpite, ki so predpisani za pravosodno smer. Kaj sodiš o spektru družbenopolitičnih in ekonomskih dogajanj v naši državi? Menim, da bi morali tako kot smo reagirali sedaj, reagirati že veliko prej, ali pa sploh ne dopustiti, da bi prišlo od stanja kot je. Veliko preohlapno smo se držali naših začrtnih poti, komunist je izgubljal veljavo in sedaj jo spet pridobiva. Le z dobrim izgledom pa mu bo to uspelo. Graditi socialistične družbene odnose na sebi lasten način, kot to delamo pri nas, ni lahko, še posebej, če pogledamo heterogenost naše države. Kakšna se ti zdi štipendijska politika in kam bi rad usmeril svoje bodoče delo pri nas? Zdi se mi, da je prevelika razlika med višino štipendij nižjih in višjih letnikov fakultete. Mogoče ima bruc celo več stroškov, ko se še ne znajde in kupi vse. Ko bom zaključil s študijem in se zaposlil v tovarni, si želim, da bi se čim intenzivneje vključil v njeno gospodarsko življenje. Skodelica kave Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico ljudem, ki sem jih imel rad. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tem, ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Včasih počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila, v srcu, izgubila se, utopila se v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenutku storjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati s kesanjem in z blago mislijo — tega ni mogoče zabrisati. Cm madež je na srcu dn ostane za vekomaj. In ni je tolažbe ne rešitve ... Nekoč so mi ti dobri ljudje ponudili skodelico kave in jaz sem jo odklonil. Ne vem, kako sem to mogel storiti, nisem je mogel piti. Nisem mogel piti kave, ki je tako dobra in vsakodnevna. človek ne more preden steče v službo, da ne bi popil skodelico kave. Predno se zaženemo v goro dela, ki nas čaka, je nujno, da se poživi- mo s skodelico kave. Napak bi bilo, da M se odpovedali skodelici kave po izdatni malici. Ne gre in ne gre drugače, kot da si opoldne na hitro privoščimo še eno skodelico kave. In ko na poti domov srečamo prijatelja se hitro pomenimo ob skodelici kave. Nekateri imamo pač srečo in nas doma že čaka kosilo, po kosilu pa skodelica kave. Ko se popoldne dobro zleknemo na kavču, prebiramo časopis ter srebamo skodelico kave pozabimo, da smo danes že veliko delali, sploh ne čutimo utrujenosti. Ker ni in ni večerje popijemo, da se potolažimo, skodelico kave, po težko pričakovani večerji pa še eno skodelico kave. Ce je televizijski program zanič, si izboljšamo razpoloženje s skodelico kave. In tako vsak dan. Jaz pa nisem popil tisto, že na mizo postavljeno, tako lepo dišečo skodelico kave. Greh je bil storjen. Takrat me je spreletelo, zaskelelo me je v srcu tako močno, da bi bil vzkliknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna milosti... Božidar Meglič Pogovor z Mirom Vrhovnikom Zahvali Za darilo, ki sem ga prejela db odhodu iv pokoj se sodelavcem v odddllku 511 najllepše zahvaljujem in jim želim še mnogo nadaljnjih delovnih uspehov. Helena Paplar Prijateljsko srečanje šahistov V nedeljo, 26. II. 1972, je bilo prijateljsko srečanje ša-histov našega podjetja In to-boj se je odvijal na desetih deskah. Našim šahistom ni bilo težko ugnati tekmecev, zmagali smo s 7:3. Posamezni rezultati: prva deska ing. Maks Sedej : Andrej Osredkar 1:0 druga deska Stane Valjavec : Ivan Capudar 1:0 tretja deska Peter Mali : Nejko Podobnik 1:0 četrta deska Marjan Gašperlin : Anton Gorjup 1:0 peta deska Franc Kokalj : Milan