Director y Administrador LUDOVICO FURLAIf ★ calle Coronel Ramón Lista 5158 Suc. IT U. T. 50-5502 Naročnina: Eno leto $ 5.—; % leta $ 3.-— Posamezna štev. | 0.15 PRAUICA JUSTICIA PERIODICO YUGOSLAVO - ESLOVENO « O Sis a&s w u {J ■ ^ TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3051 Registro de la Propiedad Intelectual N? 196.979 No. — Štev. 19 Buenos Aires, 15 de Julio de 1946 AÑO — LETO I. OTRO "DANZIG" A LA VISTA Dentro del Palacio de Luxemburgo, las Ministros de Relaciones Exteriores Je las cuatro grandes potencias, en el transcurso de sus conversaciones, aparentan haber llegado a un acuerdo en lo que respecta a los límites entre las Repúblicas de Yugoslavia e Italia, especialmente en lo que atañe a la ciudad clave de todo este- acuerdo, es decir TRIESTE. Nosotros ya hemos tratado, en algunos de los editoriales anteriores, como asimismo en extensos artículos, ampliamente este problema y ya hemos expuesto clara y categóricamente nuestra opinión al respecto por lo-cual hoy no repetiremos los conceptos vertidos en esas oportunidades sin.-'» que ■os referimos a la resolución inspirada, instigada e implantada por el imperialismo angloyanqni, resolución ésta convertida en acuerdo al que desde ya denominamos Rapallo y Londres,, en 1911», de nuestros tiempos que, como éstos, giran en torno a un nuevo Vcrsallcs, es decir un nuevo Danzig, preludio de un nuevo 1? de Septiembre de 1939. Esta és la finalidad de la reacción e imperialismo mundiales que hoy no se esmeran en otra cosa a no ser la preparación de «na nueva guerra, una nueva hecatomr be. . . prueba de ello lo tenemos en su dedicación y atención que prestan al ensayo de la tristemente famosa "bomba atómica" que, en caso de ser una realidad) no puede servir para otra cosa a no ser para la destrucción de la humanidad. Pero eso, esperamos que la voluntad de los pueblos libres sabrá desbaratar. Así, conforme al mencionado acuerdo, la ciudad y puerto yugoslavos de TRIESTE y las regiones circunvecinas, formarían un así llamado territorio Libre. La lógica siempre nos ha hecho creer lo siguiente, que a Yugoslavia, como nación victoriosa al menos se le ha de dar lo que es de ella y que en ningún caso se le quitará parte de su teritorio como aparenta haberse hecho # más bien contrariamente se ha hecho. Asimismo, nuestra fé de hombres y ciudadanos democráticos nos había hecho pensar que al menos habrían de cumplirse los pactos preestablecidos y que los gobiernos aliados darían cumplimiento a sus compromisos contraídos previamente a la terminación del conflicto y no que, con el incumplimiento de estos acuerdos, habrían de tratar de provoca* otro conflicto mundial. Esta farsa de traición es digna únicamente de los capitalistas e imperialistas, traficantes de la guerra que no desean otra cosa a noser ver correr eternamente la sangre de los pueblos libres v a base de su enemistad y desacuerdos tenerlos sumidos en la eterna esclavitud. Esperamos que también esto la voluntad de los pueblos libres sabrá desbaratar. Pero aquí no termina aun la osadía de los magnates del imperialismo anglo-yanqui, va aun más allá v no se conforman con apartar de Yugoslavia a Trieste y su zona circunvecina sino también a la par de ello conceden a Italia una franja de territorio habitada en su gran mayoría por eslovenos. Según ésto en la próxima Conferencia de la Paz figurará la Italia fascista nación victoriosa y la Yugoslavia democrática y socialista nación derotada. Pero, mucho se equivocan aquellos que creen que esto será aprobado por los pueblos de Yugoslavia a los que ha de corresponder la palabra final; los pueblos de Yugoslavia no aceptan v no pueden aceptar ésto y en consecuencia tampoco podrá ser aceptado por el gobierno de Yugoslavia. De todo esto podemos comprender y deducir fácilmente hacia dondo s.» dirigen los señores de la "city'' y qué es lo que pretenden hacer; se dirige,i hacia un nuevo Versalles y pretenden hacer otro Danzig. Sí, allí sedirigen, pero por suerte ningún pueblo libre y democrático los apoya, por lo cual -'spera-mos que-este otro Danzig, ya a la vista, la voluntad y 'decisión de los pueblos libres también sabrá desbaratar. Interin', los pueblos de Yugoslavia permanecerán fieles a su palabra, y en el anhelo de mantener la paz, patrimonio inherente a los pueblos laboriosos, bregarán, conforme a las reglas de los pueblos civilizados, por la liberación da los territorios que injustamente le han sido usurpados, usurpación ésta que fustigan y resolución, la que nos ha ocupado, que no acatan ni reconocen ni jamás reconocerán. OBLETNICA Slovenci .slavimo 13. julija ¿a-lostno obletnico, Kakor se bo pri Srbih, dokler bo srbskega rodu, spominjalo Kosovo, tako se bo pri Slovencih, dokler bo slovenskega rodu, spominjal dan, ko so ogn j . ni zublji vpepelili, kar so tržaški Slovenci z delom, trudom in z žrtvami v najtežjih razmerah dogradili skozi desetletja — naš Narodni Dom. Dan 13. julija 1920. je za tržaške Slovence in z njimi za vse Slovence — slovensko Kosovo. Naš Narodni dom ni bil nikoli trdnjava oboroženih zavojevalcev, iz katere naj bi planile napadalne čete nad tržaško mesto, ni bil nikoli postojanka oboroženih upornikov: bil je le sedež naših kulturnih ustanov in našega ljudskega denarnega zavoda, postavljenih s prihranki, ki si jih je mali slovenski človek v Trstu skozi desetletja trgal od ust. Bil pa je obenem vi den izraz volje tržaškega slovenskega ljudstva, da živi, da se ne da zatreti; bil je simbol naše neomaj ne vere v vstajenje! Vandalski požig Narodnega doma, ki ga je fašizem organiziral 18. julija 1920, ie bil začetek krvave ofenzive, ki io je fašizem začel v imenu 4ñ miljonskega naroda proti nam, drobcu slovenskega naroda, da bi nam ubil ne a? m o vero v vstajenje, temveč da bi nam z nio uničil vse pogoie za življenje, da bi nas kot narod zatrl in nas izbrisal iz zgodovine. Javno mnenje vsega sveta vidi danes v nemškem narodu prbega, s krvjo poškronlienega izvrševalca nesmiselne Hitlerjeve zamisli o narodu gospodovalcu, ki mu je od Roga dano poslanstvo, da zavlada nad ostalimi mani vrednimi narodi Evrope, poslužujoč se pri tem vseh sredstev, od množičnega pokol ia do r>ožiira in vnepelitve ljudskih naselij. Slovenski in hrvatski rod na Primorskem smo živa nri-ča, da je ta protikulturna zamisel, ki so jo Nemci organizacijsko po- globili in z njim lastno krutostjo na široko izpeljali, vzlila v bolnih možganih tistih, katere danes imenujejo nacistične hlapce, a so bili v resnici njihovi — učitelji. Tržaški Slovenci, vajeni na lojalno politično borbo, smo imeli nezavidljivo prednost, da smo to kot prvi občutili na lastni koži že v samem početku fašističnega režima. Prišel je med nas posebni odposlanec, prijatelj in osebni zaupnik Mussolinija, da je organiziral.' v imenu "višjega poslanstva, od Boga danega italijanskemu narodu" požig in pokoli med sloven skim narodom, ki ie bil temu "višjemu poslanstvu" na poti. Bil je to Francesco Giunta, organizator in vodja požigalcev našega Narod nega doma iu minister Mussolini-ia.. po katerega navodilih je delal. Sai je sam parafrazirol Kristusove besede in jih napisal v odgovor na nosvetilne besede, ki mu jih je narekoval v svoji knjicri "II fascismo nella Venezia Giulia" fašistični žurnalist Michele Risolo, tale odstavek: "Kar sem napravil, sem napravil za Njega, ne zase, On je bil vodja..." ★ Nas Narodni dom je bil požgan, z njim so bili požgani, po skrbno pripravljenem načrtu ostali naši narodni domovi sirom dežele, je bilo uničeno docela vse naše narodno premožen ia, je bilo zatrto naše kulturno življenje, je bila po nedolžnem prelita slovenska kri. Ni jim pa uspelo ubiti našo voljo do življenja, naše vere v vstajenje. V vsiljeni borbi za življenje in smrt se je v slovenskem narodu zbudil njegov že zamrli puntarski dug, in narod Gradnika in Velega Jože je dokazal, da lahko častno stoji ob strani naroda velikega Matiia Gi hca in Kraljeviča Marka. Napočil je čas, ko bi se bil slovenski narod lahko z lahkoto krvavo maščeval za vse gorje, ki ga je moral prestati. A kaj je napravil POMOČ SVOJCEM V DOMOVINI 29. t. m. odpluje parnik Koordinacijski odbor v pomoč Jugoslaviji sporoča tem potom vsem našim izseljencem, da 29. t. m. odpošlje v domovino četrto pomožno pošiljko. Vsi oni naši rojaki, ki živijo v notranjosti dežele in želijo poslati svojecm v domovino pakete, na i to čimpreje store s tem, da pošljejo pakete potom pošte na naslov: Comisión Coordinadora de Ayuda a Yugoslavia, Alte. Brown 670, Buenos Aires, katera bo pakete spravila v zaboje in poslala v Jugoslavijo in za ob« coni Primorske. Blago se lahko pošlje novo in staro, kakor tudi obutev, ni pa dovoljeno poslati gumijeve predmete in'svile. Za vsak kg. se plača 4.00, v tej ceni so vključeni sledeči stroški: Ekspe-dicija, prevoz, zavarovalnina proti tatvini, ognju in izgubitvi, kakor tudi za posbeno pakiranje ter majhen procení za kolektivno pomoč. Rojaki iz dežele naj pošljejo denar potom poštne nakaznice (Giro postal) na gori naveden naslov. V bodoče bo Koordinačijski odbor poslal mesečno pomoč v domovino. Zato opozorite Vaše znance, da i oni lahka pošljejo pomoč svojcem. P«t » »«»»m 4t»n» »i« 4*Hti- I»'•».,<«»<; M CK< mmtu\skm i IWI ■■ i. -*v«>¡.» mimmki HtyUttmgKr' ■■■■■ . '' (***>t«*» ta narod "barbarov", ta narod sužnjev, ta manjvredni narod, ki bi bil moral izginiti z obličja zemlje, ko se je kot zmagovalec vrnil na Veml j o, ki krije tisoče njegovtih mučen i kov, padlih pod fašističnim terorjem; ko se je vrnil pred svoje porušene in požgane domove in vasi in v mestu, iz katerih je bil izgnan kot stekel pes? Ni dvignil maščevalne roke nad italijanski narod, s katerim živi že stoletja na tej zemlji in v imenu katerega je fašizem zakrivil nad njim zločine. ki jim rii odpuščanja, temveč mu je'kot resnični nosilec nove človeške misli ponudil roko v spravo in bratsko sožitje. In prav je tako! Na italijanskem delu prebivalstva te dežele je. da prevzgoji generacijo, zastrupljeno s fašistično megalomanijo, v duhu novega časa. Do včeraj pre-ziranemu slovenskemu narodu je v zadoščenje, da lahko pri tem svetem, a težkem delu pomaga in da lahko bratski sprejema v svojih domovih italijanske sodežela-ne. t Mimogrede... Ne pozabite na nas. Težko nam je bilo pred petnajst in več leti, ko smo se še nahajali na rojstni grudi brez vsakih pravic obremenjeni pa z velikimi dolžnostmi. Gledati smo morali kako so se šopirili črnosrajčniki s takrat še svežim snopom,. Uničili so vse Icar je bilo našega, menjali so nam priimke usiljevali drugi jezik, na splošno, gospodarsko in politično naš narod so hoteli uničiti. ... . šibkejši katerih k sreči je bilo malo, so se vdali v "božjo voljo" med tem ko ogromna večina naroda je nevidno stiskala pesti in tiho prisegala, da ne odneha dokler ne bo narod svoboden na lastni zemlji/Razmere pa so se slabšale z dneva v dan, radi česar kdor je le. m,ogel je odšel v svet. Težko mam je bilo ko smo se poslavljali in čeprav od takrat je poteklo že mnogo časa vseeno nam še vedno zvenijo kratke poslovilne besede tam. ostalih tovarišev in svojcev. Srečno pot-ne