I Ameriška Domovi ima {/0>^ ' IN SMttfT . CLOVCNIAN (■■■k NO. 114 foreign 'mm ONiv National and International Circulation ^^fELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 10, 1959 CLOVCNIAN MORNiNO NCWSPAPCR ŠTEV. LVm.-VOL. LVm. Indija se zaveda vedno ZAHOD STAVIL SOVJETI JI bel) rdezejievamosli "fUllNIMALNE" ZAHTEVE Indijska javnost zahteva od- ločnejši nastop proti komu- Zahodne sile so predložile na tajni seji sovjetskemu nističnemu nasilju v državi Kerala, edini državi v indijski zvezi, kjer je vlada v rokah komunistov. Novi grobom Robert Stemen Po dolgi bolezni je umrl doma na 1064 E. 72. St. Robert Stemen star 75 let in rojen v Idriji, od koder je prišel pred 57 leti. Več NEW DELHI, Ind. — Indijsko javno mnenje je stalo dolgo vrsto let pod vplivom politično (vsemogočne kongresne stranke, ki ima . , . .... . let je delal za John Hancock zunanjemu ministru svoje minimalne zahteve v jnsu. co. sedaj je bil v pokoju vprašanju Berlina. - Obe strani vstrajata se 20 let. Tukaj zapušča ženo Fran-vedno na svojih stališčih. - Razgovori se bliža- ees, roj. Jerjavcic tudi doma iz jo koncu. I Idriie* otro^e: Mrs. Frances De- belak, Mrs. Gladys Nosse, pok. ŽENEVA, Šv. — Konferenca v Ženevi je že v petem tednu. Na vrsti javnih in privatnih sestankov in sej med šti- rimi zunanjimi ministri velikih sil so se sporazumeli samo o socijalističen program in je stal- tem, da je stališče Zahoda v vseh vprašanjih, ki so prišla na nc zastopala nevtralno politiko, dnevni red popolnoma različno od onega, ki ga zavzema Sov-pri tem pa z enim očesom pomi- jetska zveza. Upanje, ki je vladalo prve tedne razgovorov, je izplahnelo, na njegovo mesto je stopila bojazen, da bo konferenca končana, ne da bi bil dosežen sporazum v enem samem vprašanju, od teh, ki so bila obravnavana. Vsekakor le najbolj pereče berlinsko vprašanje. O tem so zahodne sile predložile sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku jsvoje “najmanjše” zahteve, Kanada bo sodelovala Zahome sile “hleva)0 v bi gavala komunistom. Zato se v Indiji niso nič razburjali, ko je komunistična stranka prišla na oblast v zvezni državi Kerala. Niso se tudi nič vznemirjali, ko sc komunisti začeli vporabljati v Kerali prave komunistične metode in odkrili svoj namen, da hočejo najprvo s pomočjo ljudskih in srednjih šol vcepiti v mladi rod komunistične ideje. V Kerali je nad 7,000 zasebnih Šol, ki jih vzdržujejo katoličani, pripadniki hindu vere in muslimani. Te je hotel keralski politični režim dobiti v svoje roke. Protikomunisti so se uprli in sklenili, da svojih šol ta teden ne odpro vec. Radi tega je nastalo Veliko razburjenje v Kerali, bati se je treba resnih nemirov. Za vse to se v Indiji niso doslej nič menili. Komunistični vdor v Tibet jim je pa odprl oči. Postali so pozorni na komunistično počenjanje v Kerali. Sam T^ehru je Roberta, Edwarda, Mrs. Margaret Inman, pok. Albina, Mrs. Helen Sima in Mrs. Josephine SE ZELI TITOVA VLADA LE POMIRITI Z VATIKANOM? Razgovori med načelnikom vladne verske komisije in beograjskim nadškofom dr. Ujčičem so sprožili ugibanja o morebitni pomiritvi Jugoslavije z Vatikanom. Nadškof naj bi nesel zadevne predloge ob svojem nedavnem obisku pri Sv. očetu v Rim in tam o njih razpravljal. z Združenimi državami 'v raziskavanju vesolja Kanada in Združene države bosta skupno poslali satelit okoli Zemlje in sodelovali tudi na drugih področjir raziskave vesolja. PRINCE ALBERT, Sašk. — Predsednik zvezne vlade Diefen-baker je objavil, da bo Kanada sodelovala z Ameriko pri umetni luni, ki bo poslana 1. 1961 na pot okoli Zemlje v smeri tečajev. To je povedal ob priložnosti otvori-izrazil zaskrbljenost): lye novega velikanskega radar- nad potekom politike v Kerali, j shega laboratorija, ki je bil pojavno mnenje se pa že nagiba kj£tav^en in slovesno odprt tod. stališču, naj Nehrujeva ivlada 1 Za to priložnost je Eisenhower tam ne trpi nobenih nemirov in pcslal Diefenbakerju pozdrav s prevzame javno upravo, ako ne , Posred<:)vanjern I-.une> ta Pa mu bo drugega izhoda. Indijski ko- munisti so radi tega hudo razburjeni in vpijejo po vsem svetu v dvojih radio oddajah, kako težki časi jih čakajo v Kerali. Maršal Montgomery se je potegnil za begunce LONDON, Ang. — Stari vpo-kojeni angleški maršal Montgomery preganja dolgčas z javnimi nastopi ,ki na njih obkolje vse, kar mu pride pod roko, seveda samo takrat, ko je slabe ivolje. Včasih je pa tudi dobre in pove Pametne stvari. Tako je na zadnji televizijski predstavi v Londonu predlagal angleškemu narodu, naj vsak Anglež žrtvuje po šiling (14 centov) v narodni begunski sklad. Sklad upravlja poseben naroden cdbor pod pokroviteljstvom angleške kraljice. -----o---- Ni se treba jeziti nad drago obleko! WASHINGTON, D. C. — Kdor bi hotel zdihovati nad drago ableko, naj ohladi svojo jezo in Pomisli, kako drago mora na pri-hi e r plačevati obleko naše letalstvo. Sedaj rabi tri kompletne obleke z vsemi pritiklina-hii, kj jih bodo rabili tisti junaki, ki bodo tvegali polet v vse-hiirje. Te tri obleke bodo stale Približno $200,000! HEATWAVE Vremensh prerok pravi: Delno oblačno, vroče in sopar-Najvišja temperatura 86, ^ajnižja 69. Včeraj je dosegel ^°plomer 90. , je po isti poti odgovoril. Nova naprava bo pomagala raziskavati ozračje, pa tudi vesolje. Posebej v ta namen bo Kanada izdelala tudi posebne rakete. Kanadska industrija je že doslej prispevala nekatere dele k ameriškim raketam, v bodoče bo to storila še v večji meri. Huda avtomobilska nesreča na Shoreway IGLE VEL AND, O. — Včeraj zjutraj okoli pol osmih sta se na Memorial Shoreway zadela drug v drugega dva osebna avtomobila. Po poročilu policije je K. Reither vozil proti mestu. Ko je ravno prevozil mimo Gordon parka, mu je avto všel preko srednje črte v del ceste, ki vodi proti vzhodu, tam se je zaletel naravnost v avto 27 let starega Herberta Lorentza, ki je bil na poti v službo. Lorentz je bil smrtno nevarno pobit, med tem ko je Reither, ki je v Coast Guard, dobil samo lažje poškodbe. Iz sloiLnaselbin NEW YORK, N. Y. — Pretekli teden je umrl Anthony F. Svet, dolgoletni upravnik tukajšnjega slov. lista “Glas naroda”. Dočakal je 55 let. Zapustil je ženo Ano, roj. Končar, sina Bobbya, hčerke Danico, Josephine in Marion, brata Franka, sestre Ivanko, Frances in Silvijo v tej deželi, v starem kraju pa brata Ivana in Ludvika. Bil je član SNPJ. FONTANA, Calif. — V bolnišnici je po kratki bolezni preminul 4. maja 79 let stari Anton Svete doma iz okolice Vrhnike. Dolgo let je živel v Waukeganu. stvu ohranitev sedanjega polo- BEOGRAD, FLRJ. — Odkar je zagrebški nadškof in kardinal dr. A. Stepinac zaprt1, oziroma v konfinaciji v svoji Leppin in ll vnukov. Bil je član [rojstni vasi Krasič, je vodja jugoslovanskih škofovskih kon-Dr. W. O. W. št. 293. Pogreb bo terene blizu 80 let stari beograjski škof dr. J. Ujčič, nekda-v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakraj-[ nji profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Ta je bil le-1 skovega pogrebnega zavoda v j tošnjo pomlad prvič po 20 letih v Rimu, da papežu po služ-cerkev sv. Vida ob devetih, nato beni dolžnosti osebno poroča o položaju vere in cerkve v June pokopališče Kalvarija. Tru-1 goslaviji na sploh, v beograjski nadškofiji pa še posebej. Pred plo bo položeno na mrtvaški oder odhodom v Rim in po povratku od tam je nadškofa sprejel danes popoldne ob enih. načelnik zvezne komisije za vere Dobrivoje Radosavljevič. George Spudich Ti sestanki so povzročili vesti, da se želi Titova vlada pomi- V ponedeljek zvečer je umrl riti z Vatikanom in da je dobil nadškof tudi zadevna naroči-V Highland View 90 let stari la za Vatikan. |----------------------------- o naši vojni industriji -aja Zahodnega Berlian vse, do- (George Spudich z 1224 E. 173. St., I Titova vlada je kot izrazito ko- |/A||J|1A na J|a Afla kler ne bo sklenjena z Nemčijo doma iz Karlovca na Hrvaškem, munistična diktatura v letih svo- , nOflCnO Ptitila D6S6uQ mirovna pogodba, pripravljene ’ od koder je prišel v Ameriko jega obstoja dovolj jasno pokajo le izvesti nekaj korakov za*pred 60 leti. Tu je zapustil sina zala, kak odnos ima do vere in •miljenje isovjetskih pritožb. Za-j Josepha, hčer Mary Jenovic, 9 cerkve. Dokaz za to niso samo nodni predlog je bil predložen vnukov in 5 pravnukov, v Kali- kardinal Stepinac, škof dr. Sfe-Gromiku pismeno v obliki sploš-Tomiji pa hčer Mrs. Ann Miše. brnič, ljubljanski škofijski ad-ne izjave. Ta ga je sprejel, ne j Zena mu je umrla pred 40 leti. ministrator dr. Vovk, ki so ga ia bi pokazal kak znak, ali misli pogreb pokojnega bo iz Mary pred nekaj leti v Novem mestu ' A. Svetek pogreb, zaivoda na E. na postaji polili z bencinom in ga 152. St. jutri popoldne ob dveh skušali živega zažgati, ampak njem razpravljati ali ne. V glavnem vsebuje pet točk: 1. Zahodne sile naj obdrže vse pravice, ki jim gredo na temelju zmage v drugi svetovni vojni in vojaške zasedbe mesta. 