Podobnik 0:1 šesta deska Miro Roblek : Anton Kolenc 0:1 sedma deska Zdenko Šuligaj : Janez Ovsenik 1:0 osma deska Jože Mihelič : Vid Sedej 1:0 deveta deska Dušan Ahačič : Ivan Uršič 1:0 deseta deska Ludvik Perko : Franc Jereb 0:1 Ludvik Perko Ana Koder se lepo zahvaljuje sodelavcem v prvi liniji v jzddlovaliMCi zgornjih delov 512 za prejeto darilo ob odhodu v pokoj. Čestitka Magdi Benegaliji iskreno čestitamo za uspešno opravljen zaključni izpit na administrativni šoli v Kranju. Draga Zaletel je bila mojstrica v šivalnici modelimice. Samo en dan v letu 1973 ji je manjkal, da je lahko odšla v pokoj. Ker rada hodi na izlete bo to gotovo izkoristila sedaj, ko bo imela dovolj časa. Kdor je vsaj malo pokukal na odrske deske tržiš'kega kultumoumetniškega društva ■pozna Mitra Vrhovnika, enega maloštevilnih zanesenjaških (kulturnih delavcev. Našel sem ga v sfldadišou obutve, (kjer pregleduje in odpravlja .pošiljke. Takoj je bil pripravljen za pogovor o kulturnem življenju v Tržiču. Kaj vse se dogaja na področju kulturne dejavnosti v Tržiču? »V zvezi (kuliturnpproisvetnih organizacij je več bolj ali manj delavnih kulturno-umet-nilških društev in to v Lomu, Podljubelju, Brezjah, Lesah, Jelendolu dn Tržiču. Delavska univerza prireja razstave v paviljonu NOB. V Tržiču uspešno deduje še godba, folklora dn filmski klub »To- mo Križnar«. Kulturne dejavnosti pravzaprav ni malo, le premalo (je cenjena in podpirana.« Kako dolgo že delate pri Kulturno umetniškem društvu Tržič in kakšne so težave pri vsakdanjem delu? »Na odrske deske sem prišel bolj slučajno, ko sem hodil še v vajeniško šolo. Igrali smo Robinzona Krusoja. Po odsluženju vojaškega roka sam se priključili društvu. Zadnja štiri leta sem tudi njegov predsednik. Seveda, težave so. Manjka nam tako igralcev kot organizatorjev in finančnih sredstev. K sodelovanju pritegnemo največ 30 ljudi, za našo redno dejavnost dobimo 9500 din, od ikaiterih pa 60 odstotkov damo za najemnino v domu Ivana Cankarja. V pretekli sezoni smo z abonmaji, (ki smo jih dali sindikalnim organizacijam dobili še 6000 din od naše tovarne in 5000 din od BPT.« In kako bo v bodoče teklo kulturno življenje v Tržiču? »Kar bodo namenjena posebna sredstva za delo profesionalca na področju kulture, se bo lahko celotno delo poživilo, kajti s tem bodo rešena osnovna organizacijska vprašanja. S pametno repertoarno politiko bomo poskušali privabiti čimveč gledalcev, Skušali bomo uvesti ure pravlljite v paviljonu NOB, ponovno ustanoviti mladinsko ■gledališče, ustanoviti društvo v Križah in Kovorju, obnoviti gostovanja v zamejstvu in pritegniti v Tržič kulturnike izven Tržiča. Božidar Meglič Zahodna Nemčija: Leta 1954 je uvozila Nemčija veliko manj kot izvozila. Od tedaj dalje je uvoz zelo hitro naraščal in dosegel že leta 1967 27.487,9 tisoč parov, leta 1971 pa že 64.331,3 tisoč parov usnjene obutve. Tudi za lansko leto izkazuje statistika povečani uvoz, ne sicer v taki meri kot prejšnja leta, pa vendar za 15,8 °/o. Poprečna cena uvozne obutve je nizka in je znašala npr. v obdobju januar-september 1972 14,30 DM ali 75,08 din. Izvoz nemške obutve je naraščal do leta 1969. Takrat je dosegel 12.521,4 tisoč parov, od tedaj dalje pa pada in bo verjetno po tej poti šel še naprej. Poprečna cena izvozne obutve se giblje v zadnjem času nekaj nad 20 DM (105 din) in je precej višja kot poprečna uvozna cena. Zaključimo lahko, da bo Zahodna Nemčija tudi v bodoče interesanten kupec, vprašanje je le v kateri