pozabite na nas, so bile zadnje besede in če je kateri tekom let na to pozabil, danes je skrajni čas, da se malo zamisli in napravi svojo dolžnost napram tam ostalim tovarišem, svojcev, oziroma narodu, ki je z ogromnimi žrtvami in prav na. junaški način pokazal svetu: kdo smo in kaj hočem.o. * NESTRPNOST. Da bo slej ali prej porazen fašizem, to smo bili gotovi, ker pa se je zadeva le preveč nategovala smo tudi mi pričeli postajati nestrpni, toda nikdar pa ni bila naša nestrpnost tako velika kakor ravno sedaj. Da pa je temu tako je krivda zapadnih zaveznikov, kateri se trudijo na vse pretege da bi Trst z Primor jem ostal še v naprej v rokah onih, ki so ga tekom dve desetletji, ekonomsko popolnoma uničili. . . ★ PROCES. Marsikateri je mišle- nja, da hitra usmrtitev Mussolini-ja je bila popolnoma na mestu, da temu pa ni tako na,m dokazuje proces Mihajloviča, kjer prihaja na dan marsikaj kar ni po godu angleškim, reakcijonarjem, kateri so hoteli in še vedno delajo na to da bi v Jugoslaviji ponovno zavladale stare razmere. Iz časopisja nam je razvidno, da v tržaških vodah se nahaja pet in beneških pa deset "zavezniških" bojnih ladij. Tudi olclopni avtomobili in tanki ropotajo po naših cestah. Ker pa to nikakor ni dovolj so ob vzdolž jugoslovanske meje vpostavljeni do zob oboroženi "Zavezniški" vojaki med katerimi se nahajajo tudi jugoslovanski kvizlingi in čet-niki, se razume v "zavezniških" oblekah. Nič čudnega; reakcija in fašizem služita enemu in istemu gospodarju: Kapitalizmu. * ZA TISKOVNI SKLAD. Kakor smo poročali se je vršila 25. maja kegliška tekma v prostorih našega rojaka Djuro Kovača. Tekme je priredila financijska komisija Jug. I. Vestnika in Pravice. Nabralo se je 156.00 pesos Vsem onim ki so se udeležili tekme in na ta način pripomogli našim listom, izrekamo tem. potom, našo najpri-srčnejšo zahvalo. Naši borci in naše dolžnosti Tu pred nami imamo sliko pogreba in spomenika naših padlih partizanov-borcev iz naše Primorske. Prva slika nam prikazuje kako so svojci, Sorodniki in partizani počastili padle tovariše v Trnovskem gozdu. ' Ta pogreb je bil zgodovinskega pomena, pogreb velikih mučeni- pripelje na domače pokopališče. Pod nagrobnim spomenikom počiva dvajset tovarišev-boreev Titove armade, od teh je šest iz Ga-brovice pri Trstu in štirinajst iz Proseka. Spomenik katerega st> jim postavili, je izraz zahvale in priznanja padlim, ki so dali svoja življenja za svobodo svoje lastne grude. kov, ki so dali svoja draga življenja za svobodo svojega naroda. Zemeljski ostanki teh padlih partizanov so počivali po dvanajst in petnajst mesecev po raznih krajih, družine so želele da se iste SLOVENSKA KOLONIJA JE POZDRAVILA JUGOSLOVANSKE MORNARJE V krogu prave slovenske sloge smo Slovenci v Buenos Airesu proslavili obisk mornarjev jugoslovanske ladje Aleksander ' I, v Gospodarskem Podpornem Društvu v torek 2. Julija. že dolgo časa nismo videli tako živahne in vesele družbe Slovencev v izseljeništvu, kjer ni manjkalo navdušenih vzlikov, zdravic in veselega petja. Tudi solze si videl v očeh marsikaterega - morda so bile radi spomina na usodo Primorske, ki se je ravno isti dan od- INFORME SOBRE LA SITUACION DE LA INFANCIA EN YUGOESLAVIA Extracto de un informe (marzo 194G) presentado por el Delegado de la Cruz Roja en Yugoeslavia. De acuerdo al informe presentado por la Delegación de la Cruz Roja yugoeslava en Ginebra el número de niños yugoeslavos que necesitan ser socorridos se eleva a 1.231.000, de los que 88.000 son huérfanos y 485.000 semihuérfanos. Señala además el informe la situación crítica de la infancia yugoeslava en lo que respecta al estado de salud. Son muy frecuentes los casos de tuberculosis, enfermedades de la piel, la disenteria, etc. Para poder contrarrestar estos males necesitan, con toda urgencia y en grandes cantidades toda clase de medicamentos y productos vitamínicos. A pesar de los grandes esfuerzos que realiza la Cruz Roja yugoeslava, como así mismo el Ministerio de la Política Social que tiene a su cargo la protección de los niños huérfanos de guerra, la ayuda a la infancia tropieza con muchísimas dificultades. Las autoridades han abierto algunas casas-hogares para estos niños; se estima en 450 el número de estos establecimientos a abrirse, con capacidad para 200 niños término medio, cada uno, y poder así recoger a todos los huérfanos. La situación alimenticia es muy crítica y los productos de primera necesidad como leche, manteca, queso y pan para abastecer las casas-hogar escasean debido a la desaparición del 60% del ganado en arrendamiento y la mala cosecha de 1945. Carecen además, de ropa de abrigo, ropa de cama, calzado y todos aquellos objetos que son de mucha utilidad para la instalación de estos establecimientos. El informe termina en Un angustioso así como urgente pedido de a^uda internacional a efectuarse, si es posible, en gran escala. Unión Internacional de Socorros a los Niños Sección Argentina ločevala v Parizu, morda radi ganljivih prizorov iz odra, ko so deklice G. P. D. na tako izrazit način simbolizirale skupnost slovanstva, morda radi krasnega slovenskega petja, morda radi optimističnega govora komisarja Ilija — tega ne vemo, toda nekaj vemo, nekaj kar smo vsi občutili: Da je v tem malem kotičku slovenske naselbine, del nove svobodne Jugoslavije. Nekdo je dejal, da je tá, historični večer. V resnici, je bil zgodovinski večer, ker smo vsi občutili da ni naše brate sprejelo samo eno slovensko društvo, temveč, da je bila tu predstavljena celokupna slovenska kolonija, s predstavniki ostalih jugoslovanskih organizaciji. V vseh govorih je bila izražena želja po združitvi in komisar, ter kapitan ladje sama sta v svojih govorih to povdarjala. Naloga je naša, da te želje uresničimo, da bo res tako kot je dejal kapitan: "Kot vas bomo drugič osbiskali, želim da bi našel Slovence združene, ker ste Slovenci kulturen narod in mislim, da ni med vami take razlike, da bi bila taka združitev nemogoča. Br. Min ho Bial per is Diplomiran v Zagrebu in Bs. Airesu Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure. San Martín 955 1 nad. dep. C. U. T. 32-0285 in 0829 Elegantne obleke po najnovejšem kroju, si lahko nabavite pri Krojačnici "GORICA" Fran« Leban WARNES 2191 Koliko solza je bilo potočenih, koliko priseg in obljub je bilo storjenih od onih ki so ostali. Od onih, ki so stopili na njih mesta in nadaljevali borbo za popolno osvoboditev naše zemlje. To je najboljša oddolžitev padlim borcem. Tudi mi, čeravno oddaljeni od vas prisegamo vam, da bomo branili in se borili za naše pravice. Čast vam matere, vaši hrabri sinovi, ki so dali življenja za svobodo svojega naroda. Ponosni smo na naš narod, ponosni smo na naše borce, ki so nam in vsem ostalim pokazali pot po kateri naj hodimo za doseči mir, svobodo in bratstvo. Naša dolžnost je, da pomagamo našemu narodu v domovini, kar je v naših močeh. Pomagajmo onim, ki so ostali pri življenju, izkažimo njim našo bratsko solidarnost. Danes oni potrebujejo naše pomoči. Prav v teh kritičnih časih, ko na naši zemlji ponovno provo-kira fašizem, ki nas hoče ponovno zasužniti, moramo dati vse za naš narod, za našo Primorsko. F. C. Zadeva Draže Mihajloviia V V O D Jugoslovanske oblasti so ujele Dražo Mihajloviča 13. marca 1946. Jugoslovnska vlada je obelodanila to novico 24. marca in izjavila, da bo Mihajloviča postavila na zatožno klop kot veleizdajalca. Dne 30. marca je vlada Združenih držav poslala noto jugoslovanski vladi ter zahtevala, da se ameriškemu vojaškemu osobju, ki se je nekoč nahajalo v Mihajlovičevem glavnem stanu, dovoli pričati v prid obtoženca pri tej obravnavi. V svoji noti je izjavila ameriška vlada, da Mihajlovič ni postal "kon-troverzna figura" do maja 1944, ko je prenehal biti vojni minister v jugoslovanski ubežni vladi. Dne 8. aprila 1946 je izjavil britanski minister za zunanje l:adeve Er-nest Bevin, da britanska vlada ne bo sledila Združenim državam in ste ne bo potegovala pri jugoslovanski vladi za Mihajloviča. Bevin je izjavil, da je že koncem leta 1943 "vlada Njihovega Veličanstva bila prepričana, da se Mihajlovič več ne bori proti Nemcem, ter da so nekateri Mihajlovičevi poveljniki aktivno sodelovali s sovražnikom proti partizanom" in vsled tega da je britanska vlada tudi "prenehala zalagati Mihajloviča z orožiem in strelivom". Jugoslovanska vlada je odklonila zahtevo vlade Združenih držav in navedla za. vzrok, da ne more nodvzeti narekovanja iusro-slovanskemu vojaškemu sodišč--, kako na i vodi obravnavo proti Mi-hailovičn in kaVme vr«(-p dokaze nai smatra za dopustljive. Medtem pa je zadeva Mihajloviča dobila širno publiciteto v ameriškem tisku in na radiju. Tisk je v snlošnem zavzel stališče dvoma: Morda je Mihajlovič bil izdajalec, morda ne. Randolph Churchill. ki se je z britansko vojaško misijo spustil v Jugoslaviio že januarja 1944 ii> ki je nrebil osem mesecev med Titovimi partizani, niše naslednje v "New York Wr>rld-Tele pokorilo vsehnie 735 st-vani i" dokumentov, izmed kate- rih iív, in b'lr> naiveč najdenih na nietifc četnikih Naivaž-npi'i ri^v,iTv,pntj so reproducirá ni " te komisije v obliki fo- fn<-+nt;-nib nn«netkov pisem in de-ki nosiio nodpjs Draže Mi-haiJovi'.a, niee-ovih na ?z"aupripiši h rp+ni r v-'v, novel in ¡tov in vodilnih ne™"kih. italiianskih in ustaških VolsihoratoHov, « katerimi ie imel ki iib vqohuie to debelo poročilo, sectovlia le del «kurmeea doku- m«ntavnflcra oradiva. ki prikaze izda a il «ko delovanje Draže Mihai-'nviAc fr> ifi fra jP komisija spravi-la fknpai. Namen teh vrstic je objaviti v stike. Toda velika zbirka dokazov, prevodu glavne dokumente iz tega poročila, ki odkriva cilje in namene četniškega gibanja ter različne izdajalske zločine, ki so jih izvršile čete Draže Mihajloviča. Združeni odbor južnoslovanskih Ame-rikancev je izdal posebno brošuro v angleškem prevodu in z odtisi najvažnejših dokumentov o Mi-hajlovičevih odredih in zvezi z ko mandanti nemških in italijanskih okupacijskih čet ter z oficirji in uradniki lutkarskih vlad Ante Pa-veliča v Zagrebu in Milana Nediča v Belgradu. O pristnosti teh dokumentov ni nobenega dvoma niti ne o podpisih, ki kot odtisi prstov — kažejo na kriminalca. Prevod je pripravilo tajništvo SANS-a. POLITIČNI CILJI ČETNIŠKE-GA PORRETA i Dokment št. 1 v poročilu Jugoslovanske komisije za ugotovitev zločinov je fotostatični posnetek Mihajlovičevega strogo zaupnega povelja št. 177, izdanega meseca oktobra 1941, v katerem imenuje kapitana Pavlja I. Gjurišiča za poveljnika vseh četniških edinic jugoslovanske vojske v okrajih Andrijevica, Berane, Bjelopoije, Prijepolje, Plevlje in Kolašin, vkljuqivsi Bar in Bugjevo. Podpisal ga je sam Draža Mihajlovič (ki ie s tem prevzel odgovornost za Giurišičeve zločine). Dokument št. 2 ie fotostatična kopija odreda, s katerim Mihajlovič pooblašča kapitana Gjurišiča, da išče med ljudstvom posojila v obliki denarja, hrane in drugih potrebščin. Podpisal ga je Mihajlovič 20. decembra 1941. Dokument št. 3 je fotostatični ppsnetek strogo zaupnega povelja štev. 370 s podpisom Draže Mihajloviča, ki vsebuje navodila kapitanu Gjurišiču glede ciljev