2. Obe strani se zavežeta, da se bosta trudili za zmanjšanje na Highland Park pokopališče. tudi nešteto porušenih cerkva, kapelic in znamenj širom dežele, ki so jih komunisti načrtno porušili in jih prepovedujejo popraviti. Ni izključeno, da bi se Tito iz Tudi ameriška vojna industrija hoče vulivati na obrambno politiko dežele. Pri tem zastopa svoje koristi bolj kot koristi narodne obrambe. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Podr. št. 14 SZZ so vabljene danes ob 7:30 zivečer v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Gubane. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri zv. ob 7:30 redno mesečno sejo v običajnih prostorih-Žalostna vest— Joseph Mlakar, 20400 Goller Aive., je dobU žalostno vest, da je umrl 21. maja njegov brat Anton Mlakar, 63, v Bruhanji vasi pri Dobrepolju. Tam zapušča ženo, 4 hčere, sina, 4 sestre in brata, tukaj pa omenjenega. Pokojni je bil v Clevelandu 29 let. Preko Atlantika— ' Z letalom “Swissair” so odpotovali danes sledeči potniki v Jugoslavijo: Mrs. Mary Raj- šter, Mrs. Theresa Verbnik, Daniel ‘ Shimrak, Bogdan Bulat, Mrs. Theresa Dolinar, Frank Modrijan in Tom Belko. Vse potrebno za potovanje je uredila potniška pisarna A. Hollander. Upor v Kikaragui se bliža svojem kraju MANAGUA, Nik, — Gen. A- ---------- — -------j—j_ ■r'astasio Somoza, poveljnik nika- političnih razlogov podobno kot napetosti. Posebna komisija šti- raSuske oborožene *dle in pred- pred njim poijs^j Gomulka skurili sil, v kateri bodo tudi zastop- f sodnikov brat, je dejal, da je po s Cerkvijo pomiriti, toda v niki uprave obeh delov mesta nJeg0vem v0jaški del upora strt tem siučaju se bo moral razgo-Berlina, bo razpravljala o pri- ln Pri svojem koncu. V ponede- varjati z Vatikanom, ki je za za-tožbah glede podtalnega delova- Je prišlo do največje in naj- devne razgovore in pogodbe edi-nja, sabotaže in propagande z bolj krvave bitke z uporniki, ki no merodajen. V nekaterih kro-jbeh strani, tako vzhodne kot za- so vladne sile zasledile v nji- ge je razširila vest, da naj bi hodne. | ; 3. Zahodne sile bodo izjavile, hovem skrivališču. bil nadškof Ujčič zastopnik umir- _. _________________________ , Uporniki so po dveh urah bor- jenejšega krila jugoslovanskega da ne bodo povečale števila svo- 126 ustavib ogenj io se umaknili, episkopata, ki se zavzema v na-jih čet v Zah. Berlinu. i Poveljnik vladnih čet je prepri- Sprotju z odločnim Stepincem za 4. Štiri sile bodo zajamčile ne- ^an’ zato’ ^er ie zmanjka* sporazum z vlado. oviran civilni in vojaški promet lo streliva- uPa- da se bodo uporniki, ki se drže na področju med Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo. Posebna komisija štirih sil in zastopnikov obeh nemških vlad bo nadzirala izvajanje nad to določbo. i 5. Predložena ureditev ostane v veljavi do združitve Nemčije m sklenitve miru z njo. Olama, kakih 150 milj od prestolnice, skoro predali. Neuspehi revolucije niso prestrašili prvega tajnika nikara-guaškega poslaništva v Washing-tonu. Augustin Torres Lazo je odstopil s svojega položaja in obljubil svojo podporo “ravolucio- Izgledi slabi — konec blizu! jnarnemu gibanju.” Po njegovi Zunanji ministri zahodnih velesil so včeraj povedali sovjetskemu zunanjemu ministru A. Gromiku, da nima dosti smisla nadaljevati razprave, če Sovjeti-ja ne spremeni svojega stališča. Gromiko je namreč znova zahteval, da se zahodne velesile odrečejo svojim praivicam v Zah. Berlinu. Za danes je sklicana nova javna seja na zahtevo Sovjetske zveze. Ameriški pomožni tajnik A. izjavi je, nikaraguško ljudstvo “sito pritiska in mučenj, jetni-štva in lakote.” Ropar hoče nazaj v ječo! CLEVELAND, O.—Bivši kaznjenec 32 let stari L. W. Morrison, ki je bil pred osmimi leti izpuščen na svobodo, je dejal policiji, ki ga je zajela potem, ko je oropal Maytag Sales Co. na 2150 E- il8 St. za $7.50, da si želi nazaj v ječo, kjer bo imel Berding je dejal časnikarjem, da [vsaj trikrat na dan nekaj tople-prevladuje med zahodnimi za- ga za jesti in streho nad sabo. stopniki v pogledu uspeha kon-1 Morrison je trdil, dat se mu ni Svarilo iz Gorice Slovenski tednik “Katoliški glas,” ki izhaja v Gorici, kjer se je nadškof Ujčič na poti iz Rima za nekaj dni ustavil, je objavil v svoji številki 4. junija ponovno svarilo svojim bralcem, naj se ne dajo zapeljati od govoric in spletk, ki prihajajo z desne in z leve ali pa tudi od dobronamernih, a slabo poučenih oseb. List poudarja, da je nadškof dr. Ujčič — kot blesteč jurist, globok in klen teolog ter v neštetih težkih preskušnjah potrjeni družni pastir — vedno s čvrsto in modro roko vodil svojo čredo po težkih potih, katere ji je odmerila božja previdnost v zadnjih 20 letih. ference “pesimizem.” Zahodne sile so prišle v Ženevo voljne in pripravljene za razgovore, pri Sovjetski zvezi doslej take voljnosti še ni bilo opaziti. “Nihče ne /ve, doklej naj pri sedanjem stanju razgovori še tečejo,” je dejal ameriški zastopnik. Italijanski mornarji stavkajo RIM, It. — Ko so se pogajanja med lastniki ladij in unijo mornarjev razbila, je unija v ponedeljek proglasila stavko. Ladje, ki bi morale odpluti iz pristanišč, so obstale v njih. Mornarji zahtevajo večje plače. , ( ) posrečilo, od kar je bil izpuščen na svobodo, dobiti nobene zaposlitve. • Nevarna igra otrok CLEVELAND, O. — Fantiča, stara 8 in 9 let, ter njuna sestrica, stara 12 let, so morali čakati rvoje starše /v bližini W. 30. St. in Detroit Ave. Ker jim je postalo dolg čas, so šli proti Memorial Shoreway v bližini Main Ave. Bridge in začeli sredi precejšnjega prometa za zabavo tekati čes Shoreway in nazaj. Avtomobilisti so z začudenjem in nervoznostjo gledali to igro, dokler ni prišla končno policija, ki jo je na to opozoril nek avto-taksi, ter otroke odvedla nazaj na kraj, kjer so jim starši naročili. Guverner označil škodo zadnje poplave za znosno CLEVELAND, O. — Župan A. Celebrezze in njegovi sodelavci so ocenili škodo poplav pretekli teden na štiri do pet milijonov, župan se je obrnil na guvernerja DiSalla, da bi proglasil področje za kraj “večje stiske,” kar bi omogočilo podporo iz zvezne blagajne. Guverner je dal škodo oceniti po svojih lastnih organih. Ti so sporočili, da je škodo “znosna” in da so krajevne oblasti težavam kos. Guverner je nato žu- boljše panovo prošnjo zavrnil češ, da bi vsaka neupravičena proglasi- WASHINGTON, D. C. — | Predsednik Eisenhower je na zadnji tiskovni knoferenci re- ! kel, da je “zaskrbljen” zaradi vpliva, ki ga hoče vojna industrija izvajati po različnih potih na našo narodno obrambo. O tej stvari je vsako leto precej govorjenja, posebno v časih, ko je proračun za narodno obrambo pred Kongresom. Otipljih dokazov za zakulisno vljivamje je malo, kar jih je, so značilni. Tako je na primer postala že kar tradicija da večina vpokojenih višjih oficirjev najde takoj novo zaposlitev v podjetjih, ki dobavljajo vojno opremo. Komaj je kdo zapustil federalno službo, že se pojavi v istih uradih kot Zastopnik podjetij, ki želijo dobiti federalna naročila. Pa ne samo to. So opazovalci, ki trdijo, da velika podjetja tudi skrbno pazijo, da proračun ne prezre nabav v takem orožju, ki ga ravno ona izdelujejo. Da stvari ne morejo biti tako nedolžne, se vidi po nameri Kongresa, da si pridrži besedo ne samo pri odrejanju proračunskih postavk in odobravanju posameznih vsot, ampak tudi pri dodeljevanju naročil. Pentagon se temu upira z vso silo češ, da je izvrševanje proračuna njegova zadeva, toda v Kongresu se to stališče ne bo dalo več dolgo časa zagovarjati. Da bi bilo dobro, da ima Kon-gress pravico do besede, potrjujejo dognanja kontrolorjev o-brambnega proračuna. Ti so na primer ugotovili da je vojno letalstvo preplačalo samo pri vojnih letalih nad $30,000,000. Podjetje naravno ne pritiskajo samo na posamezne urade v Pentagonu, ampak tudi na politike na Kapitelu, da naj izglasujejo taka besedila zakonskih osnutkov, ki govore v prid vojni industriji. O tem se ravno sedaj močno pritožuje demokratski kongresnik Winston, ki spada med naj-poznavalce našega o-brambnega proračuna. ------o------ Nekaj Angležev že misli, da ženevska konferenca umira Ženeva, Švica. — Semkaj se