cenovni grupi bo za Jugoslavijo najbolj primerna. Kljub dolgi vrsti ni slabe volje. Po res lepih partijah in zmagi naših šahistov lahko rečemo, da imamo v tovarni odlične šahiste. Mogoče bi kazalo organizirati tovarniško prvenstvo v šahu. Šahiste Alpine smo povabili na povratno srečanje, ki bo spomladi v Tržiču. Upokojena v januarju Glavni direktor Jože Dolenc se pozdravlja pred našim paviljonom s podpredsednikom slovenskega Izvršnega sveta ing. Tonetom Tribušonom. Sejem Moda 1973 Plaketi z diplomama, ki smo jih dobili v znak priznanja dobre kvalitete v Beogradu. Nagrada za kvaliteto Na že tradicionalnem 18. sejmu »Moda« v Ljubljani, ki je bil od 13. do 21. januarja, je naše podjetje razstavilo po-mladno-poletno kolekcijo obutve na običajnem razstavnem prostoru paviljona »Jurček« na Gospodarskem razstavišču. Na otvoritvi, na kateri so bili tudi predstavniki našega podjetja, je ing. Tone Tribušon, predsed-sednik republiškega Izvršnega sveta v svojem kratkem nagovoru opozoril, da kljub sedanjim težavam le ne gre prezreti velikih uspehov našega gospodarstva, nato pa je sejem odprl in želel 188 razstavljalcem čimveč poslovnega uspeha. Sejem »Moda« vsako leto pridobiva na pomenu, kljub malo neugodnemu terminu, saj je razstavni prostor do zadnjega kotička napolnjen z razstavljalci, mnogi pa sploh ne dobijo prostora na sejmu, zato razstavljajo v raznih hotelih. Udeležba razstav-ljalcev obutve je žal skromnejša. Božidar Meglič Tudi letos ljubljanski zmaj Na sejmu Moda 73 smo tudi letos v skupini obutve prejeli naj večje priznanje »ljubljanski zmaj«. To visoko priznanje za modne dosežke je letos še toliko bolj dragoceno, saj ga je stroga strokovna komisija dodelila za celotno pomladansko-poletno kolekcijo, ki so jo ocenjevali v okusno urejenem paviljonu. Poleg nas je drugo priznanje »diplomo« prejela »Leda« iz Knjaževca, ki je že dalj časa naš kooperant. Ves čas sejma sta bili v festivalni dvorani v organizaciji Centra za sodobno oblačenje tudi po dve modni reviji na dan, ki sta bili zelo obiskani. Na teh revijah prikazujejo tekstilci modne dosežke. Obutev za vse manekenke in manekene pa smo izdelali mi. Pri ogledu modne revije smo lahko ugotovili, da je naša obutev modno in barvno zelo usklajena s konfekcijo, zato lahko pričakujemo tudi dobro prodajo. Tudi letošnji sejem Moda je pokazal nujno orientacijo k izdelavi modne obutve, saj so imela vsa podjetja oblačilne stroke, ki so modno aktualna, največji obisk razstavnih paviljonov in največji aplavz pri prikazovanju modelov na modnih revijah. Milan Jazbec Beograjski center za potrošnika že več let preizkuša razne vrste izdelkov, ki se prodajajo v beograjskih trgovinah. V decembru lanskega leta je ocenjeval kvaliteto obutve. Posebno komisija je po trgovinah kupila večje število raznih vrst obutve in jih dala v strokovno analizo Inštitutu za obutev v Beogradu. Na osnovi analize pa je center podelil za vsako vrsto obutve plaketo »Zlati zmagovalec Beograda«. Naše podjetje je prejelo dve priznanji in sicer za moške nizke čevlje Vili s polyuretanskim podplatom in otroške škornje Kekec, katere je po naši kreaciji izdelal »Zenit« Bijel j ina. Nagrada za kvaliteto je precejšnjega reklamnega pomena za naše podjetje, je pa tudi velika obveza za nas, saj bodo potrošniki še veliko bolj strogi pri ocenjevanju kupljene obutve. Zato se bomo morali tudi v bodoče prizadevati za dobro kvaliteto naših izdelkov. Milan Jazbec Naš paviljon na sejmu Moda 1973 v Ljubljani.