in namenov četniškega gibanja in organiziranja istega v črni gori in San-djaku. Ta depeša je tudi datirana 20. decembra 1941 in se deloma glasi takole: "Cilji naših edinic so: (1) Boriti se za svobodo vsega našega ljudstva pod žezljem Nje-crovega Veličanstva Kralja Petra II. (2) Zgraditi vele-Jugoslavijo in v niei vele-Srbijo, po narodnosti čisto, in sicer v okvirju meja Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine. Srema. Banata in Bačke... (K) Postaviti skupno mejo med Srbijo in črno goro ter Srbijo in Slovenijo z očiščenjem v Sandja-ku muslimanskega elementa tcv hrvaškega in muslimanskega , elementa v Bosni... (Klanje Hrvatov in Muslimanov v Bosni in Sandiaku. Op. prevajalca.) S komunističnimi partizani ne more biti sodelovanja, kajti borijo se proti dinastiji in za socialno revolucijo, kar pa ne sme nikoli hiti naš cilj. kajti mi edini smo borci, ki se borimo samo za'kralj». za domovino in za ljudsko svobodo. Organiziranje četnišketra pokre-ta se nai izvede v smislu ustme-• nem navodila, ki sem ga dal kapi-t-'vn, Ginrišiču . . . Kar se na tiče splošnega položa-io v fiP.;Pii íp bilo kapitanu Gjurišiču že pojasnjeno..." Zakaj se poročilo jugoslovanske komisije za vojne zločine prične s temi tremi, dozdevno "varnimi" povelji Draže Mihajloviča? Odgovor na to je, da je hotela komisija ugotoviti dejstvo, da je kapitan G.iurišič užival največje zaupanje Draže Mihajloviča. Njemu je daial "ustmena navodila" za organiziranje četniškega gibanja in njemu je ustmeno pojasnil "splošen položaj v deželi". Gjuri-šič je zavzemal to zaupno mesto skoraj ves čas vojne. . . Dne 30. novembra 1942 je Pavel G.iurišič «klical v vasi Šahovi-či mladinsko konferenco četniških edinic jugoslovanske vojske v Črni gori, Boki in Sandjaku. (Tedaj je Mihajlovič že postal general jugo- slovanske armade in vojni minister jugoslovanske ubežne vlade.) Zapisnik te mladinske konference je objavljen v poročilu komisije kot dokument št. 4. Konferenco je odprl Pavel Gju-rišič, ki je naznanil, da je namen nuditi mladini priliko, da izrazi svoje misli o bodočem organiziranju države. Delegate je nato pozdravil v imenu vojnega ministra Mihajlovičev osebni zastopnik major Ostojič, ki je omladincem prigovarjal, da se izrazijo kar odkrito. Z drugimi besedami rečeno, konferenca se je vršila z vednostjo in odobrenjem Draže Mihajloviča. Zaključni govor je imel Pavel Gjurišič, ki je izrazil svoje zadovoljstvo "z odločnostjo mlajše generacije, da nadaljuje borbo, ki se vrši danes — borba, ki nam je bila usiljena in katero je odobril in zapovedal naš kralj." Edina borba omenjena na konferenci, je hila borba proti partizanom. Ko je bilo naznanjeno, da je konferenca svoje delo izvršila, je njen predsednik Milan Bandovič delegate opozoril, da nikar ne pozabijo edi-nesra namena te konference, ki je bil sestaviti načrte za borbo proti partizanom. Konferenca je sprejela 17 resolucü. izmed katerih so naslednje posebno zanimive: -—Bodoča država mora biti dedna in ustavna monarhija — kraljevina Jugoslavija — koje vladar bo kralí Peter II. iz Karadiordje-vičeve dinastije in v kateri bo čet-niška organizacija — z dovoljenem krone - izvajala popolno oblast v državi toliko časa, kolikor fa bn treba za popolno obnovo in nrernionie dežele. —Privatna lastnina je zajamčeni. fnriq nien obseo- ie omejen po postavi v interesu ljudstva. —Zemlja pripada onim, ki jo obdelujejo. Osebna veleposestva morajo biti odpravljena in izročena državni kontroli. —Vsa industrija mora biti v rokah države. \Carpimteria MecanicaJ ANTONIO C""** T-t. MURGUIONDO 1365 U. T. (58-OOirS ^ E S 1» K <' [Aid n A U IT. S. .1. in IVAN 1ANKAII VABITA na veliko prireditev, katera se bo vršila v nedeljo 4. avgusta ob 17 uri pop. v dvorani "Unión Vecinal", Avda. del Tejar štev. 4221. SPORED: 1.—Pozdrav predsednika pododbora U.S.J. 2.—Deklamacija, Ličen Robert. 3.—K. Zupančič: "KDAJ", deklamira Marija T. Baša. 4.—-Nastopa mešan zbor društva "Ivan Cankar". 5—Nastopa mešan zbor "D.K.D. Ljudski oder". 6.—Mile Klopčič: POZDRAV DOMOVINI, deklamira Mari Suban. Po končanem sporedu se vrši PLESNA ZABAVA. Igral bo SAMČEV ORKESTER. V slučaju slabega vremena se prireditev ne odloži. VSTOPNINA: Moški $ 1.50 — ženske $ 0.50. Vozila, ki pustijo prav: Colectivo štev. 31 in 67. Omnibuši štev. 43, 71, 54. Vlak iz Retira FCCA postaja L. M. Saavedra —Trgovina na debelo mora biti v rokah države, toda trgovina na drobno bo v privatnih rokah pod nadzorstvom države. —Trgovina, finančne in kreditne ustanove pripadajo pod kontrolo države. —Cerkev kontrolira država. Narodna vera je pravoslavna — Cerkev sv. Save. Rimo-katoliška cerkev mora biti upravljana ločeno •d Vatikana. —Vsi člani pravosodja morajo biti izbrani iz četniških vrst, kakor tudi vsi drugi državni uradniki. s—žandarmerija sei zoblikuje iz četniških vrst in mora biti pod posredno kontrolo četniške organizacije. Tisk bo glas pravičnosti in resnice v službi narodne obnove. Tiskarne in založbe morajo biti v rokah države. —V duhu teh resolucij in sporazumno s krono bodo četniki izvedli organiziranje države in bodo edini nosilci državne oblasti, dokler ni njihov program uresničen in so vzpostavljeni pogoji za prehod do širnih ustavnih provic. Te resolucije govorijo same zase. Opomniti je treba seveda, da so bili četniki strogo le srbska organizacija ter da bi nameravana četniška diktatura bila strogo srbska diktatura, proti kateri bi se s slo protivili Hrvati. Slovenci in. Macedonci, katoliški in muslimanski elementi, kakor tudi vse demokratične .sile v deželi. Opazi se tudi lahko, da v tem presenetljivem dokumentu muslimanska in indovska vera nista omenjeni! Končno je vreden pozornosti tudi ■"etniiki gospodarski program. Daleč bolj radikalen je neero karkoli .ie skušala v Jugoslaviji izvesti narodno osvobodilna fronta. Dasi ni nobenega dvoma, da bi ta del nroorama bil zavržen, čim bi Mi-hajlovič zmagal in.bi se kralj povrnil na tron, vendar kaže sprejem t ega programa karakter ljudi katere so skušali četniki pritegniti na svojo stran. SODELOVANJE S SOVRAŽNIKOM V ČRNI GORI IN SAN D JAKU Kot je bilo že povedano, je bil kanitan Gjurišič na.izauonejši po-volinik Draže Mihailoviea. Porodilo komisije vsebuje večje število listin, ki kažeio Giurišičevo sode-lovanie s sovražnikom. Dokument štev. 11 je fotostatič-ni posnetek pisma, ki ga je 5. ma-ia 1942 poslal Giurišiču ereneral Silvio Bonini. komandant italijanske pehotne divizije "Venezia". V tem pismu pošilia Bonini sporočilo od komandanta italijanskih čet v Črn} erori — generala Luigija Mentastiia, svetu .j oč mu, da se formirajo četniški odbori v Črni gori z namenom, da se vzdrži postava in red z italijansko kooperacijo. General Bonini sili Gjuri-šiča , da mu pošlje seznam kandidatov, ki bi z odbritvijo generala Mentastija postali četniški obla-stveniki v službi italijanskih okupacijskih čet. Taki četniški ali "narodni" odbori so bili imenovani po vsej črni gori in Gjurišičev brat Vaso je postal predsednik odbora v BeranaK. Dne 26. decembra 1943 je Pa- vel Gjurišič pisal komandantu italijanske divizije "Venezia", zahtevajoč, da se skupina italijanskih vojakov kaznuje, ker so namlatili nekaj četnikov in spustili iz zapora neko Crnogorko, ki je bila osumljena, da simpatizira s partizani. (Dokument št. 16). V pismu z dne 26. maja 1944. zapovedajoč četnikom, da se preselijo v Mileševo, je Pavel Gjurišič rekel: "Pojasnite Nemcem, da greste v Mileševo v svrho nabiranja novincev za nove edinice." (Dokument št. 17). Po italijanski predaji je Gjuri-V'č postal poveljnik ečtniškega glavnega štaba v črn igori, medtem ko ga je kralj Peter še pred tem povišal za polkovnika Jugoslovanske kralieve vojske, četnikom ie teda i tiktakala zadnja ura. Dne 18. julija 1944 ie Giurišič izdal strogo zaiiono povelje, ki se deloma glasi takole: "V namenu, da zadušimo komunistično (partizansko) propagando, moramo ustaviti njihovo kurirsko službo in likvidirati njihove nomagače izmed ljudstva; zato bodo poveljniki britrad in mest izdali ukaz. da je ljrdem prepovedano zapustiti stanovanja od mraka do zore. Vse osebe zasačene izven svoiih stanovanj ob tem času bodo brez vsakeea svarila pobite. Nobena oseba ne sme zapustiti svoie občine brez pisanesra dovoli en i a mestnega komandanta. Vop osebe zasačene izven svoiih občin brez. takega dovol jen ia. borlo našo lovske edinice usmrtile." Povelje, ki ga je Gjurišič dal četniškim trupam 16. avgusta' 1944, vsebuje sledeči stavek: "Zahtevajte od nemškega komandanta, da vam izroči na razpolago ambulanco za prevoz ranjencev iz poljske bolnice v. . . (ime nečitljivo). (Dokument št. 22.) Fotostatični posnetki vseh teh povelj in pisem PaV Gjurišičevem sodelovanju z Milanom Nedičem, načelnikom srbske lutkarske vlade v Beogradu. Gjurišič je bil imenovan za poveljnika Nedičevega srbskega korpusa prostovoljcem v črni goPi. Gjurišič je s svojimi delegati obiskoval Beograd in tam svobodno prebival. Od Nemcev je dobival konje, orožje' in ambulance za svojo borbo proti partizanom. (Dokumenti ,št. 23 do 26.) Ta izdajalec ni bil samo četniški poveljnik glavnega štaba in poveljnik Nedičevega prostovoljnega korpusa v črni gori, temveč tudi redni oficir kralja Petra in poveljnik Jugoslovanske domovinske vojske za Črno goro. Boko in Stari Ras. V tej poziciji je Gjurišič izdal povelje (dokument št. 29), v katerem je oklical zapovedano moblizacijo vseh državljanov moškega spola od 17. do 55. leta. Prvi odstavek tega povelja, izdanega 13. septembra 1944, se glasi: "Ozirajoč se na preteče razvoje na polju mednarodnih odnoša.iev ter na priporočilo štabnega komandanta pri glavni komandi in voinega ministra Draže Mihajlo-viča, je Njegovo Veličanstvo in Vrhovni poveljnik kralj Peter II. t—; strogo zaupna štev. 1254 od 5. septembra 1944 — zapovedal splošno mobilizacijo vseh razredov med starostjo 17 in 55 let, s svojim dekretom z dne 4. septembra 1944." Pod fotostatičnim posnetkom tega povelja je fotografija Pavla Gjurišiča in nekega nemškega oficirja pred poslopjem Narodnega gledališča v Belgradu. posneta med okupacijo. Gjurišiča^ je kralj Peter odlikoval z zvezdo reda Ka-radjordje, Adolf Hitler pa z železnim križcem. Obe dekoraciji je sprejel kot primeren okrasek na svoja četniška prsa. Dne 11. oktobra jelutkarski list "Lovčen", ki setiska v Cetiniu, prinesel na prvi strani vest o Giurisičevem odlikovanju po Hitlerju. (Dokument št. 31). Dobesedno se ta vest glasi takole: "Cetinie. 