je vrnila angleška delegacija na konferenci za kontrolo atomskih eksplozij. Seje komisije so se namreč začele ta teden. Člani komisije govorijo že kar odkrito, da bo samo ta konferenca rešila sestanek na vrhovih in da pogajanja med zunanjimi ministri isamimi že tičijo v slepi ulici, ki iz nje ni nobenega izhoda. Trdijo, da je sestanek na vrhovih potreben, da bo končno odobril pogodbo o kontroli atomske sile. Zakaj vlada v vrstah delegacije tako velik optimizem, tega si v Ženevi ne znajo razlagati. tev “večje nesreče” prinesla ško- £e ve^ za|(aj j do za bodoče. i Gospa Brglezova: “Opazila Odklonitev je župana vzneje- sem, da je vaš mož zadnje čase voljila in razočarala. Vsako mi- zmerom ostrižen na balin.” sel na zvezno podporo za popra- Gospa Pekmezova: “Da, da! vilo škode je sedaj treba opustiti. Strahopetec!” OAJNOVEJŠEVESTI ATLANTIC CITY, N. J. — Predsednik Eisenhower je pozval zdravnike, ki so se tod zbrali na svoji letni konvenciji, naj pomagajo v borbi proti inflaciji s tem, da računajo bolnikom samo toliko, kolikor morejo ti “stvarno plačati.” NEW YORK, N. Y. — Preko 100 stavkujočih in okoli 50 policajev se je udarilo včeraj na gornjem delu Pete avenije, kjer je nestrokovno osobje bolnišnic že več tednov v stavki. Najmanj 12 stavkujočih je policija prijela. BONN, Zah. Nem. — Dr. L. Erhard je dejal časnikarjem, da bo zahteval razčiščenje okoliščin, ki so pripravile Adenauerja, da je sklenil ostati na mestu konclerja, namesto da bi kandidiral za predsednika republike, kot se je odločil pred dvema mesecema. Poudaril je, da bo to vprašanje rešeno v okviru krščansko-demokratske stranke. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska agencija Tass je objavila, da je bil dosežen med vodniki Vzhod. Nemčije, ki so tod na prijateljskem obisku, in med sovjetsko vlado popoln sporazum o vprašanju Zah. Berlina, Nemčije in evropske varnosti. CROTON, Conn. — Včeraj so spustili v morje prvo atomsko | podmornico, opremljeno s Polaris vodljivimi izstrelki — [ “George Washington.” Ameriška Domoviima ......Hi » \ » I/ I <- % V — 0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohle National and International Circulation Publlabed dally except Saturdays, Sundays, Holldaye and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA > Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES i ~ United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 113 Wed., June 10, 1959- Težave na morski poti sv. Lovrenca Morsko pot sv. Lovrenca, ki veže Velika jezera, med njimi tudi naše Erie, z Atlantskim oceanom, bodo uradno in slovesno odprli šele koncem tega meseca, čeprav je pot sama v obratu že nekaj tednov. Prvi tedni obratovanja so pokazali, da je vsak začetek težak — tudi pri organizaciji plovbe po rekah in kanalih. Morsko pot so delali več let, Kanada je investirala vanjo $330,000,000, Amerika pa $128,000,000. To je veliko denarja, pa vendar še ni vse v redu, kar so pokazale težave v prvih tednih prometa. Z ozirom na to, da si je naša javnost delala velike upe na to pot in da so tudi v našem mestu mislili, da bo naše pristanišče kar prvi dan imelo dobiček od nje, hočemo na kratko opisati težave, ki so bile deloma predvidene, deloma pa tudi ne, dasiravno bi morale biti, ker so večinoma le tehnične narave. Ako začnemo pri prvi postaji poti v Montrealu, se je tam pokazala tudi prva pomanjkljivost. V Montrealu niso poskrbeli za zadostno število pilotov, ki naj bi krmarili tovorne ladje po reki in kanalih. Po takih vodah ne smejo namreč kapitani sami voditi ladij, krmarjenje morajo prepustiti kon-cesijoniranim pilotom. Pokazalo se je tudi, da marsikak pilot še ni imel zadostne skušnje, radi česar je vozil počasi in oviral promet, posebno skozi zatvornice. Tudi osobje, ki upravlja zatvornice, ni znalo obvladati velikega prometa prvih dni v veliko jezo vseh ladij. Na nepričakovano oviro je naletela plovba po reki, kanalih in zatvornicah v izredno močnih vetrovih, ki so gonili ladje od brega do brega. Ladje so le s težavo kljubovale vetrovom, nekaj jih je nasedlo na plitvine in tako oviralo promet, zožile so namreč plovno pot. Najnevarnejši zamašek na celi morski poti je pa Welland kanal med jezeri Ontario in Erie. Kanal dvigne ladje za 326 čevljev, da tako obidejo Niagarske slapove. V ta namen je tam postavljenih osem zatvornic; pet od njih je tako ozkih, da more pluti skoznje samo vsaka ladja posamič. Zatvornice bi morale biti tako široke, da bi bil mogoč po njih promet v obeh smereh. Tega ni in na obeh koncih kanala stalno čakajo ladje, da pridejo na vrsto. Kanal pa ima še drugo oviro: Na njem je 20 visečih mostov, ki jih od časa do časa morajo dvigniti, da omogočijo promet po cestah, tudi ob mostovih morajo ladje čakati, da pridejo na vrsto. Tako se je prve dni nabralo na obeh koncih kanala okoli 50 ladij, ki niso mogle naprej. Strokovnjaki so že davno opozarjali na to “ozko grlo,” toda nikoli niso odgovorni graditelji našli primerenega kapitala. Treba bo v to investirati dodatnih $100,000,000 in ne bo nič pomagalo. Dobiti se bodo morah, kajti drugače cela pot ne bo rentabilna. Na jezerih samih so največja ovira za hiter in nemoten promet pomanjkljive pristaniške naprave v prav vseh pristaniščih, tudi v Clevelandu, najbolj pa v Detroitu in Chicagu. Mestne uprave so sicer zelo lepo in slovesno sprejemale prve ladje, toda kapitani ladij so kmalu po koncu slovesnostih začeli zdihovati, ker niso mogli dobiti mesta na pomolih, da bi b*ago nakladali in razkladali. V Chicagu je povrhu še manjkalo skladišč in železniških tirov. Kapitani so se naveličali čakati in prepeljavali ladje od enega pristanišča do drugega, dokler končno niso našli prilike za operacije. Nekaj jih je obupalo in so odšli nazaj z na pol praznimi ladjami. Edino pristanišče, ki je res precej hitro obvladalo promet, je bilo v Milwaukee. Poleg teh tehničnih težav so se pokazale tudi računske. Če kje, je pri ladjah čas zlato. Vsaka ura je vredna po sto oolarjev in še več. Vsako čakanje ali počasnost pri nakladanju ali razkladanju, vsaka zamuda pri odjemu ali dovozu tovora pomeni večjo režijo in manjši zaslužek. Kapitani so v dnevih čakanja hitro izračunali, da zanje morska pot sv. Lovrenca ne pomeni nobene prilike za zaslužek. Marsikateri med njimi se je v jezi celo zaklel, da ga Velika jezera ne bodo več videla. Druga težava so visoki nakladalni in raz-k-'adalni stroški, kajti ti posli so v rokah unij, ki ne poznajo ozirov. So strokovnjaki, ki trdijo kar naravnost, da bodo ti stroški pregnali mnogo prometa z naših jezer. Prvi redni prometa na morski poti sv. Lovrenca so tudi pokazali smer, ki se bo v njej razvijal blagovni promet. Bo večji v smeri od morja na jezera, kajti po tej poti bodo prevažali rudo iz Kanade in industrijske polizdelke iz Amerike in Evrope. V smeri od jezer proti morju bodo prevažali predvsem industrijsko blago, toda ne žita. So že preračunali, da žito ne bo preneslo velikih prevoznih stroškov po jezerih. Vse kaže, da bo največjo korist od nove morske poti imelo pristanišče v Montrealu, kjer se pot začne. Seveda bo treba tam mehanizirati prekladanje blaga. Ako bo tam na primer mehanizirano prekladanje pšenice, se bo oceanskim ladjam bolj splačalo, plačati prekladalne stroške v Montrealu, kot se voziti 10 dni po jezerih, da prepeljejo žito do Montreala. Podobno bo tudi z ostalim blagom. Le rudo bodo še-naprej vozilLdo. pristanišč ob Velikih jezerih. Ameriške ladje bodo po novi morski poti še celo prizadete. Tuje ladje bodo namreč lahko prevažale blago po nižjih tarifah kot naše. Tuji mornarji imajo nižje plače, režija na tujih ladjah je manjša, amortizacija ni tako velika. Po vrhu so naše ladje še dražje, kar povzroča večje zavarovalne stroške. Tudi popravljanje ladij je pri nas dražje kot v tujini. Naše ladijske družbe se torej z upravičenostjo bojijo, da jim bodo tuje ladje odjedle marsikak posel na Velikih jezerih. To so prve skušnje z nove morske poti sv. Lovrenca. Niso prijetne, toda obupne na tudi niso. Napake tehnične narave se dajo odpraviti, konkurenca v prevažanju se bo pa tudi unesla. Kljub temu drži tudi tu pregovor: ni vse zlato, kar se sveti. txlkxxX'Xx^.