ALBIN ČEBULAK: K Bregantovi ,,novi čitanki". Nova čitan'ka, ki ji ipravzaprav polaga Brcgant 'smernice v svojem delu »Elemen^ tarni razred«, (naj omenimo, da nam odpira ta nova šola nova pota na podlagi »krepkeg« nazora v smislu delovnc šole), hodi po glo* bokoumevajočcm načelu: o^d lažjega do tež= jega., torej stopnjevanje po učenčevi zmož< nosti. Kdor mu bo slcdil z vso ljubeznijo do dela, bo1 žel brezdvomno velike uspehe, in to — brez učenčeve muikc. Koliko solza je bilo iprelitih že ob »Abecedniku« in »Mojem .prvcm berilu« in to-, ker se stvantelji teh knjig niso spustili tako globo'ko v doišo učenca prvega razreda, da bi zidali od spo= daj navzgoir. Zidali so od zgoraj navzdol, po načelu: taka je tiskana črka »A« 'in zapcmni si to, trda butica. Učenec si je moral hrez nm/ora utupati v glavo te čudnc spake, kateri posamezni nismo predočili niti najmanj življenja. Ne< kaj časa je že šlo, potem se je pa naveličal utcpati učcnec v glava to brezbrojno sodrgo, odpavedal je, onemogel, sikratka: knoba se ga je lotevala kakor^lesen, lenoba — kakor piravijo — jc pa vseh ipregreh grdoba — in taUo je konccm leta Janezck obsedel, obse« del drugo leto, dasi jc šel na pot z navdu* šunjem, ki mu ga jc navdahnila ob i/ačetku leta gospodična učitcljica. Žal, to navdušenje se je i/rabilo ravno ko jc prišel do ome črike, kjer jc lani odpo=> vedal; morda je še zmcgel, dai je pridobil letos par črk več. Če bi precej v začetku leta, ko je bil svež in <poln navdušenja, pri* čeli pri tisti arki, kjer je zastal in ipotem dalje, bi še zmogel abecedo, ali 'kj-e se mo« rejo o/irati tnko ¦nanj, ker je pa 35 novin« ccv. Koncem konca — Janez večno v prvcm razrcdu, kjer je dobil že domov. pravico. Vsc to $e jc pričelo uvidevati. Po Brc* gantovi smernici naj bi s-e spremenila dose« danja pot razvrstitvi: abecede, in to pisaine 'icakor tiskanc oziroma obratno, v učencu dostopnejši obliki. Cilj mu je isti, ka'kor vsem metodikom. toda ^pot, ki do cilja dove^ dc je drugačna. In ta pot je ravno tisto vcčno gibanje, ki ji rečemo način podavanja, učiteljeva last, .katero si je usmeril potom večktnega uglabljanjai v potenco učenčeve zmožnosti, v duševnost in roikotvornost, da se spusti v nižinu učcnčevega razvoja ter iprcvidno i/.popolnjuje učenčevo znanje, ga usposablja v vedno samostojmejšegai, da se zna učenec tudi kasnejo sam fepopolnjevati na vseih poljih ter postati koristen član 51ovegke družbe. Tov. Bregant dokazuje s svojim delom, da se je jaiko približal učencu. Ddo je pred* vsem pozdraviti, ker je prišlo od strokov* njaka podeželskc šole, saj vidimo, da teme^ Iji na strogi podlagi: vsc učencc dovesti po najlažji poti do dobrih rezultatov. On vidi, koliko sc brigajo podeželski starši zai uče« tije. Ko pride deček iz šole, ga pošljejo1 z bratom na pašo, dc'klico pa 'k detetu. da ga varujc; uoenec je propiuščen samemu sebi, še posebno, če se zatak.ne zai katero črko. Zato t-udi ni čudo, če je v prvem razredu največ ponavljalcev. Učitelj, opaz-uj učance, kjc so st «ata1vnili in pomagaj jim z vso gorečnostjo, da jih rešiš mordai veone pro« pasti, tako bi rekli. AI-i pomislimo: utepamo jim še vedno' po sedanji metodi črko v gla=> vo. Učilnica je tudfi- natrplnna: Iglava ipri glavi, ta zna, drugi zopet nc, pouk je morda direikten na dan samo pol ure. En sam za= ostali ptič ti vzame četrt ure 'kakor da bi mignil, in takih je dosti, dosti — oasa malo1, črk pa še rveliko... (Konec prihodnjič.)