11. oktobra 1944. — Visoko odlikovan ie vodvolkovnika P. Givrišiča. četniški komandant g. Pavle Giurišič, katerega je genezi Nedič nedavno povišal za podpolkovnika in mu poveril službo pomožnega komandanta Pro-strivol^nen-ii korrmsa. i° dobil od strani Vrhovne komande nemških oknnaciiskih sil posebno priznani« 7a svoi° voiaíke vrlin0 ter ie odl'kov?" od Fireria z redom Železnega križca." kot, a popa cita ppnri partizanom mkn četrto ofenzivo Ko so edinice V. ernotrorske par^ tiranske fóWgartp zaWeJe četniško trdnjavo Ostros v Črni gori, so našle v nji arhive takozvanega "Generalnega štaba narodne voi-ske črne trore in Hercegovine" in "štaba zetske četniške enote". Ti dokumenti kažejo, da so bili vodilni kolaboracijonisti oficirji kralja Petrop olkovnik 'Bajo Stanišič in general Blažo M. Džukanovič. Pokažejo tudi, da sta ta dva človeka uboga povelja Draže Mihajloviča. Do februarja 1942 je polkovnik Bajo Stanišič prebival kot puščav-nik v neki jami blizu vasi Vinič. Tedaj jedobil sporočilo od Miha.1-loviča, v katerem mu je zapovedal, da se vrne v aktivno službo in organizira "Komando narodne vojske Črne gore in Hercegovine". Stanišič je ubogal in sklical skupaj na sejo črnogorske nacionaliste. Povedal jim je, da se ne splača upirati se okupatorjem ter da je treba skleniti z njim pogodbo v namenu, da se vodi borba proti 'glavnemu sovražniku' — partizanom. 17. februarja 1942 je Stanišičev zastopnik Bogdan Pa-vičič v imenu Komande narodne vojske Črne gore in Hercegovine podpisal pogodbo s Komando italijanske divizije "Taro" in ta pogodba vključuje med drugimi tudi tole določbo: "Vojaštvo Narodne vojske bi stražilo most čez reko Slap in bo preprečilo vsakim drugim trupaj» uporabo ceste in napad na italijanske vojaške sile, ki se pomikajo v smeri Nikšiča. Naše čete bodo skušale preprečiti razdejanj» ceste in telefonske žice v tej okolici." Fotosttični posnetek te pogodbe v srbo hrvaščini in italijanščini, s podpisi povelpnika divizije "Taro" generala G. Pedrazzolija in Bogdana Pavičiča, je reproducirán v poročilu komisije za vojne zločine. (Dokument štev. 33.) Dne 6. marca 1942 je polkovnik Stanišič sklenil podogbo z Vrhovno komando italijanske vojske t črni gori, s katero se je zavezal nadaljevati brez kompromisa borbo proti komunizmu in proti črnogorskim komunistom — "proti največjemu mednarodnemu sovražniku". Zavezal se je tudi, d* ne bo nikoli nastopal z orožjem proti Italijanom brez razlike kak« bo vojna izpadla. Obratno pa se je italijanska komanda zavezala za lagati črnogorske nacijonaliste g orožjem, strelivom, živežem, obuvalom in obleko. Fotostatični odtisi te pogodbe, podpisane od polkovnika Stanišiča in italijanskega polkovnika G. Boglionija, so rt producirani v poročilu Komisije ZA vigotovitev vojnih 'zlo^nov v™mo-" hrvaškem in italijanskem jeziku. (Dokumenta štev. 38-39.) Junija 1942 je bil poskuša» atentat na nekaj italijanskih oficirjev'in italijanska vojaška komanda v Nikšiču je poslala sledeče povelje Narodni (četniški) komandi v Straševini: "Za represalijo z» včerajšnji poizkušeni umor italijanskih oficirjev je zapovedan* streliti 20 komunistov, izmed katerih se nahaja 17 v zaporih nacionalistov. Zahteva se, da zgoraj omenjenih 17 ujetnikov izroči-ustreliti 20 komunistov, izmed ka-rabinijerov." Isti dan — 27. junija 1942 — je komanda Narodne četniške vojske poslala nacionalističnemu vojaškemu sodišču v Nikšič sledeči odred, ki je bil pripisan pod italijanskim ukazom: "V zvezi z zgo-ra.išnjim ukazom izročite na razpolago kraljevim karabinijerom r Nikšiču 15 najnevarnejših komu- (Nadaljuje na strani 9) Vsem cenjenim rojakom SE PRIPOROČA, DOBRO POZNANA Krojačnica v Villa Devoto LEOPOi.n UÑ A J * Avda. Feo. BEIRO 5380 U. T. 50-4542 Trgovina čevljev nudi izbiro povrstnih čevljev vseh vrst po res ugodnih cenah. ŠOLSKE POTREBŠČINE ALBERT B E L T R A M DONATO ALVAREZ 2288 LA PATERNAL Odbor za Jugoslovansko Primorje v Argentini Na velikem shodu, dne 22. juuija. sbsbo S!oieíl«¡ Ibi Bstrami ponovno favno zahtevali ¿rta&e pravice OTVORITEV SHODA Compatriotas y Amigos de la Justicia y de la Paz Shod je otvoril Predsednik Odbora za Jugoslovansko Primorje, Franc Kurinčič, ki je v kratkem a jedrnatem govoru rekel takole: La paz sin justicia es imposible y prueba de esto es el último conflicto que fué la consecuencia de la injusta paz firmada en la primer guerra mundial. Una de las tantas njusticias cometidas por los estadistas de entonces en Versalles, Rapallo, fué víctima también el pueblo esloveno de la Venecia Julia. El mundo sabía muy poco de esta injusticia, y nuestra desesperada voz clamando al mundo justicia se perdía entre los grandes problemas que agitaban a la humanidad; porque los intereses creados fueron superiores y pasaron por encima de la justicia, cuyo lógico fin fué la segunda guerra mundial cruel y sin piedad como la historia no conoce. a pesar de que nuestro grito se perdía, como en un desierto, el pueblo eslovena de Venecia Julia no cesó ni un instante su desesperada lucha por la libertad y la justicia que la Carta del Atlántico, al fin, confiere a todos los pueblos. Por esta causa nos reunimos una vez más para demostrar que estamos, como siempre, firmemente decididos seguir la lucha por nuestra justicia y libertad, hasta conseguirla. Ya en la última reunión hemos dicho que no cesaremos de exigir hasta que nuestra justa demanda sobre Ve-mecia Julia sea escuchada y nuestro territorio incorporado a la República Federal Yugoslava. Pero tres ministros de los cuatro reunidos en París en el mes de mayo próximo pasado, se opusieron a nuestro legítimo derecho, dispuestos a cometer nuevamente el mismo error del año 1918. La conferencia fracasó debido a la enérgica oposición de uno de los ministros, i Molotov, que defendía honestamente y sin escrúpulos nuestra causa. En estos días están nuevamente reunidos en París preparando los tratados il" paz; pero sin resolver el probletna de Ve-necia Julia y Trieste, todos los esfuerzos serán en vano; porque firmar una paz, injusta sería dejar el motivo para la ter- '• cera guerra mundial, que nadie la desea, ( excepto los traficantes de la guerra, y nadie que cree y desee un futuro mejor con una verdadera paz entre las naciones, firmará tal injusticia. El fin de nuestra reunión de hoy es paru hacer llegar nuestra voz a los: conferenciantes de París reclamando que se tome en cuenta nuestros derechos y deseos y que se corrijan los errores una vez por siempre cometidos hace 27 años. Nadie posée más derecho que nosotros, legítimos hijos de Venecia Julia, de exigir que nuestro suelo natal sea incorporado a Yugoslavia. Nosotros, que hemos sido expulsados de nuestros hogares, por el único delito de amar nuestro suelo natal, nuestro idioma, nuestra cultura, nuestras tradiciones y a nuestra patria. Nadie más que nosotros tiene derecho de decidir nuestro futuro, este derecho nos lo otorga la Carta del Atlántico, nuestra raza, nuestros antepasados qüe habitaron ya hace 13 siglos esa tierra, la lucha continua contra el fascismo y nuestros primeros mártires del mismo: Cortan, Marušič, Miloš, Valenčie, Bidovec y nuestras recientes 50.000 víctimas de Venecia Julia en la lucha por la libertad e independencia. Nuestro pueblo fué el primero que se lanzó a la desesperada lucha contra t'l fascismo y según parece será el último también en conseguir la libertad y su derecho en el mundo, porque los grandes in tereses imperialistas se cruzan en nuestra hermosa tierra y nuestro puerto Trieste. Los italianos han organizado varios actos, pobremente concurridos, con los fines de demostrar que Venecia Julia y Trieste son italianos. Pem no han podido justificar p.us pretenciones imperialistas en mejor forma oue decir que la historia y la cultura italiana existe va hace 2.nno arlos lo cuál Ies ila el derecho sobre Trieste y Venecia Julia, ya que su población, según ellos, es económicamente pobre y sin cultura. Sabemos que en Italia, especialmente en el Sud, existe un número muy elevado de anafabetos, pese a sus 2.000 años de civilización, mientras que en Venecia Julia eslovena el analfabetismo no existe. Sabemos también que en Venecia Julia, lutria y Trieste, especialmente en las dos últimas nombradas, hay italianos radicados que en el curso de la historia emigrraon a nuestra tierra en busca de me jores horizontes, pero ello no le dá ningún derecho a Italia para ejercer el dominio sobre la población eslovena, menos aún con la determinación dé ellos de formar parte de la Repúb. Federal Yugoslava, donde tendrán asegurados todos sus derechos. Por eso los imperialistas temen a un plebiscito. Bien dijo un periodista italiano radicado en ésta ciudad, refiriéndose a sus compatriotas que dicen: "Vadi malora il Trieste". Dicen así porque saben muy bien que Trieste no significa una salvación nara ellos. La experiencia de los últimos 30 años les enseñó mucho, lo suficiente como pava darse cuenta de qué narte llegará el pan y el pro-creso. nnrque de la «-loria artificial, por no decir falsa, no se vive. Estamos convencidos de lo antedicho, de que a un obrero peninsular culto no le importa Venecia Julia ni Trieste que nunca trajo a los italianos otra cosa que sacrificios inútiles y el odio de sus vecinos yugoslavos, con los cuales desean vivir on paz y mutuo acuerdo en beneficio de ambos pueblos. Son los fascistas e imperialistas que fomentan la injusticia y desacuerdo entre los nueblos para sacar de ello su provecho. La última "tierra, que para nosotros no hn terminado aún, confirma pie-, ñámente mis palabras. A pesar de la cruel persecución que sufrió nuestro pueblo en el curso de los 30 años bajo la opresión fascista y los inmensos sacrificios aportados en la reciente lucha por la libertad, estamos dispuistos a ofrecer amistosamente la mano a nuastros vecinos del Sud, pero bajo' una sola condición: que cada uiío sea dueño en su propia casa y rija su destino. Hoy todo el mundo reclama la justicia. ¡¿Por qué no hemos de reclamarla nosotros también?! ¡Deseamos ser un pueblo libre entre las naciones libres! ¡Viva Venecia Julia Yugoslava! ¡Viva el Mariscal Tito! ¡Viva la República Argentina! GLAS PRIMORSKE ŽENE Sestre, bratje! Trst nas kliče! Za Kurihčičem je stopila na oder ga. Marija Pahor ter ie pričela svoj govor v slovenskem jeziku, dočim so vsi drugi govorili v 'kasteljanščfyii, kot zahtevajo oblasti, ki so tudi njej govor ustavile, ko j< bila že proti koncu. Vklj-ub temu je ga. Pahorjeva popolnoma dosegla svoj namen, kajti poslušalce je tako privezala nase s svojó domačo in odločno besedo ter vseh tako navdušila, da bi se ■bili naši drugače miriti in disciplinirani ljudje kmalu spozabili in vprizorili nered, ko so jo oblasti opozorile na spoštovanje zakonov, ki brez posebnega dovoljenja ne dovoljuje na političnih shodih rabo nekasteljanskega jezika in je radi tega morala prekiniti govor, ki ga v naslednjem, našim, čitateljem prinašamo v celoti. Začela je: Danes smo se spet ponovno zbrali in prihiteli od vseh strani mesta in dežele, da bo čim močnejši naš klic po naši dragi zemlji in našem Trstu. Kakor hčere in sinovi slovenske zemlje in slovenskega Trsta, se obračamo v svet in kličemo: D&jte nam, kar so nam vzeli in sicer našo krasno Primorsko in Istro z naSimi mesti: Trstom, Góí-ico, Pulo in Reko. Vzeli so nam, drage sestre in bratje, prostost; odvedli nase može v konfinacije, pobili naše očete brate in sinove. In kako bi se danes slovenska žena no dvignila in zahtevala kar ji je najdražjega. Kaj je za slovensko ženo in mater najdražjega! Drage sestre! Najdražje ji je družina, dom, domovina. Zdrava družina, trden dom, svobodna domovina. In tako mote biti! Celemu svetu je dobro znano, da sta C. adoptado el idioma italiano. Además, muchos de los italianos residentes en la Ve-necia Ju'lia, han