^x^^YfrlltlKli^xx^^xxY Ik if x3Hy IKK T Tit'll Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Pi5e Andrej ček Duluth, Minn. — V roke mi je stega, kar morda sam ne more prišla chicaška “Prosveta,” štev.'najti, to je svojega duševnega 91. z dne 1. maja, t. 1. Kajpada'miru, bodisi iz kakoršnih koli slovenskega človeka slovenski1 razlogov preteklosti in sedanjo-tisk še vedno kolikor toliko za- ‘ sti — potem mu seveda to odre-nima, če že radi drugega ne, vsaj kam. Kajti, kdor hoče učiti radi tega, da še čita in bere pri-1 druge in priporočati nekaj dru-jetno Slovencem ljubi domačo ^gim, mora sam najprvo najti mir slovensko besedo. Ta nagon in1 m zadovoljnost sam seboj. Kdor ti razlogi so, da.rad čitam sloven- tega sam nima, tega drugim dati ski tisk. , Tako nanese prilika, da včasih ne more! In to je kar se jaz bojim, da manjka Janezu Filipiču tudi naletim na “Prosveto,” kate- in da bi to kljuvanje v lastnem ra pod svojim imenom pravi v srcu zadušil, piše kar piše v svo-angleščini, da je njeno ime “The'jih dopisih, menda bolj v svojo Enlightenment.” Bi se reklo pod i tolažbo, kakor pa v tolažbo dru-tem imenom ali besedi, da: “raz- gih. Drugače dvomim, da bi to svetljuje” — je torej nekaka ' mogel in da bi ga vodilo pri tem “luč”! Kakšna? Spdite sami! Bog je vam dal pamet in razum in če imate to dvoje, znate že soditi. Več ne zapišem, da bi lahko. ■ Ko sem prebral uvodni članek “Pomen mednarodnih kulturnih izmenjav,” sem najprvo skušal pretehtati pomen članka. Pomen sam na sebi še ni tako slab, dasi seveda tudi ni neoporekljiv. Toda jezik, v katerem je pisan, bi pa človek mislil, da “Prosveta” zopet urejuje kak Garden, ki je včasih pisal uvodnike, ki so tako le nekako vsebovali od tisoč dotisoč dve sto besed, a med temi je bilo dobro polovico tujk, katere nekatere morda Garden sam ni razumel. Kako so jih razumeli pennsylvanski majnarji in po drugih državah vedi Bog, a bi sodil, da so se le čudili urednikovi “učenosti,” češ ta “ne-kaj” ve. Pač “modrost,” ki jo ni najti “drugje” pod svetlim soncem! V tem članku sem zopet naletel na verigo tujk. Urednik omenja, da je prišel v Ljubljano Armstrong s “črnskim ansamblom.” Kaj pravite ljubitelji slovenščine, ali bi bil urednik hudo grešil, če bi bil zapisal: “s črnskim zborom”? Potem piše o prireditvi v New Yorku, o baletni prireditvi, ali bi bil hudo grešil, če bi zapisal: “v prostrani dvorani”? kako drugo zanimanje. V vsakem nemirnem isrcu je nekaj, ki kljuje in to včasih tako hudo, da se čuje tudi izpod njegove lastne strehe. Iz teh nagibov in iz teh razlogov je Janez Filipič pomočil pero v črnilo in piše v njegovem dopisu z dne 11. maja: “Kar je bilo inteligence med Slovenci je služila nemčurjem.” To ni resnica! Morda kje kaka izjema — ampak vsi? To ve sam Filipič, da ni res — zapisal pa je kljub temu! Kakor da je to najčistej^a resnica. In kar ni res, tudi Janez Filipič ne more in ne bo prodal za resnico! Kar ni ros, je laž, gospod Filipič! Potem je prav ta “resnicoljubni” gospod Janez Filipič zapisal: “Saj komunisti ne izdajajo svojega naroda, ne pljujejo po njem in ga ne križajo. . .” Gospod Filipič ima gotovo toliko pameti — saj sodim tako — da ne zapiše kaj, o čemer ni popolnoma prepričan, da je tako, kakor on trdi, da je! Če pa ni prepričan, da je to res, kar piše, potem si je kot dopisnik “Prosvete” dal sam sebi lastno spričevalo in se uvrstil med “resnicoljubne” dopisnike Prosvete. Poglejmo, kaki “dobrotniki” slovenskega naroda so komunisti? Ko so vprašali nekateri komunistični voditelji pri nekem za- Potem piše o prireditvi v Mos- sedanju glavnega komunistične-kvi in pianistu Van Cliburnu,'ga voditelja v Sloveniji, kakor ki. je odnesel tam prvenstvo. Ali1 naj ravnajo, da ne bo preveč člo-bi bil hudo grešil, če bi bil zapi-' veških žrtev, je ta odgovoril: sal: “v mednarodni tekmi”? In še precej takega bi lahko navedel iz tistega članka. Kako vendar se radi postavljamo s tujkami! Kaj več ne rečem! Potem sledi oddelek: “Glasovi iz naših naselbin.” Rojak John Filipič, o katerem pravijo, da je pristen Notranjec, menda Preserčan, kar seveda ni noben greh, ako je tako. če se ne motim se on rad motovili med dopisniki proti verskih listov in menda tudi ne zna štediti z nelepim zmerjanjem vseh, ki niso udarjeni miselno na take “uma-re,” kakor on. A to je njegova zadeva! Ako njemu ugaja in je pč. “njegovi pameti” prepričan, da smo vsi drugi, to je tisti, ki nekaj damo na to, kar so nas učile verne 'slovenske mamice, kar nas uči Bog s svojimi zapovedmi in po svoji cerkvi, duhovnikih “Na žrtve ne glejte! Partija je nad vsem drugim. Tudi če ne ostane več kot 20 tisoč Slovencev, pa da komunizem zmaga, cilj bo dosežen!” Ali more gospod Janez Filipič še zanikati kdo je pljuval na naš narod in kdo je križal naš narod? Kdo je pobil okrog 10 do 12 tisoč razoroženih slovenskih mladcev v Kočevskem Rogu in po drugih krajih Slovenije samo zato, ker niso prisegali na komunizem? Ali ni to dovolj veliko pljuvanje in križanje? Gospod Filipič! Zakaj vendar ne pomislite, kaj pišete, kadar pišete kaj v dopisih za “resnicoljubno” Prosveto? Potem vaše pripombe o “vra-ževamosti” in “vedi!” Oprostili mi boste, če dvomim, da ste vi šli skozi kaka resna in stvarna razglabljanja v teh predmetih. Iz vaših besed govori le in drugih razodetjih, da smo vsi duh tistih, ki so ameriške Slo-taki nekaki “omejenci” — potem | vence zavajali s svojim tiskom mu vsaj jaz ne želim kratiti te-1 zadnjih petdeset let, kakor je bil ga veselja. To seveda, če ga to ! n. pr. to list “Gl. Svobode,” bivši res dela srečnega in zadovoljne- J ‘Proletarec” in kajpada vaša ga? če pa on to nam drugim ljubljena in “resnicoljubna” Pro-predbaciva in nas smeši, radi ti-sveta. Tem je vneto pomagal tu- di bivši Saksarjev “G. N.” in va-ka clevelandske “E.” Najbolj mastni ocvirki vsega tiska so bile protifarške gonje, če je kak duhovnik kaj zagrešil, tedaj ste slovenski svobodomiselci razglasili in proglasili štiridanski “picnic’! Za resnico ni bilo ne urednikom, ne dopisnikom, prav kakor vam ni gospod Janez Filipič! Ako bi vam bilo, bi ne zapisali, kar ste, v tem vašem zadnjem dopisu! Pošten in pravičen človek vedno piše in govori le to, kar ve da je resnica! Ali morete to trditi tudi vi gospod Janez Filipič o samemu sebi? 1 Ob koncu dopisa ponosno zapišete in povdarite: “Ko se človek otrese starih zablod, postane človek in nosi glavo po koncu . . . ker s svojim zdravim razumom usmerja pot k nadaljnemu napredku. Vise drugo je preživelo in odpade. . .” Well, gotovo ste se oddahnili gospod Filipič in potegnili svežo sapo vase, ko ste zapisali ta stavek. Hoteli ste in mislili ste, da ste povedali nekaj velikega, radi česar naj bi vas vsi občudovali in vam zaploskali, da bi se čulo okrog sveta. Če se kdo otrese kakih zablod, ki ga vodijo le v nesrečo, potem je to uspeh. Če, se pa nekdo otrese nekaj, ki mu je koristno vodilo, mu je pa to le v škodo. To, da kdo pod vplivom protiverske propagande zgubi vero in zaupanje v Boga, je kaj slab razlog in brez vsake vrednosti in ima zelo malo pomena, da bi zraven še nosil “glavo, po koncu,” radi tega, ker je sam sebi veliko škodo naredil! Če bi taka oseba (pa naj bo to kdor koli, magari isam gospod Janez Filipič!), stvarno razumevala tako stanje in istega razumela, bi ravnala čisto drugače. Na posamezniku je, pa po njemu naklonjeni milosti od Vsemogočnega, kako ravna. Po koncu nosi glavo le napuhnjenost in pa ošabnost! Gospod Filipič, ne pišem tega, da vas obsojam. Pišete pač, kakor vam veleva vaša pamet, ki je jetnica tiste “miselnosti,” ki bo jo širili med našimi slovenskimi izseljenci v Ameriki dolga leta pok. svobodomiselci Konda, Kristan, Zavertnik, Molek, Zajc in še mnogi drugi. Vam se zdi kakor vidim ta miselnost še vedno prijetna in menda tudi “odrešilna.” Ko bi le bila! Daj vam ljubi Bog mnogo misliti pred zaključkom vašega življenja. To je za vas! Jaz zase sem prepričan, da boste drugih misli od tiste minute naprej, ko se bo po Stvarnikovi volji zaprlo zagrinjalo vašemu tostranskemu življenju. želim vam pray iskreno, da si pomagate, dokler vam Vsemogočni to dovoljuje! To vam prav iskreno želi, Revček Andrejček. V Kalifornijo Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Joe Sernel z 1212 E. 167. St. sta se odpeljala v Los Angeles v Kaliforniji k svoji hčerki Mary in njenemu soprogu Franku Benedict, ki praznujeta 17. junija srebrno poroko. Onadva sama praznujeta ob istem času 45-letnico poroke. Slavili bodo skupno! Sorodniki in prijatelji častita-jo obema paroma in jima žele obilo veselja in zabave pri slavju in še mnogo zdravih in zadovoljnih let življenja! A. D. Spominska svečanost v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Letošnje leto 30. maja je minilo 92 let, odkar amerikanski narod časti in se spominja z velikimi svečanostmi, doma in v drugih državah, svojih padlih vojakov in ameriško republiko. Te spominske svečanosti