Letošnje investicije v gradbeništvu
Znano je, da $e naše gradbe-ajštvo v tehmčnem pogledu ekoraj na obrtmški stopnji. Ra-zea deiovne organizacijfe je u> eden umed najvažnejših vzro-kov, da j-e naša gi-aditev Se ved-no poeasna in draga. Ceio leios gradbeništvo ni u»pelo, da bi pravoiasao opravilo nekatera deia, čepiav"je oii njihov ob-»eg v ce;ot: zmanjšan. V pn-hodnjih letih nao čakajo nova ohsežna de!a, in to ne samo v gradnji stanovanj, temvei tud: pri gradnji novih zmogljivosti v industriji, lunetijsivu, pro-metu ter na drugih področjih gospodarskega življenja. Kljub vs&mu temu pa oitane še vedno potreDa, da bistveno zmanjša-Bio uporabo sezoaske nekvalif.-cirane delovne si!e (na tem mestu srao že objavili pnmere, da en traktor s 4. »ježi« nado-tnesti 224 Ijudi, žerjav »Woif« 140 ljudi, bager z žlico 156 lju-di ,n podobno).
Zato posvečamo inveslie jam v gradbenišlvu posebno pozor-cost. Letos smo računali, da bi vložili v gradbeništvo okoli 12,5 milijaide djnarjev (nekaj vei kakor 3 milijarde za vzdr-ževanje zmogljivost., drugo za zamenjavp in za nove zmogiji-vosti), z namero, da se ta vso-ta v naslednjih letib. — po mož. nosti — še poveča.
!     40% neizkoriščenih
;j:                kreditov
Toda PO dosed-anjih podatkih 3e stanje v investiranju nasled-nje: do jul ja letos so investi-cije v celotj porasle za približ-no 11% zaradi česar lahko ra-čunamo, da bo do konca leta določeni znesek, če zadevo gle-flamo v celoti, vložen. . Toda, če "pogledamo doseda-nje izpolnjevanje glede na ne-Jcatere pos&bno važne todke, pridemo do sklepa, da imamo vendarle opravka t zakasnitva-mi pa tudi s popolno odpoved-jo. Tako je bilo do avgusta le-tos iz amortizacijskih skladov porabljenih za 22% sredstev manj kakor l&ta 1955, čeprav jih je bilo več.
Poseben pomen za jnvesticij. ©ko politiko v gradbeništvu jma 6Plošni investicijski sklad. Na-rodna banka je iz tega sklada s tefiajem dela gradbenim podjet-jem na razpolago kredit treh mUijard 60 milijonov dinarjev. Ta kredit je bil takole izikori-Sčen:
—  z& nakup železnih gradbe-nih odrov je 47 podjetij dvigai-lo posojila v znesku 503 milijo-nov  dinarjev;                    :
—  za mebanizacijo v gradbe-nišk: obrtj je zahtevaJo 2-1 pod-jetij 278 milijonov dinarjev:
—  za mehanizacijo gradbenih del    (v    to'so    vračunana   tudi transportna     sredstva)    je     45 gradbenih  podjetij  zaprosilo za nekaj   več  kakor  milijardo   di-Bar>jev.
To znaša skupaj milijardo 788 milijonov dinarjev. Neizkori-SCenih ostane tako milijardo 272 »iJijono* aii nad 40%. Res j«,
da tečaj še ni končan. Razen tega je določeno, da bo mogoče ta sredstva jzkoristit: tudi po zaključku tečaja. Kijub vsemu terau pa kaj slabo kaže, da bo_ do vsa ta določena sredstva uporabljena letos.
Znova o »nerentabilnih« strojih
Kako je prišio do tega, dc gradbeivištvo ne izkorišča teh sredstev? Kot enega izmed vzro-kov moramo navesti tudi t°i da so se znašla podjetja letos v nenavadnem položaju, pa so za-to potrebova!a prece} tasa, da b: ocenila svoj položaj v novih pogoj h tn svojo perspektivo. Nadalje So bi.ll natečaji razpi-sani z dolofeno zarnudo. Opre-ma je prav tako relativno dra-ga, jnvesticije pa so tukaj se-stav4jene predvsem iz opreme. (Določeno neprožnost so poka-zale tukaj tudi nekatera pod-Jetja strojegradnje v svoji po-Iitiki cen, ieprav mamo tudi nasprotne primere.) Morda b: tu in tam bilo potrebno, pivjv tako znova premisliti pogoje, ki jih vsebujejo natečaji.
PrlznaH pa je treba, da so se tudi sama gradbena podjetja včasih neupravičeno izmikala tem investicijam. Včasih sub-jektivno niti niso dorasla za tako delovno organizacijo, s ka-tero bj dosegla popolno -n ra-cionalno izkoriščanje nakup-ljenih strojev (še tista pičla mehanizacija, s hatero sedaj razpolaga gradbeništvo, nl ved-no najbolj racionalno izkorišče-na). Kontno je znano, da so v nekaterih _ gradben:h podjetjih tudi trdiii (r«s je, da bolj po-redko), da je »fizična« delovna sila rentabilnejša kakor stroj. Lahko je, da se j« za temi tr-dilvami skrivala nesposobnosit, da bi delo s stroji tako organi-z:rali, da bi biJi ti rentabilni. V vsakem primeru pa se ni ra-čunalo z dejstvom, da bodo v prihodnjem razdobju stroji re-lalivno eeOalje bolj ceneni, iz-datki za delovno silo pa čeda-)j« veeji. Tajco gibanje moramo pritakovati, ker logično izhaja iz vse ekomoniske politike, ki jo izvajamo.
Mehanizacija gradbeništva, osvoboditev od zaostalega, dra-gega in poiasnega načina gra-ditve — to je potreba vsega go-spodarstva, vse jugoslovanske družbe. Ta poudarek je našel swj prostar tudj v sklepih, ki so j h lani spw-iela naša najviš-ja vodilna mesLa\
S stališfa kolektivov in nji-hovih organov upravljanja pa to ni samo obveznost do skup-nosti, te-mvei tudi do njih sa-mih. Res je, poslov bo zopet vedno več, toda opravljenj bodo morali biti v mnogo bolj nor-maln h pogojih tržišča in kon-kurence. Tisti kolektivi, ki za tak položaj ne bodo tehnično in ekonomsko pripravljeai, pa bo-do   trpeli  posledice.
M. J.