llegado allí luego del año 1920, por lo que no deben tomarse en cuenta a los efectos de establecer los mapas étnicos. A pesar de esta el imperialismo italiano ha reclamado las tierras habitadas por estos italianos. ¿ Que raro que no han reclamado para Italia la parte de la ciudad de New York en que habitas más de 1.000.00 de italianos? Durante la lucha Nacional de Liberación, entablada por los pueblos de Yugo-eslavia contra el enemigo nazifascista, ocuparon su lugar dentro del Ejército de Liberación Nacional del M. Tito, muchos italianos garibaldinos, a los cuales nues-ti-os pueblos deben estar agradecidos. Como si esto fuera poco, el Comité de Liberación Nacional establecido en Trieste, y en el cual participan por igual obreros italianos y eslovenos, y cuyo Presidente ec italiano y con un Vicepresidente esloveno, ha decidido apoyar la inclusión de Trieste bajo la soberanía yugoeslava como la 7* República Federal Democrática, siendo así que la clase trabajadora triestina apoya la tesis yugoslava. De aquí surge claramente que no es el pueblo mismo que se opone a la devolución de la ciudad e inter-nacionalización del puerto, como propicia Yugoeslavia, sino las clases adineradas y los círculos reaccionarios, que de esta manera y eneste lugar, como en todos, demuestran una vez más estar en contra de las aspiraciones populares, e impiden llegar en un acuerdo que ponga fin a la disputa ítalo-yugoslava para arrancar de raíz el germen en potencia de una nuera guerra mundial. Económicamente, se hace más evidente que Trieste debe ser un puerto franco bajo la soberanía yugoeslava, por las siguientes razones: Siendo* ^fii-*' dad, con el magnífico puerto natural que posee, no sirve a ningún interés comercial sano, y con ello sólo se evita la competencia con los puertos de Génova y Venecia, en detrimento del progreso económico del pueblo esloveno: He aquí una vez más la pérfida influencia de la oligarquía italiana, empeñada en servir' sola y exclusivamente sus intereses, sumiendo en la miseria a los pobladores de la Venecia Julia. En cambio' un Trieste yugoeslavo, en calidad de República Federal, y con su autonomía como tal, sería la puerta de entrad* y salida del comercio de toda la Europa Central. Esta perspectiva de progreso, que elevaría a laciudad y su puerto a la primera categoría, disgusta a los círculos imperialistas interesados, que prefieren un Trieste italiano, con el fin de tener en lo futuro un pretexto de irredentismo y expansión política, análogamente a lo que ha ocurrido con Danzig. Asimismo, internacionalizando la ciudad y sus alrededores, como proponen las potencias aliadas, se crearía un foco permanente de perturbaciones entre los pueblos italiano y yugoeslavo, contrario por cierto a los principios democráticos por los que se han sacrificado tantos hombres en esta guerra. Es en vista de todo esto, que creemos que la mejor solución es la propuesta por Yugoeslavia, que es la más justa y consiste, repetimos, en transformar a Trieste y sus alrededores en la 7^ República Federal Democrátca Yugoeslava, dando amplia autonomía a las minorías italianas allí existentes. Por cierto oue nosotros, los eslovenos de la Venecia Julia, no hemos recibido del fascismo, un tratamiento tan justo como el que propone Yurroeslavia nara los italianos que queden en su territorio. En cuanto a la Venecia Julia, vaya todo nuestro anoyo al canciller Soviético Molo-tov, cuando manifiesta aue se ha de devolver a Yugoeslavia toda la Venecia Julia y oue nincún esloveno debe quedar bajo otra soberanía que no sea la yugoeslava, porque de esta manera se ha de reparar una. Predsednik za Jugoslovansko Primor je, tov. Franc Kurinčič, ki je s svojim govorom otvoril shod. Primorska in Istra jugoslovanski deželi, kjer živi jugoslovanski človek z jugoslovansko govorico, da je Primorska slovenska, je bila in bo in da je Trst slovenski, izven nekaterih trgovcev in pritepencev z juga, ki bi želeli napraviti z nami kot jež z lisico. Pred prvo svetovno vojno so naše slovenske zastave ob vsaki slovesnosti plapolale povsod po vaseh, hribih in dolinah, posebno pa v našem Trstu. Tega se spominjam kot mala deklica pred 40 leti, ko so naš Trst krasile slovenske zastave. Ali je bil takrat Trst italijanski? Ne! Ni bil takrat, ni bil pozneje in ne bo nikoli. Tistikrat so naše slovenske matere hodile po tržaških ulicah, prodajale in kupovale v našem slovenskem jeziku. Tudi italijanski trgovci so jih v slovenskem jeziku dobro razumeli, dokler ni zbruhnila prva svetovna vojna in so našo lepo Primorsko prodali italijanskemu imperjali-zmu, ki je fašizem potem napravil iz našega naroda brezpravno rajo ter se je naš jezik smelo govoriti samo še ob domačem ognjišču in na gmajni in še tedaj le sušljaje. Kar smo ta čas primorski Slovenci prestali, vemo le sami. Prišlo je do druge svetovne vojne, še groznejše, še krvavejše. Kaj vsega je naš narod pretrpel tekom te vojne, ne najdem izraza, kajti ni besede s katero bi se moglo povedati. Mučili so naš ubogi narod na vse strašne načine, žive zažigali. In zakaj vse tO? Zato, drage sestre in bratje, ker ljubimo svoj dom, našo domovino Jugoslavijo in našo majko Rusijo. Me Primorske žene in matere, iz te gostoljubne argentinske zemlje, kličemo: Vrnite nam kar ste nam vzeli, ker to je bilo naše in slovensko. Primorska in Istra so last naših pradedov, dedov, očetov, nas in naših otrok. Naši bratje in sestre na Primorskem so trpeli največjih krivicj a niso omagali. Raje v smrt kot da bi nas še enkrat zasužnjili, pišejo od doma. Z velikim zaupanjem zrejo v bodočnost ter pričakujejo zlato svobodo, ki so jo s krvjo zaslužili. ^ Zato tudi me slovenske hčere in sinovi iz Argentine kličemo materi domovini: Ne odnehaj dokler ne bodo vsi tvoji otroci v tvojem naročju! To je klic slovenskih j mater iz zasužnjenega Primorja in nas iz daljne Argentine. Drage sestre in bratje! Grobovi naših padlih bodo govorili, ako nam ne povrnejo Primorsko in Istro z našim mestom Trstom. Vemo, da bodo naši jugoslovanski bratje napravili vse kar je v njih moči, da se bo to zgodilo, ker se mora zgoditi. In imamo j popolno zaupanje v našega velikega vodjo maršala Tita. Zato zakličimo iz polnih grl našemu brabremu borcu, naj živi na mnoga leta!!! Ne smemo pa pozabiti naše matjuške Rusije; njenega voditelja Stalina: energičnega zastopnika slovanstva Molotova, Kardelja in končno vseh, ki se borijo za pravico na svetu. Naj živi Primorska, Istra in Trst v svobodni in Federativni Jugoslaviji! Naj živi ves naš slovanski rod! La Voz de la Juventud Eslovena i.'fi Stopil je pred občinstvo dijak Silvan Komavli,ki je govoril v imenu 1 Prim.orske mladine. Dejal je med drugim: Señoras, Señores; Jóvenes Eslovenos; Compatriotas: Nuevamente llegamos a la Tribuna para hacer oir al mundo nuestra voz, que, aunque débil, deberá ser escuchada por la Justicia y por los que en estos momentos deciden en París el destino de Trieste y la Venecia Julia. Respondiendo al llamado de nuestro amor a la tierra en que hemos «acido, y todavía- asombrados por el ímpetu y fuerza con que nuestros hermanos han roto las cadenas que los oprimían, librando al suelo patrio de las sucias botas invasoras, y levantando 6 nuevas Repú- ; blicas de los Eslavos del Sur, que son otros ' tantos altares en que han ofrendado su ¡ vida 1.800.000 yugoslavos, exteriorizamos ! en esta gran Asamblea Popular, nuestro I deseo de que la Venecia Julia y Trieste sean devueltos al seno de la República Federal Democrática del Pueblo Esloveno. Lo que ha sucedido con las regiones nc. lualmente en discusión, solo pudo llevarse a la práctica gracias a que el gobierno italiano de la primera guerra mundial es- ! tuvo copado por los imperialistas cuyo úni-1 co fin era sacar el mayor provecho po- \ sit>le de la intervención de Italia en la j guerra. Es así como pueden explicarse las marcnas y contramarchas que efectuó la política italiana durante la primera guerra, vendiendo finalmente al pueblo italiano como carne de cañón, al mejor postor. «i hemos de comprender en su esencia la cuestión de Trieste y Venecia Julia, debemos examinarla desde 3 ángulos distintos, cuales son: el punto de vista étnico, el económico y el político. Etnicamente, y esto no se discute porque es una evidencia, la Venecia Julia tiene una abrumadora mayoría de población eslovena y una minoría italiana. Esta minoría ha crecido enormemente durante la ocupación fascista de nuestro territorio, gracias a los métodos salvajes puestos en práctica por las huestes fascistas, que nosotros conocemos bien por haberlos sufrido en carne propia, y que motivaron la emigración de muchos de nuestros compatriotas. Baste recordar a este efecto, que existen alrededor de 400.000 eslovenos en los EE. UU. y cerca de 30.000 en la República Argentina, para tener una idea de la merma producida en la población eslovena de Venecia Julia. Esto sin tener en cuenta a los patriotas que se han visto obligados a pasar clandestinamente a la, madre patria Yugoeslavia, y cuyo número no se conoce. Pero así y todo la mayoría eslovena de la V. Julia sigue siendo un hecho. No ocurre ^lo mismo con ,1a ciudad de Trieste, en donde las reglamentaciones y altos impuestos impidieron a los eslovenos mantener ninguna posición económica de importancia, por lo que en la actualidad los empleadores e industriales de la ciudad son italianos, mientras que los obreros son italianos y eslovenos por partes iguales. De esta manera se ha producido una selección forzada de los habitantes de la ciudad en la que actualmente hay unos J 80.000 italianos, de los cuales 130.000 son obreros. Las estadísticas italianas consideran a estos individuos como italianos por su idioma, sin tener en cuenta que muchos H O ollnc C-AT1 /-Ir» __1____________^ PRAVICA F"" fita. 7 injusticia, que de no ser enmendada, amenazaría a la paz mundial. La prensa "democrática'' del dolar y la libra, quiere presentar esto como un intento soviético de expansión, cuando en realidad se trata de liberar de la esclavitud a un pueblo. Haciendo una reseña política de lo que ha ocurrido en la Venecia Julia desde el final de la guerra mundial N° 2 vemos que ha sido dividida en dos partes por la línea Morgan, siendo ocupada la parte occidental por las fuerzas angloyanquis, y la parte oriental por el Ejército Nacional de Liberación yugoeslavo. Mientras en la zona j yúgoeslava renace la vida cultural del pue- j blo esloveno, con la reapertura de socie- j dades, centros de cultdra y deportes, reco- ¡ brando la población su verdadera fisionomía; en la zona angloyanqui se mantiene j ob verdadero ejército de fascistas polacos, i 110 admitidos en su patria, en donde ahora reina la democracia; se permite la llegada! de convoyes completos de fascistas italianos, que vuelven a repetir las provocaciones armadas, manteniendo permanentemente en zozobra a la población y asesi-Bando a mansalva sin ser molestados, mientras que las manifestaciones yugoeslavas son atacadas a tiros ante la impasibilidad de la policía "democrática". Nosotros que hemos tenido que abandonar nuestra tierra natal, sí que