se vršijo po vseh ameriških mestih in podeželju. Vso pažnjo polagajo kinčanju grobov padlih junakov. Na ameriških vojaških pokopališčih Italije, Anglije, Francije, Belgije, Holandije, Sev. Afrike, Mehike in Filipinih, ki’asijo prijate- lji Amerike grobove z rožami vseh padlih Amerikancev v teh državah. Tudi v Koreji, kjer je radi komunističnega nasilja dalo življenje preko 24,000 mladih Amerikancev, so se na vojaškem pokopališču v mestu Pusan z veliko svečanostjo spomnili teh žrtev. Na vseh ameriških državnih, mestnih in vojaških poslopjih so bile zastave razobešene na pol droga. Ameriška vojna mornarica izstreli na ta dan v čast mrtvim borcem 21 topovskih strelov, v morje pa vržejo veliko rož in vencev v spomin tistim, ki so izginili v morskih valovih. Začetek spominske svečanosti polaganja rož in vencev na grobove padlih, je ob koncu civilne vojne, ko so žene in dekleta padlih vojakov z veliko boljo v srcu krasile v grobove. Ko je leta 1868. postal poveljnik republikanske vojske general John A. Logan, je izdal ukaz, da povsod, kjerkoli se nahaja vojaška edi-nica, morajo prirediti žalne svečanosti in okrasiti grobove padlih vojakov. Napravimo to, da bodo otroci in bodoče generacije videle, da nismo pozabili na pokojne, ki so darovali svoja življenja za svobodo Amerike. V Washingtonu so izbrali 30. maj za spominski dan in prve svečanosti iso bile na vojaškem pokopališču Arlington, kjer sta govorila takratni predsedniški kandidat general Ulysses. S. Grant in ljudski zastopnik general James A. Garfield. Od te prve spominske svečanosti do danes so ise vršile velike žalne manifestacije z važnimi govori. Leta 1934 je pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt na slavnem bojnem polju v Gettys-burgu dejal: “Vojne tragedije med narodi so radi tega, kjer se narodi in ljudje ne poznajo in ne razumejo med seboj. Tudi sedaj ni predsednik D. Eisenhower je imel na vojaškem pokopališču Arlingfona velik govor, kjer je rekel: “Počastimo vse, z globokim spoštovanjem, ki so padli v vojski, molimo in prosimo Boga za večni mir upajoč, da ne bomo imeli več vojnih grozot in ne več grobov neznanih Vojakov. * Slovensko društvo Triglav in Zveza SPB-odisek Milwaukee sta izbrala spominski dan tudi za spominski dan naših velikih protikomunističnih padlih borcev v zadnji revoluciji v starem kraju, že 14 let je poteklo- od one strašne tragedije v Jugoslaviji, toda v nas je še vedno iskren spomin in globoko spoštovanje do slovenskih padlih borcev tako, da nihče ne more reči — ne doma ne v drugih državah, niti ne bodo mogli reči naši potomci, da smo jih pozabili. Z žalno peto sv. mašo v cerkvi sv. Janeza, ki jo je daroval župnik p. Claude Okorn, se je pričela spominska svečanost v čast padlih slovenskih antikomunističnih borcev! Nadaljevala se je v veliki dvorani ob veliki udeležbi članstva in prijateljev. Predsednik Franc Mejač je pozdravil goste in vse navzoče. Cerkveni mešani pevski zbor je nato zapel Amerikan-sko-slovensko himno in krasno Gallusovo pesem “Glej človek.” Moški zbor je še zapel “Vigred se povrne” in “Doberdob.” Pevski zbor je vodil pevovodja Er. Majhenič. Pomemben in lep govor je iipel župnik p. Claude Okorn, kjer je uprispodobil ameriške padle borce z našimi protikomu-nictičnimi padlimi junaki, kjer je tudi on izgubil svojega ljubljenega brata. Odlomke iz T. Debeljaka “Črne maše” je bral F. Rozina, Sen o Vrnitvi” od Franceta Balantiča pa je recitiral L. Galič. Slavnostni govornik na tej svečanosti je bil bivši domobranski častnik na Primorskem in sedaj ni profesor na južni Illinoi-ski univerzi dr. Jože Velikonja iz Chicaga. On je sin znanega slovenskega pisatelja, pokojnega Narte Velikonje, ki je bil radi krščanskih in demokratičnih načel žrtev komunističnega reži- ma leta 1945. V svojem krasnem predavanju je dr. Jože analiziral potek naše protikomuni" stične borbe, pogledal je resnici v oči ter osvetil dobre in slabe strani naše borbe. Prikazal je tudi okvir tedajnih svetovnih dogodkov in mesto naše protikomunistične borbe v teh dogajanjih. Predavatelju smo zelo hval6-žni, da smo imeli priliko slišati in videti podobo naše velike protikomunistične borbe, gledane iz časovne razdalje 14 let. Predavanje je bilo na akademski višini, toda, tolmačeno, da ga je vsakdo razumel. Hvala dr. Jožetu Velikonji! Kot zaključno točko te svečanosti so vsi navzoči zapeli domobransko pesem — OČE — MATI — Domovina. Slovensko društvo Triglav in ŽSPB v Milwaukee sta dostojno in z vsem spoštovanjem počastila spomin naših padlih protikomuni- . stičnih borcev. L. G- Ne bodo pozabljeni! Cleveland, O. — Romanje na Chardon Rd. na Spominski dafli ki ga je priredila Zveza slov-protikomunističnih borcev v Clevelandu, je v vsakem pogle' du lepo uspelo. Četudi jutranje vreme ni kazalo posebne naklonjenosti prirediteljem, se je vendar še pravočasno toliko popravilo, da je opogumilo slehernega romarja, ki je zjutraj še koleba' ali naj se poda na pot ali n0’ Prav prijetno je postalo do desete ure, ko se je pričela sv. mašat četudi je bilo v senci nekolik0 hladno. In nepričakovano veliko romarjev se je nabralo okrog votline lurške Matere božje, da je bil ves prostor pred votlin0 napolnjen in še preko poti so stali ljudje, ki so se udeležili tpominske pobožnosti. Pa ie razumljivo, kajti med udeleženci bi težko našli koga, ki ni med zadnjo svetovno vojno — ko je divjala v naši domovini komunistična revolucija — kakega svojca izgubil. Resnost se je brala z obraz°v udeležencev te verske sporni0' ske svečanosti, četudi so nam le' ta precej odmaknila ono dobo, smo doživljali grozote srpa ^ kladiva, mi in oni, ki jih ni veC med nami. Teh slednjih smo se spomini3' li in za te smo molili z naši01 prevz. škofom g. dr. G. Rožm°0 om, ki je daroval sv. mašo in ^ nas je v svoji krasni pridigi op0' zoril, da nikdar ne smemo poZa biti teh žrtev, zlasti ne naših d° mobranskih borcev. Pri sv. 033 ši sta našemu nadpastirju asistJ rala g. msgr. M. Škrbec in g- reJ Slapšak. Mogočno petje lJ0 skih mašnih pesmi pod vodstv001 g. Riglerja je /silno dvignilo lepo službo božjo. Pod v° stvom g. M. Milača so zapeli t° di pevci Korotana, kar je močnejši povdarek tej verg manifestaciji. Vsem pevce31 ter obema pevovodjema iskre°a zahvala za pomoč in sodel°va n-)e- 0. Narodne noše so vzbujale P ^ sebno pozornost. Bilo jih je !e. po število, večinoma od mla^3 skega društva Kres, nekaj P tudi iz Kalinvuda. Kako kra^0 okvir so tvorile pred votlino, lak' ko bi rekli “žiy slovenski P j šele,” ki ga poklanja naš nar Materi božji. Tudi tem fa0^ in dekletom lepa zahvala. ^ končno zahvala vsem udelež0 cem, ki so s svojim resnim s0^ lovanjem dokazali, da sporni11 naše rajnke-žrtve rdeče Pe^el krake zvezde v dobi druge ^ tovne vojne in po njej — ne še kmalu ugasnil. e ^ rvo.fi rv»i 1 i f o wi-i o w* i rvrvDO^ iep° petimi litanijami popo se je zaključila izredno ^ uspela spominska pobožnost ^ ZSPB priporočamo, da nas še št povabi na take svečanosti- Ivo Kermav°e ' Eno petino z osušitvij0 _I*<< Preko sto milijonov akr°v ^ ne zemlje v Zedinjenih drža^f približno eno petino vse, je pridobljeno za obdelavo z i03 šitvijo. XMERISKX DOMOVINA, : V JUGOSLAVIJO ... V manj ko 7 dneh s “Queens”! ; S m ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA PREKO CHERBOURGA Bodisi Queen Elizabeth ali Queen Mary, največji veleladji na svetu, plujeti vsak teden iz New Yorka. Obiščite spotoma Pariz in še boste na cilju v manj ko 7 dneh, tako ali še hitreje kot direktno vozi ladja preko morja. v Ljubljano Zagreb Beograd I. razred $33.10 $35.10 $40.25 II. razred $21.45 $22.85 $26.30 • Uživajte dodatne počitnice na poti. Simpatična družba, slovita Cunard postrežba in zabava — BREZ dodatnih stroškov. • Vživajte slovito mednarodno Cunardovo kuhinjo, vključujočo Vaša priljubljena jugoslovanska jedila. • Queen Elizabeth in Queen Mary sta edini potni, ški veleladji opremljeni z ravnotežniki (stabilizers) za udobno in lagodno potovanje. • Znižane sezijske cene od 23. avgusta. Prvi, razred od $392. Kabinski razred od $244.50, Turistični od $186. Obiščite Vašega lokalnega potniškega zastopnika — uredil Vam bo vse potrebno za vožnjo do Vašega cilja! DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO! Priročno, zanesljivo — kupite jim Cunard vozni Listek v U. S. in prepustite Cunardu ureditev ostalega. Vprašajte za podatke. franc jaklič: k h % •« i Od hiše do hiše LJUDSKA POVEST “O-ho!” "Kaj veste vi, kaj se pravi, pu-stiti dom in stariše, pa iti za ni im ... pa tudi to bi se prežgalo lahko, ko bi bili vsaj