sabemos que esa tierra es exclusivamente eslovena, porque ha sido habitada por nuestros antepasados desde hace más de 10 siglos, ■como lo atestigua el nombre de muchas ciudades. Nosotros, los jóvenes eslovenos, com-; prendemos todo esto y mucho más, por lo ■que nos hemos, unido para apoyar la lucha ■de nuestra colectividad por el retorno de la Venecia Julia y Trieste e Istria al seno ; r, a retirarse de gran parte de los territorios por ellos libertados, para evitar un nuevo derramamiento de sangre, ventre los «fue hasta ayer fueron camaradas de lucha. Este fué el principio de la revelación lie esos ocultos designios, que luego si-jruieron su curso en las conferencias de cancilleres de Londres y París. Es ahí donde públicamente y ante el estupor de toda conciencia humana, se nos quiere por medios diplomáticos arebatar í© que tan legítimamente nos pertenece. A poco de quedar interrumpida.Ja conferencia de cancilleres de París, el Sr. pri: »»er ministro de Gran Bretaña, como para justificar la conducta de su flamante canciller en la conferencia de París, declara en la Cámara de los Comunes la mentira masburda e idiota, que se puede haber escuchado de boca de un primer ministro. La mentira es textual: En Trieste, dice, vive más que un Yugoslavo por cada Italianos, y en esas condiciones yo no puedo entregar a Trieste a Yugoeslavia. Así que es él, que no puede entregar Trieste y no el actual gobierno Italiano. Esta es la pura verdad. - - Los eslavos reclamamos lo que es legítimamente nuestro. Y nuestros son Trieste, Fula, Goriza e Istra, los que nos serán entregados a pesar de todas sus maquinaciones, y nos serán entregados porque son Eslavos y nuestros. Al finalizar mis palabras, ruégoles demos un viva para todos los pueblos Eslavos y para sus gloriosos conductores los «amaradas Stalin, Tito, DimitrofN Bierut ■y Svoboda. Viva la unidad Eslava! Viva Venecia Julia Yugoeslava! Viva la República Argentina! Juan Suzunič. četniki Draže Mihajloviča vršili za Italijane. Dne 8. marca 1943 je Narodna vojska črne gore predložila za izplačitev podroben račun za 2,049.645 lir — po 15 lir za vs&kega vojaka za vsak dan borbe proti partizanom — za dobo med 7. aprilom in 7. junijem 1942. Italijani so izplačitev odklonili in račun vrnili z naslednjo pripombo (Dokument št. 55): "To vprašanje se lahko obnovi, ko bodo komunisti premagani." Marca meseca 1943 so morali poveljniki Mihajlovičevih. četni-kov uvideti, da bo Sovjetska /veza vzdržala nemški naval, in celo polkovnik Bajo Stanišič je postal ves zmešan. Da ga pomiri in spravi vravnotežje, mu ie Mihajlovič pisal 9. marca 1943 naslednje pismo (Dokument tev. 66): "Dragi moj Bajo: Preje} sem Tvoje pismo z dne 5. marca. Gospoda Kontič in Jovičevič sta mi pojasnila Tvoj položaj in položaj Tvojih čet. Zelo me veseli, da se je narod odzval stoodstotno Tvojemu prvemu pozivu (k orožju). Zagotavljen bodi, da imam najprej v mislih blagostanje naroda. Niti najmanj se ne bojim, da bomo storili kaj lahkomiselnega, toda pri vsakem našem dejanju moramo biti trdni in odločni. Prav dobro poznamo vse naše sovražnike in vemo natančno, kako dolgo in na kak način lahko odlašamo. (Boriti se proti Nemcem in Italijanom? Op. prev.) Potom Branka vodim vso akcijo jaz. Nobenega koraka se ne stori brez frioje odobritve. Branko me informira o vsaki še tako drobni malenkosti. Vsa njegova priporočila so pretehtana, popravljena in odobrena. Pri tem se držimo naslednjih principov: Delamo le zase in za nobenega drugega ne; brigamo se le za interese,naroda in bodoče Jugoslavije; da dosežemo naš čili, izrabljamo enepa sovražnika proti drugemu, kot delajo brez izjeme vsi naši sovražniki; da uspemo z najmanjšimi žrtvami, toda če treba, da plačamo najvišjo ceno za našo splošno stvar: rešiti ljudstvo, da mu ni treba brez potrebe biti izpostavljen (nevarnosti) v njegovih hišah. Na vse to je treba računati. Mislim, da se strinjaš zmano pri vseh teh točkah. Sprejmi tovariške in bratske pozdrave, Tvoj či/ca D šoka. P. S. — Gospoda Kontič in Jo-vičič Ti bosta izročila ustmeno poročilo." Izmed listin v debelem poročilu komisije za ugotovitev vojnih zločinov morda ravno to pismo razodene največ. Lastnoročno in s pod pisom čika Džoka, njegov najbolj priljubljen priimek, je Draža Mihajlovič zapisal, da ni samo odobraval, temveč tudi osebno vodil Narodno-četniške operacije proti partizanom in v podporo nemškim, italijanskim in ustaškim vojaškim silam. In dokument tudi dokazuje njegovo izredno domišljavost, brezbrižnost in budalost. "Da dosežemo, svoj cilj", pravi, "izrabljamo enega sovražnika preti drugemu". Faktično Pa se je boril le proti partizanom. Še drugi Mihajlovičev bližnji sodelavec je bil general Blažo M. Džukanovič. Bil je glavni poveljnik Narodnih četniških et v črni gori. Njegov glavni stan je bil v Cetinju, kjer je bil tudi sedež italijanskega guvernerja za črno goro. Dne 27. marca 1943 je general Džukanovič izdal povelje št. 97. ki se v odstavkih glasi takole: "Komunistične sile, zasledovane od nemških in italijanskih čet in v opasnem stanju radi močne ofenzive naših narodnih sil v dolini Neretve, so se rešile le s tem. da so prebile fronto in se tako rešile iz groznega položaja. Da bi ne bile zajete v dolini Neretve, so se pričele prebijati pri Zimenju (blizu Nevseinj) in ssunkom utapljajočega človeka in neozira.joč se na žrtve, jim je uspelo/izsiliti umik na^ih čet." Fotostatični posnetek tega vojaškega poročila s podpisom gene-rata Džukanoviča je objavlien v poročilu komisije za vojne zločine. Kolaboracija s sovražnikom ni bila omejena le na borbo proti partizanom, vključevala je tudi umor. Italijani so razpisal! nagrado 30.000 lir na glavo Jagoša Kontiča, enega izmed partizanskih voditeljev. Dne 13. maja 1943 je polkovnik Bajo Stanišič napisal sledeče pismo poveljniku IV. četniškega bataljona kapitanu špiri Stojanoviču: "Blagajna divizije "Ferrara" je plačala 30,000 lir za umorjenega upornika - komunista —- Jagoša Kontiča. Ker so umor omenjenega izvršili 14. januarji 1943 vojaki IV. bataljona s pomočjo žandarmerije in nekaterih sel.iakov, mi hitro pošljite seznam oseb, ki so se udeležile lova in umora, upoštevajoč seveda tudi orožnike in miličarje, da se zamo-re prejeta nagrada med nje razdeliti." Ta dokument nosi podpis polkovnika Baja Stanišiča. Po kapitulaciji Italije so se nemške čete pomaknile v črno goro. Partizani so prodirali čedalje bližje. četniki so postajali vsak dan bolj brezupni. Dne 18. oktobra 1943 so edinice V. črnogorske par-tzanske brigade končno zalotile polkovnika Stanišiča in generala Džukanoviča. V samostanu v Os-trogu, ki čepi na strmi črnogorski pečini in ki jo je skoraj nemogoče preplezati, sta ta dva izdajalca in skupina njunih vodilnih tovarišev v izdajstvu našla svoj neslavni konec. Med važnimi voditelji četnikov, ki pri tem četniškem polomu niso bili zajeti, je bil tudi major Džuro Lašič, katerega je Mihajlovič meseca decembra 1941 postavil za poveljnika vseh četniških edinic jugoslovanske vojske v Črni gori. Lašič jepobegnil v Italijo, odkoder jepisal svojemu prijatelju Velišku Bojoviču, ki je bil tudi četniški komandant v Črn; gori. Pismo je datirano 25. novembra 1943 in se deloma glasi • "Moj dragi Veličko: Včeraj sem dobil Tvoje pismo. Veseli me, da si živ in zdrav. Skrbelo me je zate in za vse druge, dasi je naša ločitev bila zelo nespametna in brezmiáelna. Skupaj bi se morali junačko boriti proti domači nesreči — komunistom, toda storili smo ravno narobe. Vsak je šel v svojo sosesko, misleč, da smo tam postali gospodarji ter da bomo blizu doma nadalje mirno prebivali. Mi smo ljudje brez razuma in mo-žgan. Sem se ostal v Lijevi Rijeki. Brigada dqmačih opadnikov me je napadla. Bitka je trajala dva dni. Moji. ljudje so jih dobro namlati-li. Sam sem videl enajst mrtvecev. Kasneje sem zvedel, da je bilo 40 ubitih in mnogo ranjenih. Jaz sem imel le enega ranjenega vojaka. Pripravljal sem se na pomik čez Kamava proti Andrijevici, toda na predvečer mojego odhoda sem ža-libog zvedel novico naše totalne katastrofe. . . Postal sem brezupen. Ne morem se več premaga-vatUMoji živci so šli po grobe... Škoda, da nisem poginil... Nihče se ne briga, če še živim ali um-rem. Boga prosim, da mi pomaga vrniti se domov in kaznovati vse domače odpadnike in izdajalce. Zlasti bom kaznoval vse oficirje in izobražonce, ki so pozdravili komuniste in se jim pridružili. Poznal se bom nobenega izgovora. Vse bom ubil... V zvezi sem z ministrom (Mihajlovičem).. . Malo zaupam njegovim besedam. Upam, da bo Nedič poslal močnejše sile v to pokrajino in jo osvobodil... Kar se denarja tiče, Ti ga ne morem poslati, ker ga sam rimam.. . če prideš do zaključka, da ne moreš organizirati močnejših edinic za to borbo, tedaj sestavljaj trojke, katerih naloga naj bo pomoriti voditelje in vso našo golazen, če jih ne dosežejo, naj Sničijo njihove družine. . ." Posnetek tega pisma s podpi som Družija Lašiča je prikazan v poročilu komisije dokument štev. 87. Tncli Dr-a/p Mihailovič je postal de^nprat™ Niwrovi ljudie so po-H-'iipH mil^rčni. Dne 20. janua-"in ie niša! polkovniku Ba- ji Staniíi'n. v katerem je rekel: "Obveščen sem, da v teritorij« stare črne gore, posebno v okraju Nikšič, prevladuje duk Keren-skiizma za uničenje komunisto* in zelenih srajc. N;i primer ne dolgo nazaj so četniki ujeli dva člana Baletičevo rodbine v Ricjanih, dva nevarna komunista. Enesra izmed teh s« spustih še isti večer, drugega pa TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAMAS 1265 U. T 59-1892 KROJAČNICA Stanislav Maurié Velika izbira modernih oblek ★ rrelles 2642 U. T. 59 - 1232 instituto oental modelo DE ESPECIALIDADES Director: tfr. M. MUCHWMK Govori se slovensko — Cene zmerne SANTA FE 3511 n T 71 «o* Shod Primorshih Slovencev in istranov Shod se je vršil pod parolami: Zahtevamo priključitev Julijske Krajine k Ljudski federativni Republiki Jugoslaviji in "Smrt fašizmu! Svoboda narodom!" Ponovno se je zbralo v nedeljo 28. junija t. 1. v dvorani "Principe Jorge" veliko število naših rojakov, da javno in odločno izpriač svojo zahtevo po priključitvi Primorske k materi domovini Jugoslaviji. S tem shodom je naša kolonija vnovič dokazala vsej tukajšnji javnosti, da usoda in upravičena zahteva po priključitvi tega ozemlja ni samo zahteva našega naroda v domovini, temveč je zahteva tudi izseljeništva v Argentini, ki je ie toliko let v tujini, kakor tud vseh Primorcev, ki Uve v Ameriki. Shod je bil precej dobro*obiskan, čeravno bi moral biti v večjem številu, na žalost imamo še mnogo rojakov, kateri se radi svoje komodnosti ne zanimajo za svoje dom.ovine. Tem rojakom polagamo na srce, da če bomo vsi ostali doma na svojem domu ne bomo ničesar pripomogli za rešitev naše Primorske, čas v katerem živimo je odločilen, zato je dolžnost slehernega rojaka da se vseh takih manifestacij udeleži, pokazati moramo javnosti da Slovenci smo si edini, da ,nastopamo kompaktno ravno tako kakor naši bratje in sestre v domovini. S tem bomo tudi dokazali da smo vredni sinovi in hčere onega naroda, ki je toliko doprinesel za iztrgali iz rok necijonalističnih četnikov komunisti iz Stube. Krsto Minie, rojen v.Pješivacu, ječar četniške jetnišice pri Mikši-«u, je dovolil meseca julija letos petin komunistom, ki so bili obsojeni na smrt, da so zapustili ječo in je z njimi pobegnil. Vsi ti komunisti imeli biti ustreljeni drugo jutro. Ječar Minič je bil kasneje ujet, toda še danes je med živimi, medtem ko ljudsko sodišče in krožek izdajalcev in njihovih zagovornikov pravita: Za take slučaje ni nobene določbe v odredih. čakati mora konca voine in uotem biti sojen v normalnih razmerah. 6. novembra je bilo petnajst zločincev izpuščenih in četniške jetnišnice v Štraševici. Oprostili so jih nekdanji komunisti, današnji necijonalisti. Možna je, da tudi v tem slučaju ne bo nihče smatrali odgovornega... Ne dolgo nazaj se je sestala v gozdu nad Gornjim Poljem skupina četnikov in se dogovorila, da je šla mimo skupine komunistov. . . niti en strel ni padel. Isto se je dogodilo v Zli Gori in dvakrat v Budošu. . . Vem. da Te vsi taki slučaji zelo bolijo. Tebe, ki si nacijonalist, in tudi jaz se zavedam, kako rad bi videl ponolne uničenje teh Zločincev... Radi teera smatram, da imaš zadosti odločnosti za nadaljevanje nacijonalistične borbe, v kteri si se do sedaj udejstvoval. Sporoči mi, nrosim. kakžšne korake si podvzel crlede tega." Pismo nosi podpis Draže Mihajloviča. (Nadaljuje) osvoboditev iz pod nacifašističnega jarma, a kateri je navzlic velikim žrtvam, ki jih je doprinesel je nesramno kaznovan. Nikakor ne moremo pričakovati da nam bo kdo drugi reševal našo Primorsko, zato se moremo mi brigati. Odbor za Jugoslovansko Primor je je organiziral dobro propagando, poskrbel je tudi da so argentinski listi prinesli propagando za ta. shod. Isti dan so tudi večerni listi prinesli slike in kratka poročila o poteku shoda, tudi po radiju je bil& poroačno o shodu. Shod so otvorili pevski zbori naših društev, ki so združeno zapeli več pesmi pod vodstvom pevovo-d.ij: J. Krebelj, J. Samca in F. Trebšeta. Vse pesmi so bile burno aplavdirane od strani prisotne- ga občinstva. Med odmori so bile čitane poslanice, katere so poslale vsa naša društva in oba lista. Adrijanka Baretto je deklami-rala v kasteljanskem prevodu pesem Soči, katere prevod je napravil tov. S. Baretto, isto pesem je tudi zapel zbor. Na shodu je bila prečitana daljša spomenica, katera je bila naslovljena na ruskega ministra V. Molotova v Pariz, in poslana preko ruskega poročevalca agencije Tass. Po končanih govorih, katere prinašamo v prilogi, so bili prečitani brzojavi poslani Molotovu in maršalu Titu. Shod se jezaključil z navdušenimi vzkliki živela Jugoslavija in maršal Tito, na kar je po dvorani zadonela pesem: "Hej, Slovani!" MILKO M Edinosti ie Moč Slovensko časopisje znači kulturo našega slovenskega naroda ,in sedaj, bolj kot v preteklih letih razvidim, da zastopa mikavo stopnjo med časopisjem drugih izseljencev. bivajočih v treh Amerikah. Pa žalibog, v našem časopisju razvidim tudi nesoglasnost med seboj. Ne menim nesoglasno-sti političnih misli te ali one stranke ker je razumno, da vsaka ima začrtane smernice in se bori za svoje strankine ideale pač nesogla-suje naše časopisje v najvišjem in skupnem ideialu naše narodnosti. Četudi se bo zdelo na prvi pogled pretirano kar zagotavljani, vendar v luči resnice in v dnevnem realističnem življenju je tako. Resnica boli prav zato ker očita napade naši etiki. Ali ni res, Slovenci dragi, da ie sedanji čas. ko se na mirovnih konferencah tveguje za celoto Jugoslavije in predvsem naše Slovenije, primerni čas, ko bi se vse časopisje moralo zavzeti za popolno pridobitev vseh naših narodnih pravic in za edinost naše rodne grude? Ali ni res, čitatelji "Pravice", da bi se morali vsi Jugoslovani, predvsem pa mi Slovenci bivajoči v treh Amerikah, združiti v eno samo srce in vpiti na vse frío: Hočemo Jugoslavijo, celotno Jugoslavijo v okvirju ne samo na- rodne temveč predvsem mednarodne in demokratične pravice? Ali ni res, da je nujni čas, ko mora zahtevati Jugoslavija svojo zemljo. ne kot miloda'r ali plačilo za vse kar je trpela v minuli vojni, pač pa kot sveto dedščino naših praočetov ? Jugoslavija se ne sme ponižati. Ne sme prositi milodarov in vojnih plenov kot jih prosijo nekateri narodi katerih edina zasluga so bila izdajalstvo in hinavščina. Na nobeden način ne sme dovoliti, da bi naše Primorsko nadaljevalo v laški oblasti in da bi jo senčila laška zastava. In če bi se "demokratični" gospodje odločili na stran Italije, tedaj, čujte me Slovenci dragi, —umrimo stoječi kot prosti in ne živimo na kolenih kot sužnii!" Nai se dvodnevni mir, lažnjivi mir. spremeni v krvavo bitko 7» življenje in smrt! V edinosti ie moč! Bratom onkraj Atlantika, pridružimo se tudi mi in potom različnih organizacij in našega ameriškega časopisia, pokažimo sveti'. da smo močni in edini. Močni in edini v vojni. Močni in edini v miru. Močni in edini v zahtevah na-na rodnih pravic. Sloveniia je kulturna! Slovenija bodi edina in v edinosti bo tvoja moč! 1» I S M A IZ DOMOVIN« Pismo iz Repentabra, piše Josip Skam-perle njegovi sestri. Repentabor 18/1/1946. Draga sestra in vsi ostali! Po dolgih petih letih smo spet vendar enkrat vdobili Tvoj glas. Res dolga . so bila ta leta, leta velikega trpljenja inrazdejanja, tudi čez nas je .šel ta vihar, povem Ti, da nimogoče Ti opisati naših borb in tudi strahu, ki se ga tu moralov prestati, ampak vse najhujše je šlo in kar je proč se ne vrne več, o tem bomo še nekaj let* govorili mi, potem pazgodovina. Jaz Ti mislim napisati samo par vrstic, ker ne vem če boš sploh jih vdobila, ker tu nimamo še nič urejeno, posebno pa poštnega prometa. Tu Ti opišem malo mojega romanja v teh letih, oziroma Ti opišem da boš bolj natančneje vedel kaj je bila Narodna Osvobodilna Borba. V letu 1940 me- luknjo, pri tem je bil eden Italjan mrtev in eden ranjen, drugo je vse zbežalo. Drugi dan za tem so odpeljali fa-išsti kakih 60 moških iz Repentabra r zapor, ali vem da ni nobeden nič vedel o tem. Po dveh mesecih so izpustili vseh, ker niso mogli dokazat nič. Jaz nisem bil pri tem prizadet. Nato so Italijani počasi pobrali radije in puške. Dalje leta 1943 že pred polomom fašizma s prvim julijem se pričnejo prave partizanske organizacije pri nas. Ob polomu Italije to je 8. septembra 1943 se začne za nas na deželi prava redna * zelo težka vojska ker so jo morali naši kmetje vdrževati z živežem in skoro tudi z obleko vse skozi do osvoboditve. Prvo ofenzivo, ki so naredili Nemci, z* nas je bil najhujši 27 september, ta da» so Nemci odpeljali iz Repentabra skor* vse moške, seveda kar so jih dobili doma, po številu 75, med njimi tudi mene. Vozili so me štiri dni, hudi so bili ti dnevi, na peti dan so me v Gorici izpustili, mene in še kakih osem drugih, ki so bili prav stari ali pa bolani, ostale so odpeljali v Nemčijo na prisiljeno delo. Dne 18. decemebra sem šel tudi jat v partizane, kjer sem napravil zim« 1943-44. Kako je vse bilo Ti ni mogoče opisati, dne 19. februarja 1944 sem bit v eni veliki bitki onostran Soče kakih štirideset kilometrov severno od Gorice nekoliko ranjen.Huda je bila tista pot domov, ker se je moralo brest Sočo pri dvajset stopinj pod ničlo, nato sem potéis dobil še pljučnico. Prišel sem srečno domov in potem napravil dva mesec« postelje, ozdravil sem še precej, kar bom še čutil vedno. Tako jb šla vojna naprej. Dne 28. aprila, leta 1945 se je začela bitka za Trst. Od vzhoda je prodirala 4. armada i? Jugoslavije, iz Krasa dol pa 9. korpus, ta bitka je ttajn\n do 3. maja, prej je padlo mesto kakor Opčine, tu je bilo močno utrjeno. Mi smo srečni wer tu nam je ostalo ,vse celo, mnogo vasi je porušenih in požga-nih, lahko se reče da ena tretjina. Žrtev je dal tudi Repentabor v tej borbi kakih trideset. Za Ti več opisati pa drugič, ker bi se potrebovalo več strani. V naši družini smo vsi zdravi, tudi" oče in mati sta precej zdrava, lačni tudi nismo. Za sedaj vas najlepše pozdrav-, ljam z našim: Smrt fašizmu, svobod« narodu. — Tvoj brat Josip. STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 - Florida F.C.C.A. seca junija so me Italijani mobilizirali, po dveh mesecih službovanja smo prišli s tistimi edinicami v Trst. Že takrat smo biii, Slovenci Italjanom nezaupljivi. Nekega dne nas zberejo vse Slovence, ter nas pošljejo daleč proč od tu, mene so poslali prav na sredo Sicilije, od tam je prišel ukaz, da starejše pošljejo domov. Tako sem prišel meseca novembra že istega leta domov.Tako je šla vojna dalje. Kadar je Italija napadla Jugoslavijo so tu začeli biti pritiski vedno večji, istega leta v juniju so napadli tudi Z.S.S.R. Takoj za tem so se začele formirati male, v začetku tudi redke partizanske skupine, ki so izvajale tu pa tam kake spopade in napade. Prvi napad na Repentabru je bil v oktobra 1942, in sicer pri predoru (tunelu) zadaj za našo hišo proti Dolu, na stražno postojanko ki je čuvala tisto FRANC ŠTEKAR Stavbinski podjetnik ★ Ramón L. Falcón 6371 U. T. 64 - 3084 Naš rojak Bitežnik, ki živi v Rio Negro je prejel od svojega brata pismo sledeče vsebine: Tolmin, 4. dee. 1945. Dragi brat! Prejel sem tvoje pismo. Ne mores verjeti kakšno veselje je bilo zame, ko sem prejel tvoje pismo. Posebno veselje doživljam vtem, da vidim da tudi od V£Še strani delate in pomagate našemu tako izmučenemu narodu. Zelo lepo in častno je slišati, da sta z bratom Iva-trdno povezana z našo borbo. To vem, ker sem bil vedno prepričan, da je ostal isti duh v vama kakor je bil pred odhodom v Ameriko. Vedel sem, da drugače ne more biti, saj sem jaz kot mlajši brat podedoval od vaju ta borbeni «luh, duh ki sta ga vidva pokazala v liorbiproti fašizmu že leta 1923/24. Vaju sem videl in od vaju ohranil vedno to za kar so gorela naša srca. Da je bila naša borba trda in nezlomljiva, to naj vam je priča naše delo, ki je rodilo take rezultate o katerih govori in čita ■eeli svet. Kakor Ti je znano, me je 29. julija 1941, hotela aretirati nemška policija. Zahvaliti se moram moji previdnosti, da sem vedno budno pazil na vse kar «e je dogajalo okoli mene, da sem pravočasno izvedel za načrt in se tako umaknil. Pobegnil sem v Ljubljano in od tam domov. Seveda je bilo moje bivališče doma zolo kratko. Komaj sem začel se udejstvovati za OF,' so me aretirali italijanski bersaljeri in me poslali v Ljubljano, kjer sem ostal do /loma Italije. Takoj ha to sem pobegnil iz mesta in se zopet vrnil domov. Po nekoliko dnevih odmor,a sem se javil rvi Lokvah pri štabu Kosovelove brigade. Tu sem oproščen radi želodčne bolezni. Nato sem ostal doma kjer sem poučeval šolo. Dne 30. marca so me zajeli Nemci in postavili ob zid pred Bokadovo hišo in me hoteli ustreliti. Zahvaliti se moram, da sem znal nekoliko nemščine in sem si tako rešil življenje. Naslednjega dne, uvidevajoč nevarnost, ki mi preti od sovražnika, sem zapustil dom in se .iavil zopet v Lokovcu pri Okrožni gospodarski komisiji kjer sem ostal mesec dni. Nato sem bil postavljen za •okrožnega načelnika Naiodne zaščit • ¡>,a Kanalsko. Tu sem deloval do septembra. Potem sem bil poslan v Tribušo na pokrajinsko načelstvo NZ in bil tam do poloma Nemčije. Po tem času sem dobil v Trstu mesec dni dopusta in sem