Žrši zadovoljni. Tako pa —” Ančka si je zakrila oči. "Tako pa ti nisi pravo dekle. Anton se ie preveč zanesel nate!” To očitanje jo je zbodlo. Ali veste vi, kaj so starši? Ustite me!” “Prava ljubezen vse prema-^a’” je zamrmral starec in je 0tlšel godrnjaje. Barbič ni ve-^°i, kaj se godi v Ančk in i duši, Ži slutil ni, koliko duševnih orb j0 |e pretrpela. Drugače je ne bil sodil napačno. Za Antonom jo je vleklo srce. wiena ljubezen je bila močna in Žnovitna. Ljubila je čvrstega, Ponosnega mladeniča, spoštova- Hiša naprodaj Bungalow, štiri in pol sobe, v°jna garaža, predeljena klet. %rto iv nedeljo. Kličite KE 1-3481. (118) Pl9E STE IMELI PREHLAD ALI J-ou, jemljite “LOVIAN CAPSULES”, r? v&ni bodo hitro okrepile zdravje. i rilBače boste rabili 2 do 3 mesece a okrevanje. One tudi preprečujejo p°noven prehlad in influenco! LOVIAN CAPSULES Mandel drug co. tJ702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 POPRAVLJAMO FENDERJE in ogrodje SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Aval EN 1-1633 la je njegovo možatost, odločnost in razum. Zavest, da nobeden ni tak, kakor njen Anton, da je za njim že marsikatera o-bračala oči, da je koprnelo že marsikatero srce brez uspeha po njem, da si je on izvolil le njo — jo je podžigala in utrjevala. Toda prišli so dvomi in pomisleki, ko se je oglašala ljubezen do staršev, ko jo je razum opominjal dolžnosti do njih, ko ji je četrta božja zapoved vedno bila v spominu: Spoštuj očeta in mater ... O, kako ji je bilo hudo, ko ji je vest vedno očitala: “Le delaj tako! ... Le žali starše, ki so ti dali življenje! Kakšen otrok si ti, ki ne ubogaš staršev?” , V takih trenutkih je omagovala in iskala opore, ob katero bi se naslonila, in z nekim zadovoljstvom je poslušala drug glas, ki ji je dejal: “Tvoja ljubezen je prava; saj ga ljubiš s čistim srcem in nesebično. Ne bogastvo, ne stan te ni omamil, pač pa te vleče k njemu le njegova vrlost in poštenost. Ne bojiš se revščine poleg njega, ne bojiš se z ljubeznijo v srcu nobene nadloge . . .” Očetovo oviranje se ji je zdelo nasilstvo, ko si je mislila: “O-če mislijo samo na denar in si ne morejo misliti sreče in zadovoljnosti brez bogastva. Ali je to sreča, to vedno pehanje za denarjem, ko človek čuti neko neutešljivo lakoto po bogastvu, ko drugega ne misli, nego kaj si bo pridobil? • . . Ko srce ničesar ne občuti, in le mrzli razum mirno računa z mrzlim denarjem? Ali je življenje poleg takega moža prijetno? . . • Takega življenja ne maram ... O, oče, oče, zakaj ste taki! Zakaj mislite, da je sreča vaše hčere odvisna od bogastva!” Ančka je trpela pol težo teh bojev . . . Vedno razburjenje, noči brez spanja, strah pred očetom in koprnjenje za Antonom, vse to je puščalo sledove na njenem prej tako cvetočem obrazu. (Dalje prihodnjič.) Ženske dobijo delo Kuha in hišno delo Išče se ženska, bela, za delo v modernem apartmentu. Nič'pranja. Svojo sobo in kopalnico. Dobra plača, priporočila. SK 1-7722. (115) ŽENSKE ZA likalni stroj za srajce tudi družinsko likanje Vz,amemo' nekaj učenk MENK, BROS. LAUNDRY & CLEANING 643 E. 103 St. (117) Hišno delo Ženska, bela, za splošno', hišno delo v Heights. Svojo sobo in kopalnico. Vsa nova oprema. Mora rada imeti otroke. Priporočila potrebna. Dobra plača. FA 1-3033. (115) Delo za žensko Ženska dobi dnevno delo, enkrat na teden, v privatnem domu. Kličite HE 1-3011. Oglašajte v “Amer. Domovini” The Grisfiani Bros. cirkus pride v mesto MALI OGLASI Upton Avenue Blizu Lake Shore Blvd. in E-149 St., 6-sobna hiša za eno družino, 3 spalnice in kopalnica, klet, plinska gorkota, 2 garaže. Vaša izbira javne ali farne šole. Transportacija. Hiša v izvrstnem stanju. Za hitro prodajo $15,900. Dve hiši na enem lotu, dvo-družinska 6-4 spredaj, eno-dru-žinskai 7 sob zadaj, blizu E. 156 St. $24,200. Pet-sobna hiša za eno družino blizu E. 185 St. Vse sobe na prvem. Lep lot. Cena $15,900- LAKELAND REALTY GO. KE 1-6681 v : - . (ne) Naprodaj 1 Harmonike, Anton Mervarjevega izdelka so naprodaj pri Wenzer Music Store, 5207 Fleet Ave. BR 1-3898. (116) Oglašajte v “Amer. Domovini” STRUMBLY DR. HIGHLAND HEIGHTS 6-sobne zidane in lesene hiše ranch tipa, 14£ kopalnice, garaže za 2 kare, kuhinja vsa električna, polna predeljena klet, razvedrilne sobe, popolne v vseh ozirih, veliki loti. Cena se začne od $28,500 naprej. Lahko ogledate vsak čas med tednom ali v nedeljo po dogovoru. FRANK E. STRUMBLY Stavbenik HI 2 4479 (4.5.10.12.,) un) Lastnik prodaja $13,700, blizu E. 185 St, hiša s 2 spalnicami, 2 garaže, v dobrem stanju, lot 57x100, blizu vsega. Prijazna okolica. Cenjena za hitro prodajo in selitev. Na 19311 Kildeer Ave. KE 1-9079. . ■ (us)' Cleveland, O. — Pod pokroviteljstvom Clevelandske mlajše trgovinske zbornice pride v petek v naše mesto veliki cirkus The Cristiani Bros. Razmestil se bo na mestnem parkališču ob jezeru. V petek, soboto in nedeljo bo imel vsak dan po tri predsta- ve. Te bodo ob 1:30 in ob 4. popoldne ter ob 7. zyecer. Pri nastopih bo sodelovalo 96 oseb in vrsta raznih živali. Med posebnostmi je izstrelitev živega človeka iz topa in krasni nastopi na vrvi in trapezu. Naprodaj Posebnik velik, 9 kosov set iz orehovega lesa za jedilno sobo, blond francosko pohištvo za spalno sobo, tudi modroc in vzmeti, stoli, mize in posoda. Vse po zmerni ceni. WH 2-0685. ________ (116) Sobe se odda 5 neopremljenih sob in kopalnica se odda odraslim ljudem. Kličite EX 1-0772. (116) Stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe s kopalnico oddajo na E. 71 St. blizu St. Clair Ave., zgoraj. Kličite EN 1-0989. (116) Naprodaj Vse pohištvoma sprejemno sobo, krzen plašč in druge reči po zmerni ceni. Kličite FA 1-2162. V najem Tri lepe sobe na E. 61 St., blizu cerkve sv. Vida se oddajo. Kličite UTU-2226 ali RE 1-6873. (121) Sobe sc odda Pet sob se odda V najem. Vpraša se v Eršte gostilni, 6802 St. Clair Ave., ali kličite HE 1-3344. The May Go. gradi v Parmi novo podružnico V blag spomin ^Ruge obletnice smrti NAŠEGA ljubljenega in nepozabnega očeta Frank Toporis 1 j® za vedno zatisnil svoje drage oči 10. junija 1957 Srčno ljubljeni nam oče, fN prezgodaj si od nas, bh tako si dober, skrben, Pogrešamo Te vsak čas. ^■daj bivaš vrh višave jasne, kjor ni težav in ne skrbi, Jana sonce sreče ne ugasne, atn lepša zarja se blesti! kujoči: JOSEPHINE, hči FRANK, sin c JOSEPH, zet . 0Veland, o., 10. junija 1959. Lilijin piknik Neusmiljeno je žgalo, ko sem so pripravljal k pisanju tega članka. Oh, da bi že prišla nedelja, sem vzdihoval, ko sem zaman poskušal zbrati svoje misli. Hvala Bogu, sem si mislil, da mi ne bo treba veliko pisati, vsi že vemo, da ima Lilija na farmi sv. Jožefa svoj piknik. Znano je, kako Lilija rada pomaga vsem lačnim in žejnim. Tonklijev Marjan bo tudi tam s svojimi godci. Ko sem se pred kratkim menil z nekim svojim znancem, je beseda nanesla tudi na piknike. In mi je dejal: “Komaj že čakam, da bom lahko zopet šel na piknik. Bom vsaj vedel, koliko novih članov je pridobila slovenska naselbina v Clevelandu.” No, jaz se bom raje vrgel na klobase in partijo taroka. Dobrodošel pa je vsakdo, naj pride iz tega ali onega vzroka, samo da pride. Če morda kdo le naleti na kakega svojega znanca, ki še ne ve, da ima Lilija svoj piknik prihodnjo nedeljo (14. junija) na farmi sv. Jožefa, naj mu to gotovo pove. M. O. Cleveland, O. — V ponedeljek Razmeščena bo v štirinadstrop-sc zasadili prvo lopato za zgraditev novega poslopja na Ridge in Ridgewpod Dr. v Parmi, v katerem bo imela znana The May Co. svojo celotno podružnico, ki bo krila potrebe jugozahodnega dela mesta in predmestij. Slovesnosti so se udeležili poleg N. L. Daubya, predsednika The May Co., mestni župan Parme Joseph Kader in drugi zastopniki oblasti in javnosti. The May Co. bo imela svojo trgovino zahodno od srede The ni zgradbi z lepim pročeljem v kombinaciji opeke in keramičnih ploščic. Novo poslopje bo važen del novega trgovinskega središča, ki bo imelo na razpolago prostora'za parkanje okoli 5,000 avtomobilov. Predsednik The May Co. je dejal, da je začetek gradnje nove stavbe znamenje, da družba zaupa v bodognost Velikega Clevelanda, s katerim je povezana že 60 let. V novi trgovini bo na razpolago vse blago v enaki izbiri kot v glavni trgovini v sredi mesta ali v trgovini na Heights Parmatown Shopping Centra, j Skupno bo imela nova trgovina okoli 300,000 kv. čevljev ppvrši-ne in bo v njej zaposlenih okoli 1,000 oseb. Celotna zgradba bo imela naprave za hlajenje. Novo stavbo bodo zgradili po načrtih znanih Victor Gruen As-sociationes, Inc. iz Detroita in Los Angeles. V njej bodo poleg trgovinskih prostorov tudi velika obednica, kjer bo mogoče dobiti celo kosilo ali pa tudi samo hlacjni prigrizek, dalje precejšen buffet, poseben velik avditorij za uporabo javnosti in česalni salon za dame. Predvidoma bo nova stavba dograjena prihodnje leto in bo v jeseni že odprta javnosti. Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša ljubljena mati in stara mati Uršula Gartroža rojena BIZOVIČAR ki so previden! s svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 30. aprila 1959. Naša ljubljena mati so bili rojeni v Šmartnem ob Savi, župnija št. Peter v Ljubljani. Pogreb se je vršil dne 2. maja iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k Zemeljskemu počitku. Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. Bazniku za opravljeno pogrebno sv. mašo zadušnico in druge (pogrebne molitve. Naj mu dobri Bbg za to obilo poplača. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili ob materinsko krsto toliko lepih šopkov in vencev ter mater tako ozaljšali, ko so počivali na mrtvaškem odru ter jim tako izkazali zadnjo čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše drage mamice. Prav lepa hvala tudi vsem onim, ki so dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti mater na njihovi zadnji poti na pokopališče Kalvarija. Dalje lepa hvala vsem onim, ki so 'prišli mater kropit, ko so počivali na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njihove duše. Zlasti še onim, ki so se udeležili sv. maše ter potem spremili mater na njihovi zadnji poti vse do njihovega groba. Prav lepa hvala društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ter podr. št. 14 S2Z ker so ob krsti molili sv. rožni venec. Naša globoka zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto z materinim truplom k zemeljskemu počitku. Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi 'za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako grenki uri. Končno zahvala prav vsem, ki so nam kaj na en\ ali drug način pomagali in v$em naš iskreni: Bog plačaj. A Vi, draga mati, počivajte v miru in lahka naj Vam bo gruda te Vaše nove domovine, duši Vaši blagi pa večni mir, ki Vam ga iz vsega srca želimo. Bog Vatn daj sveti raj, nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje onkraj groba in na svidenje nad zvezdami. Sladko spite, draga mati, t 1 brez trpljenja, brez ovir, I a v nebesih pa uživajte | za plačilo dušni mir. 4 „.V • Vaši žalujoči otroci: " W 't! £ 4 ? 5 " FRANK in JOHN GARTROŽA, sinova JENNIE pbr. ZOHA, FRANCES por. LEONE, hčeri WALTER ZOHA in NICHOLAS LEONE, zeta • t VNUKI in VNUKINJE V Cleveland, Ohio, 10. junija 1059. J AMERIŠKA DO^O^TNA, ■,',1..;,—X. •» x . MATIJA MALEŠIČ: IZOBČENCI Miza, pri kateri je sedela Si-monička1, ko je prišla po domovnico, je odkrita. K njej stopi Bariča, nasuje iz meha na klopi v sito debelačne moke in jo seje. Ne sede Katarina Simoniče-va. “Izgubila? Ne,ne!'’ Nego—” Umolkne. In molči v zadregi, kako naj pove, po kaj je prišla. onda ovakove odluke.” Molči Bariča in seje, seje. “Glupa i ja, da nišam odmah kazala . . . Nece podnositi op-ština sve troškove . • . Imade-mo mi novaca!” Premaga Barico radovednost. Preneha s sitom in pogleda preko rame na Hrvatico. Simonička odpne vrhnja gum- kron. Petdeset, petdeset, petdeset .. . Ista pisava povsod. Letnica Bariča niti ne gleda, tudi mesecev ne. “Sedemdeset.” Obstane Baričin pogled, še prst zleze k številki. Petega januarja tisoč devet sto in tretjega leta sta vložili sedemdeset kuče do kuče,” začne plaho. “Dete moje, Baričica, veveri- neha. “Ture!” Kolikor le more, cical! Vidiš, prišel je pa le.” [posnema Šoka Baričin glas, ti- ^ Vidi Šoka na Baričinem po- sti medeni Baričin glas, ki hoče J 'Iipa tQ . ni. mo?U(?e . . . Qd gledu, kako je vesela njenega reči: “Lepo prosim.” obiska. Pa misel na dom in Kako in kedaj se je zgodilo, strah pred domačimi ji vlivata šoka še do danes ne ve. Prej ko pogum: “Botra sem mu. Revež se je sploh zavedala, kaj hoče) nima nikogar.” [ Bariča, je stala pred vrati župa- c “To ste mi prišli povedat?”, nove hiše. In s tako silo je za-Barica svoje nejevolje čisto nič loputnila Bariča za njo vežna ne skriva. | vrata, da bi bilo treba le še za Če pride sedaj domov, jo ob- las, pa bi trdi hrastov les omeh-sujejo z očitki. In bodo padle čal Šokin nos. trde besede. Na večerjo čakajo. | županova Bariča je pa res ne-Vedo, da ne pride s praznimi ro- preračunljiva! kami, ko je ves popoldan ni bilo doma. Če se je Bariča ne usmili, mora še uro, dve uri pohajkovati okoli. Domov ne poj kron. Tudi Bariča molči in seje, se- ba bluze, obme Bariči hrbet, po-1 Darova! Za' novo leto je do-je debelačno moko. [seže tesno pod brado v nedra in bila Cecilija sedem kron, Katica Nerodno je biti s tujko v so- ^ izvleče v rdečo ruto zavit omot. * jih je dobila deset, tri sta si pribi, kazati ji hrbet in molčati. Razvije ga na dolgi mizi in po- trali in nesli v hranilnico name- Simonička vzdihne. Bariča se- tegne iz papirjev knjižico z ze- sto petdeset kar PEVSKI ZBOP. KOROTAN Predsednik Miro Odar, podpredsednik Mimi Veider, tajnik Jože Odar, blagajnik Jože Likozar, odborniki: Mira Adamič, Milena An-žič, Helena Gaser, Maruška Hren, Zalka Likozar, Blanka Tonkli, Miro Boh, Avgust Dragar, Franc Lovšin, Lojze Mišmaš, Jure -Švajger, Karel Zajec. Pevske vaje se vršijo ob nedeljah popoldan v Baragovem domu na St. Clair Ave. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1032 E. 74th St„ Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-1496. gajnik John Centa, namestnik A thony Zakrajšek; zapisnikar ^ seph Okorn; namestnik Joseph Zo man. Nadzorni odbor: Frank E*e sic, preds., Anton Wapotich, Josep ine Stwan, John Tavčar, Frank h vec; gospodarski odbor: Frank C*3' nik, John Smuk, Andy ChafflP"’ Blaž Novak, Frank Plut. JanK Rogelj, Edward Kenik; Vratar Breščak. Seje direktorija se vršil vsako drugi torek v mesecu ob 0 mih zvečer v sobi št. 4 starega P0* slopja. lenkastimi platnicami. “Izvolite pogledati! Izvolite, molim, dobra gospojice! Osve- PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-sedemdeset ipreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., v E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Za- Petdeset, petdeset, sestdeset. pjsnikarica Marilyn Jack, glasbeni Mlademu paru, pri katerem je vodja Vlad. Malečkar, pianist Reg- kron. DOM ZAPADNIH SLOVENCE^, Predsednik Frank Loucka, P®“ predsednik Gene Bjsson, tajnica P, la Pultz, zapisnikarica Bessie S' bil, blagajnik Charles Zakely, na zorni odbor: Mike Bizaj, Mary lonz, Margaret Loucka, Steve BlE' lecki; oskrbnik Joe Stefanik. Premišlja Bariča, kako bi ji dočite se, molim! Imademo mi služila Katica, je prinesla štork- fiie Resmck. Pevske vaje vsako razložila, da je ne bi preveč novaca, molim vas lepo.” In mo- Ija dvojčka. Gospod je v prvem li Bariči knjižnico. [veselju segel v žep in stisnil Ka- | “Znadete li, kako je bolesna [ Nič več ni plahosti v starki- tiči bankovec za deset kron v moja sestra?” nih pogledih in besedah. Samo- roko. Bariči ne pridejo in ne pri- zavestno govori ko tedaj, ko je dejo prave besede na misel. | prišla po domovnico. “Dakako, znali niste! Ni ovo | Izpusti Bariča, sito na preseja- Petdeset, petdeset, pet in petdeset! Cilka je dobila priboljšek za €- Bogatinki Plaho je nekdo potrkal na de, dokler ne pospijo. Vsaj do vrata gostilniške sobe. Ne tr-jutri bo potem imela mir pred kajo na vrata na kmetih, naj-očitki. 1 manj v gostilni. Da ne trka pi- “Sita si me, Bariča, naveliča- Vec, ve Bariča, da pa tudi ne tr- la si se me. Ali je to lepo? Popoldne, ko si šla k Turetu, so stikale sosede glave in si po-mežikovale z očmi.” “Neža!” Misli Šoka, da je udarila na pravo struno. “Nese mu Bariča ka berač, ve tudi. In se ji zdi tako čudno to plaho trkanje, da ne povabi z besedo došleca v sobo, temveč gre sama pogledat v vežo. Katarina Simonič! Ne nosi danes Katarina Simo- ni ono niste znali, pa evo vam no moko, otepe si z rok moko in novo obleko. Pa ni kupila ob- poseže po knjižici. leke. Bog ve, kaj prinesejo sta- “Štedionica, to je hranilca?” ra leta . . .? Bolezen? vpraša Hrvatico. | Dvig: tri sto kron! “Izvolite se samo posvedočiti! Nč ni kaj postrežljivai Simoni-Izvolite!