po dolgih štirih letih obiskal družino na Štajerskem. Da je bilo naše delo in borba težka, si lahko sam misliš. So pa te težave in po-težkoče naravne, ki so bile od nas vseh nujno potrebne, da smo dosegli to za kar smo se borili. Še danes imamo na našem Primorskem potežkoče, od raznih tujerodcev in hujskačev mednarodne reakcije ki bi hotela nas ovriati pri našem mirnem in opravičenem delu, za dobrobit našega in vse ostale napredne narode sveta. Moje zdravstveno stanje je zelo slabo, moram priznati, je pa tudi dejstvo to, da se štejem ponosnega, da sem kljub bolezni neumorno delal in doprinesel svoj delež k borbi naših narodov, k oni borbi, ki je bila neobhodno potrebna, posebno za nas Primorce. * Tako je naše živlien.ie, ker drugače ne ^nore biti. To zahteva naš narod in njemu moramo pomagati, se žrtvovati tako kakor se je on žrtvoval za nas v težkem času borbe, ki je neumorno delal in skrbel s življenskimi potrebščinami za našo NOV. Ravno radi tega. me veseli, da tudi naši izseljenci čutiio potrebo podpore našemu narodu in da mu tudi že v veliki meri pomagajo. Ako prejmeš to moje pismo, želim da bi odslej naprej še boli deloval in pozval vse ostale domačine, da se združijo v enotnost in da podpirajo našo domovino. Voina vibra je končana, ni še končano delo naše obnove. Zato je nujno i potrebno da tudi pri obnovi zagrabimo za delo in tako čim preje dvignemo našo porušeno domovino iz razvalin in jo postavimo na ono mesto, ki bo zavidanja vredno. S tem končujem moje pismo in s toplimi pozdravi želim obilo zdravja in veselja ter veliko uspehov pri naprednem delu za našo domovino. Tvoj brat Karlo. La Comisión Directiva de la AGRUPACION YUGOSLAVIA LIBRE, FILIAL CORDOBA, invita a todos los yugoeslavos, socios o no, a la ASAMBLEA GENERAL que tendrá lugar en su sede, sita en Pasaje Humberto I. N. 1922 el día 11 de Agosto de 1946 a las 15 horas, en la que se desarro liará la siguiente O r d § n del día 1") 2») S") 4") -Salutación del Presidente. -a) Informe del Secretario; b) Informe del Tesorero. -Tratar de parte de la vieja Comisión, acerca de la manera más rápida y eficaz de ayudar mejor a los sufridos pueblos de Yugoeslavia. -Nombramiento de la Nueva ComiYsión. Hacemos un llamado a todo aquel yugoeslavo de honor que hasta el presente haya permanecido indiferente, a asociarse a esta Agrupación ayudista, ya que sólo unidos podremos intensificar nuestro socorro moral y material a nuestro sufrido pueblo. Hermanos yugoeslavos: Asistid y traed a vuestros amigos que de esa manera cumpliréis con vuestro deber de yugoeslavos concientes. LA COMISION IZ CORDOBE V nedeljo 23. junija, je tukajšnji odbor podružnice "Svobodna Jugoslavija", organiziral "asado" in sicer v prostorih hrvaškega društva "de Socorros Mutuos", ka, tero je dalo iste na razpolago naši podružnici. Dasi smo že v zimi, bil je lep sončni dan, ki bi moral le več rojakov izvabiti na prosto; tako pa je manjkalo precejšnje število še onih, ki so že vkupili vstopnice. Tu je treba pripomniti, da slične priredbe kakor je "asado" ne služijo edinemu namenu dobiti nekoliko pesov za pomoč domovini, temveč imajo predvsem moralen namen, to je, da se čimbolj spoznavamo in družimo. Koliko praznih in škodljivih predsodkov bi odpadlo, če bi vsi Jugoslovani v Cordobi to upoštevali in se ob vsaki priliki družili! Spoznali bi resnico kakor jo je na "asadu" lepo povedal dolgoleten in ugleden član naše tu- PLANOS — CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES , V. L O J K Técnico Constructor IllilUtU^ pedro Moran 5130 . u T 50.718« RECR E O « E i J It O P A Lastnika brata ROVTAR PRVOVRSTNI HOTEL z najboljšo KAVARNO in RESTAVRACIJO RIO CARAPACHAY TIGRE, F.C.C.A. U. T. 749-589 Prevoz s postaje TIGRE, F.C.C.A. do Recrea in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50 Keglišče, velika plesna dvorana. Prostor za PIK-NIK kajšnje naselbine, "da se mnogi bojijo lastne sence". In vendar ko človek govori z enim in drugim, povsod isto zagotavljanje, da hočemo skupnost. Kje torej tiči vzrok, da ne moremo priti do združitve niti na aktualno najvažnejšem polju, kakor je pomožna akcija, — če je res, kakor vsi zatrjujemo, da to hočemo? To vprašanje je potrebno razjasniti in rešiti. Ko smo se okrepčali, je navzoče pozdravil predsednik podružnice tov^ Pavlovič in dal besedo tov. Draščeku, ki je v imenu odbora či-tal obširen spis. Najprej je naprosil navzoče za en minuten molk v spomin doma padlih junakov, nakar je čital apel odbora, ki v prvi vrsti povdarja potrebo skupnosti ter poziva vse Jugoslovane naj bi pravilno tolmačili današnji moment. ko v domovini na tisoče vojnih sirot,, dece, naših neštetih borcev, ki so dali živlien.ie za svobodo domovine in človeštva, priča-Ku.ie.io naše pomoči, ki smo jim dolžni. Govor je zaključil z živ jo klici maršalom Titu, Stalinu. Generalu San Martin osvoboditelju, na-¿im borcem in naši novi domovini Republiki Argentini. Priredba ie izpadla dobro, za kar je v prvi vrsti zasluga tov Vratnika, potem pa tov. Gregori-čev, Braliča, Meseca, Kukanje in ostalih, ki so "asado" izvrstno pripravili in postregli. Mladinski odsek je med navzočimi nabral nekoliko prispevkov, med tem ko je odbor oddal več "titulov" različnih svot. PIVARNA KROGLTŠČE in KEGLIščE DJURO KOVAČ Sveže Pivo WARNES 2113 La Paternal Cochería "VILLA REAL" SEPELIOS - AMBULANCIAS CASAMIENTOS Av. Feo. Beiró 5000 - U. T. 50-4791 TRETJA POŠILJATEV Za tretjo pošiljatev v domovino je U. S. J. slovenski odbor nakupil blaga za $ 6.000.— ter nabral starega blaga v vrednosti 300.— , Ker so nam došla poročila iz Jugoslavije da trpe pomanjkanje obleke otroci, posebno novorojenški, katere zavijajo v papir, je odbor 24 ovojem bombaža, 12 ovojev ši-vank in 10 kg. sladčic. V denarju so prispevali: Spaca-pan Joško $ 20.—, Groser Amalija $ 10.—, Rajer Rajko $ 2.—. V blagu so darovale sledeče rojakinje: Gulič Angela, Gec Angela, Boštijančič. Jožefa, Grgič Ro-zalija, Maurič Olga, Bole Marija, Turel, M. Križnic, A. Leksan, K. Suban, D. Tence, V. Herakovič, J. Rusac, A. Skrk, A. Tebelis, A. Godnič, K. Ihan, S. Stabar, I. Colja, M. Markuža, A. I.i-čan, F. Renčel, F. Gleščič, A. Peree, I. Berkovec, A. Zobec, V. Stolfa, R. šva-ifelj, F. Novak, K. Vidau, L. Kosmina, F. Boštijančič, B. Cibič, V. Križnic. K. Kaluža in V. Metljak vsak po $ 20.—. Mirko Simčič je daroval $ 50.00. Po $ 7.00 so darovali sledeči: A. Prijon, V. Nusdorfer. I. Jerčič, J. Bačec, F. Sulic, F. Voičina. Po $ 5.00 so darovali: A. Rijavec, A. Colja, O. Sulčič, H. Sulčič, Zupan I., I. Lupič, B. Cijak, M. Rado-ševič, I. Rački, K. Vidau, I. Strakel, J. Markuča, A. Benčina, Zofija Bencina. Razstavljeno blago nabrano po društvih L j. oder, Ivan Cankar in U. S. J. nakupil največ za otroke in sicer: 362 plenic, 103 povojev, 147 plaš-čkov, ter 168 komadov raznega oblačila za malčke, 1.598 komadov raznega blaga za odrasle, 154 parov čevljev, 13 ducatov sukanca, Ferdinand Cotie Trgovina z železnino ★ Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugía Atiende: Lunes - Miércoles - Viernes pedir hora por Defensa 1155 Abramič Katarina, Ušaj Marija, Saksida Angela, Saksida Jelka, Rajer Viktorija, Vouk Štefanija, živa Vojriova in Groser Amalija. Vsem darovalcem stotera hvala. Udruženje Svobodna Jugoslavija in S.P.D. Ivan Cankar, sta nabrali med svojim članstvom denar v pomoč domovini. V ta namen sta odbora apelirala na člane, da naj žrtvujejo po en dan plače. Med rojaki v Saavedri je bila nabrana svota pesos 507.00. Po 10.00 $ so darovali sledeči rojaki: G. Štavar, F. -Kokoravec, Bezin J., M. La Comisión Femenina de la Saciedad Cultural Eslovena Ljudski oder ha recibido la suma de 137.00, del compatriota Ludovico Nemec, para ayudar a los pueblos necesitados de Yugoeslavia. Esta suma fué donada por la empresa de colectivos "Atlantida" y personal de la misma. La Comisión Femenina agradece a los donantes el gesto de solidaridad que han demostrado con nuestros pueblos y al mismo tiempo hace un llamado a todos los compatriotas para que contribuyan a mitigar los sufrimientos de nuestros pueblos, para que estos pue dan sobrevivir. La Comisión Femenina. Heitavraeija A. BENULIČ & J. FRANČEŠKIN Izborna hrana. Zmerne cene. Chorroarín 596 »I <» s i ¡[t El I a £ a Mehanična delavnica Villa Real 140 losé Ingenieros U. T. 757-640 AVTOPREVOZNO PODJETIE Anión BSIaiina Triunvirato 2789 U. T. 54-0257 TRGOVINA I TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153 TRGOVINA JESTVIN in raznih pijač Vrane SpaČal Villa Martelli KOVINSKO STAVBENO MIZARSTVO HUMAR in M A K U C Av. Central 3720 Calle N" 2 3729 PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODIETJE Peter Sanehuk Av. San Martín 5468 U. T. 50-8539 Cortinas Enrollables de Madera y Composturas en General Jnan Peéenko 2851. Bs. Air 50-1344 lugoslovanska Restavracija "EL ADRIATICO" Sveža hrana Dobra postrežba M. V U K M A N Av. Feo. Beiró 5201 — U. T. 50-5924 FARMACIA "SOLER" LAURA M. E. CAPPARELL1 DE CASCIARI Farmacéutico Servicio nocturno de urgencia Feo. Beiró 4984 U. T. 50-2079 PISMA IZ DOMOVINE Danes objavljamo imena naših rojakov, kateri imajo pisma iz domovine. Za dvigniti ta pisma naj se obrnejo na hišnika Lj. odra. Navadna, pisma: , Barbič Ivan (2), Cerjanec Ivan, Fatur Maria, Felkar Franc, Gas-perlin Franc, Jug Peter, Kastelic Anton (2), Kos Franc, Leščanec Franc, Leščanec Mihel, Mareš Josip, Pahor Dina, Režek Marko, Samsa Anton. Strajnar Anton, Volk Mihel, Zupančič Mihel, Zele Maria. Priporočena pisma: Barbič Ivan, Cvahte Štefan, če-šnovar Fani, Dolenčič Jeronim (2) Grum Franc, Hrovat Josip, Jaks Josip, Klasinc Franc, Keb e 1 j Franc, Kočar Franc, Kos Franc, Leščanec Franc, Leščanec Mihel (3), Novak Jela. Okretic Josip, Osenk Josip. Ratajec Leopold, Troha Ivan, Zaletel Ivan. OPOZORILO Današnja številka PRAVICE je izšla v večjem obsegu, ker je štiri strani prispeval Odbor za Jugoslovanska Primorje, radi nedeljskega shoda, ki naj se ga brez izjeme vsi slovenski izseljenci udeležijo. , BOLEZEN V Cordobi je nenadoma resno # obolela tovarišica Genovefa Simeo-' ne. Tovarišica Genovefa je aktivna odbornica ženskega odseka podružnice S. J. želimo ji skorajšnjega ! okrevanja. OPERACIJA Pred dnevi je bila operirana na slepiču v bolnišnici Alvear Nely Hlača, hčerka blagajnika Lj. odra, in aktivna članica mladinskega odseka I). K. D. Ljudski oder. želimo ji skorajšnjega okrevanja. Se priporoča rojakom dobro znana ČEVLJARNICA Delo solidno L. Brankovi«* MORLOTE 138 La Paternal EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA V SAAVEDRI sta narazpolago za načrte, betonske proračune in firmo ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Av. Luis Huidobro 4554 U. T. 70-5112 Jekše Ektor MIZARSKA DELAVNICA ★ Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67 - 3621 RESTAURACÍJA *" Pri š k » d n i k u " KROGLIŠ^E IN KEGL^ŠČE Jožef škodnik Añasco 2652 U. T. 59-8995 KROJAČ NICA ★ FRANC MELINC ★ Soldán 4844 U. T. 59-1356 MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva Mffnae Košer Guido Spano 665 Munro F.C. E. PRAVICA Editado por las Sociedades D.K.D. LJ. Oder, S.F B. I. Cankar y Agr. Yug. Libre - €om. Esloveno