* čka s pojasnili: Čuden je svet^ In je toliko ponosa, trme in Premoti najbolj pametnega člo-skritega ognja v starkinih očeh, veka, da misli: lepše bi bilo, če da ji Bariča privošči veselje. Se- bi ne bil sam . - • de doli k mizi in odpre knjižico. -------:-------------------------- Tridesetega oktobra tisoč osem 1 uraden dopis, sem rekla. Sosede, nič predpasnika z našivki na ra- kaj le mislite o Bariči? sem rekla.” "Neža!” Napačno tolmači Šoka Bariči-no ogorčenje. Pozna Šoka svet in ve, kako občutljivo znajo mlada lekleta prikriti pred ljudmi početke sladke skrivnosti. “Da me položijo ko v starih časih na natezalnico, ne bi črhnila, kar vem.” “Neža!” Bariča stopi tik prednjo in ji temno pogleda v oči. Stoprav sedaj opazi Šoka, da le ni zabrenkala po pravi struni in da Bariča niti malo ne misli na jestvine v omari. Pa je Šoka tako trdno prepričana o občutljivosti mladih deklet, da ne od- CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE LADY TO LIVE IN — Room, board, small salary in exchange for care of small boy. Call between 8-2 p m. REpublic 7-3278. (114) REAL ESTATE FOR SALE OAK LAWN Modern Cape Cod frame, 5-room; 2 bedrooms down; tile kitchen and bath; plastered; hot water heat, oil fired; full basement; attached garage, upstairs roughed for 3 rooms. Lot 60x125. Nicely landscaped with shade trees. A good buy $16,000; excellent condition. FHA approved. Owner; 9717 Merrimac, Oak Lawn. — GA 2-5419. (114) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT, TAVERN, Garage and lot. Corner building. Complete with fixtures and Baby Grand piano, est. 11 years. 4 room apartment in rear. $29,-000 by owner. Virginia 7-8383. MEAT MARKET. Rent or sale. Fully equipped with cooler. Established 25 years. Good for partners. 1501 N. Bosworth, Chicago, 111. (116) CLEANING - TAILORING. Must sell at sacrifice due to leaving state. A low $500 complete. RAdcliffe 3-1686. (115) menih. Sploh nima predpasnika. Nekam plaha in potrta je, nič več ni v njej tiste samozavesti ko tedaj, ko je prišla po domovnico. ‘Dobar dan, dobra gospojice!” “Da sem dobra, čujem prvič. Gospojica je po naše gospodična, ne? Lepa gospodična!” In Bariča otepa z rokavov in predpasnika debelačno moko. Z roko pokaže Hrvatici v gostilniško sobo. Obira se Katarina Simoniče-va in noče v sobo. Bariča razume njen strah. “Ne bojte se, gospoda župana ni doma.” Pa je nejeverna Simonička. Pomoli glavo v sobo in se razgleda po vseh kotih, prej ko vstopi. “Ste izgubili domovnico?” vpraša Bariča. sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik Carl Samanich, 2. podpredsednik Frank Culkar, tajnica Margaret Loucka, 3540 W. 63. St., blagajničarka Ella Pultz, zapisnikarica Ella Samanich norni*pvnll j0hn Globokar, John Sny- vsak mesec na klubovih prostorih. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Edward Kenik, podpredsednik John Perencevic, tajni- der; Arhivar Rudolf Knaus. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6300 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 Calostnin* srcem naznanjamo vsem prijateljem žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni oče in brat DANKO (DAN) KRIŠTO dne 20. maja 1959, v sedeminsedemdesetem letu svojega življenja, po kratki bolezni v Zagrebu. Pogreb se je vršil v Sarajevu, njegovem rojstnem kraju dne 23. maja 1959. Žalujoči ostali: John, sin, Josephine, hči Veronika, sestra in ostalo sorodstvo Samostojna društva DRUŠTVO SRCA MARIJ® Duhovni vodja Rev. Louis B. nik. predsednica Mary Peteri1,' tajnica-zapisnikarica Mary CM1! "ar. 1110 E 66 St. HE 1-6933. I?’ gajničarka Louise Piks; nadzorn* Mary Hrastar, Julia Bokar. za klub društev SND: Louise 3 Za delniške seje: Anne Rode. delniške seje: Anne Rode. Za Prn_ preiskavo novih članic: vsi slove ski zdravniki. Društvo zboruje ko drugo nedeljo v mesecu -iri popoldne v šoli sv. Vida. C*8’ "e se sprejema od 16. do 40. le*8> Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Šegu lin, podpredsednik Joseph Hrvatin, tajnik Joseph J. Preskar, 21771 Miller Ave., IV 1-0663; blagaj. John Bar kovich. Zapisnikarica Jennie Hrvatin. Nadzorni odbor: Frances Gor ianc, Mary Segulin in Josephine Henikman. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v American Tugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Segulin, pod preds. Johan Barkovic tajnica Ste 'nnija Knnc’lia, 15611 Saranac Rd GL 1-1876, blag. Louis Godec; zapisnikarica Frances Globokar, nadzorni odbor: Anna Nagode, Mary Stražišar, Frances Česen. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Zastopnik klub društev AJC: Frank Segulin, Louis Godec Mary Segulin; za delniško sejo Frank Segulin, Anton Bokal, Mary lapel. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee \ve., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A Pluth, Rudy Ivančič, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednik Frank Rupert, Frank Urbančič, Joseph J. Preskar. Ostali direktorji Tohan Troha, Josephine Henikman. Frances Gorjanc, George Krancic. poslovodja: John Žigman, tel.: KE 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič. [V 1-5663. Seje se vršijo vsako tret in sredn v mesecu ob 7:30 zvečer. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podpredsednik Steve Mejak, blagajnik Joe Barbis, tajnik Joseph Eerra, KE-1-7131, zapisnikar Victor Derling Nadzorni odbor: preds. Frank Sus tarsic, Jos. Smolič, John Habat Jr Gospodarski odbor: preds. Frank Matoh, Frank Kocin, Frank Zor man. Ostali direktorji: Frank Do- John SAMOSTOJNO PODPORNO DrL firvn i.ožka dolina ]44 Predsednik Frank Baraga, 1 u* E. 71 St.; podpredsednik “ g Lekan, taj. Frank Bavec, 109' , 'fith St. Tel. HE 1-9183; bla#8„' nik John J. Leskovec, 32305 Vin« St., Willoughby, O.; nadzorni' 'ohn Lokar, Frank A. Turek \nthonv Petkovšek: zastopnik 1* klub SND Frank Bavec, za Sp iolmes Ave. Frank Žnidaršič ^rank Marolt za konfet®8 SND Frank Bavec. Seje se (1 'ijo vsako 3. sredo v mesec" Slov. Nar. Domu soba št. 4. 8j8 ( toslonle Društvo sprejema nove *1® od 16. do ¥j. leta s prosto pristop" n zdravniško preiskavo. Društvo P 'ulc $200 smrtnine In $7 na teden G, ilšlce podpore. Asesment te $1 to. Za sprejem ali pregled novih tov so vsi slovenski zdravniki. Z" ..j. aljne Informacije se obrnite na a tvene zastonnlke MLADINSKO DRUŠTVO Predsednik Evgen Favetti ", podpredsednik Lojze Bajc, ta)nte, Cilka Košir, 12414 Locke Ave-i lefon PO 1-0761, blagajnik Ivan* krajšek, prosvetni referent jL, Vovk, telovadni referent Rudi larič. Odborniki: France Bajc, t tija Lončar, Marija Žakelj, o8 Kamin, Tone Nemec. ^ ro*"? DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA tf(l Duh. vodja Rev. Joseph V"r£’_ predsednik France Hren, sednik France Zorman tajnica • y ra Adamič, 447 E. 156. St., tel- ‘ 1-8263, blagajnik Viktor DeP1"8. zapisnikarica Andreja Stanonik, r žiser Marjan Jakopič, odr. mo)8 e nadzorniki: b*1. Ivan Hauptman Gerdin France Stanonik, Lojze bar, propag. ref. Albin Kamp0^ r0, športni ref. Lojze Mohar, SaT^et ba Jelka Pretnar, dvorana fT Trpin, bara Jože Smolič k"h , Štefka Smolič, mlad. odsek jan Kosem, knjižničar Srečo Seje so vsak 1. ponedeljek v "" cu v Slov. domu na Holmes SLOVENSKI ODER .j- Predsednik Milan Dolinar, P j; nredsednik Pavle Intihar, tajn* j. Milko Pust, 6612 St. Clair Ave-EN 1-3721; tajnik II: Breda ^ nar, blagajnik I: Ivan ^aTA7oi' blagajnik II: Anica Knez. ni odbor: Gerdin Stane, P"8 d-Jelka, Blaž Vavpetič. Režiserski r. bor: Franček Kolarič, Ivan ri tinc, Pavle Intihar, Milan ^°}1 lf\-Milko Pust. Odborniki: Mary ce, Anica Kamin, Maks Jerič-spodar Franček Kolarič, ~ ZVEZ<^ DRAMSKO DR. NAŠA Predsednik Louis Modic, 00 taj"'1 c® vrši vsaki četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar' Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih, Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Stella Mah nic. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30-zv. v SDD na Prince Ave Cleveland, Ohio, 10. junija 1959. SLOV. NAR. DOM na ST. CLAIR Predsednik Charles Vrtovsnik. podpredsednik Joseph Birk, namestnik podpredsednik Krist Sto-kel, tajnica Josie Zakrajšek, bla- ce: Frances Gorjanc, Anna "GGj''8' Anna Kučar, arhiv: Mary 1^. odsek, Lojzka Cancula, oskeb"1,?,.«,# ra John Virant in Frank ZUs Seje se vrše po potrebi. SLOVENSKI DEMOKRA' KLUB, EUCLID, OHIO Predsednik Matt F. Intihar-predsednik Joseph Penko, ta-Uor-Ann Intihar, blagajnik Anton ko, zapisnikarica Tillie Bole", ^ stopnik Frank Surtz. Nadzorn .{l bor: Anton Strnad, John i? epli John Bradač; članski odbor: *VoliiS A. Kušar, Charles Starman, .j\ Godec. Zastopniki za klub “rUjac. Charles Starman in John Bra^^. Z BANKETOM IN PROGRAMOM igra anton mausar orkester ^OBHAJA20-LETNICO OBSTOJA Večerja $2.50 v soboto 13. junija ob 7. uri I ooio utmowix AVE.. ^ --------- ------------------------------ V SPODNJI DVORANI .