:: XI, zvezek : Spisal E. K. : Cena :: 24 vin. 1908 o Založila in iz¬ dala < Delavska tiskovna družba v Ljubljani,, r. z. z o. z. n o a o Tiskal Iv. Pr. Lampret □ Kranj S BS B BHhHB^ B BB B Knjižnica čas. „Naprej!“ v Ljubljani. XI. zvezek. Narodno vprašanje in Slovenci. Spisal E. K. V Ljubljani 1908. Zaiožila ..Delavska tiskovna družba, r. z. z o. z.“ Cisk Iv. Pr. Lampreta v Kranju. I. O narodnem vprašanju. Narodno vprašanje igra v sodobni politiki zlasti v naši državi nedvomno izvenredno veliko vlogo; sosebno pri Slovencih se suče navidezno vse okrog tega vprašanja. Narodnost je beseda, ki mora služiti vsakemu namenu, danes dobremu, jutri slabemu; če se n. pr. ne more ubiti politič¬ nega nasprotnika na drug način, se mu pa meče toliko časa narodnost ob glavo, dokler ne pogine. In vsakdo rogovili z narodnostjo. Zadnji agitatorček, ki sicer ne zna šteti do pet, je velik, čim mu pride narodnost na jezik. Seveda tudi vsi rešujejo na¬ rodno vprašanje. Toliko jih je, ki ga rešujejo in tako dolgo ga rešujejo, da se ne more načuditi človek, videč, da je od dne do dne bolj nerešeno. Toda kako naj se reši problem, o katerem se • govori povsod, pa se ga vendar skoraj nikjer ne pozna? Paradoksno, a vendar resnično je namreč, da je o malokateri stvari toliko neznanja, kakor o narodnosti. Ne le, kar se dela in besediči v na¬ vadnem življenju, temveč tudi politično delo o na¬ rodnem vprašanju je večinoma diletantično. 3 1 * A povdarjati se mora, da je narodnostni problem, zlasti v tako mešani državi, kakor je Avstrija, ne¬ izmerno važen ter ne bi nikakor smel služiti samo kot sredstvo politične, strankarske agitacije, temveč se mora smatrati njega rešitev za nalogo poli¬ tike. Za tako nalogo pa ne zadostuje nikak r šn a navdušenost in nobena sentimentalnost, temveč je treba poznati stvar. In v prvi vrsti je treba znanja dejanskih razmer. Znano je pač, da je avstrijska narodnostna statistika precej nezanesljiva, ker se ljudsko štetje nič ne ozira na materinski jezik, temveč registrira »občevalni jezik*. Ta metoda ne more vstvariti prave, precizne slike narodnostnih razmer, tudi če ne bi bilo izven nje momentov, ki premaknejo res¬ nični položaj. V najboljšem slučaju se rešijo moč¬ nejše manjšine, ki imajo verjetno skupno življenje, dočim se morajo posamezniki in neznatne manjšine brezpogojno izgubiti. Posamezen Slovenec v kakem nemškem mestu n. pr. ne more reči, da je njegov občevalni jezik slovenski, ker bi smel sicer obče¬ vati edino sam s seboj. Slika narodne pripadnosti je pa popačena še vsled drugih vplivov, katere vsaj pospešuje štetje po občevalnem jeziku. Gospodarska odvisnost pri¬ sili ne le posameznike, temveč tudi cele skupine, da navedejo občevalni jezik po želji gospodarsko močnejšega, navadno delodajalca. To bi se deloma godilo tudi tedaj, če bi se beležil materinski jezik, 4 kakor se je n. pr. godilo, da so češki delavci gla¬ sovali za nemško - nacionalnega kandidata (tudi slovenski n. pr. na Koroškem!), ker so vedeli, da bi sicer izgubili kruh. Vendar pa je pritisk olajšen, " če se sploh ne vpraša za materinski, temveč samo za občevalni jezik. Vsled teh razmer ni mogoče, dobiti povsem jasne slike narodnosti. Vendar pa daje tudi uradna statistika vsaj približen pregled ter podlago za kal¬ kulacijo. Posluževati se moramo vsekakor podatkov, ki jih daje ljudsko štetje. f IS D II. £ Nekoliko splošne slovenske statistike. Oseb s slovenskim občevalnim jezikom se je leta 1900 naštelo v Avstriji (Gislajtaniji) 1,192.780. Po posameznih deželah so bili razdeljeni: i 6 Vseh domačih prebivalcev (avstrijskih držav¬ ljanov) se je naštelo 25,632 805, tujcev pa 496.231 Vseh Slovanov 15,494.285 in sicer: Cehov. 5,955,397 Poljakov. 4.259.152 Rusinov 3,375.576 » Slovencev. 1,192.780 Hrvatov in Srbov . . 711,380 Drugih (odnosno oseb z drugim občevalnim jezikom) je bilo: Nemcev. 9,170.939 Italijanov. 727.102 Rumunov 230963 Madžarov . 9.516 Po odstotkih: Nemcev 35*78%, Cehov 23*23%, Poljakov 16*62%. Rusinov 13*17%, Slovencev 4 65%, Hrvatov in Srbov 2 78% (Slovanov skupaj 60*45%), Italijanov 2 - 83%. Rumunov 0 9%. Mad¬ žarov 0*04%. Gecgrafično središče Slovencev je na Kranjskem in tukaj so v tako pretežni večini, da se Kranjsko lahko imenuje slovenska dežela. Povsod drugod o imajo manjšino prebivalstva, izvzemši Goriško, kjer so pač v večini, a je italijanska manjšina še vsekakor precej velika. Na Kranjskem je Slovencev 94 - 24, na Štajerskem 31*18, na Koroškem 25 08, na Goriškem 62 37, v Trstu 16'34, v Istri 14*2 odstotkov. Da je način ljudskega štetja po občevalnem jeziku 7 Slovencem na škodo, smo že omenili; na Štajer¬ skem in Koroškem se jih je večalimanj poizgu- bilo med Nemci, na Primorskem, zlasti v Trstu, pa med Italijani. Vendar pa tudi zanesljivo štetje po narodnosti ne bi izpremenilo dejstva, da so na Štajerskem, na Koroškem, v Trstu in v Istri Slo¬ venci v manjšini. v V Istri štejejo Hrvatje 42 58%, t. j. 143.057 duš. Ž njimi skupaj imajo torej Slovenci 56*78 od¬ stotkov. Tukaj je pa seveda štetje po občevalnem jeziku tudi Hrvatom mnogo vzelo. Ce pogledamo okraje v posameznih deželah, najdemo tudi izven Kranjske deželne oddelke s slo¬ venskimi — deloma pretežnimi — večinami, ki pa so vsi v sosedstvu Kranjske. Na Goriškem imajo Slovenci v okrajih: Tolmin 9966 odstotkov, Sežana 98 99, Gorica 95*86 od¬ stotkov; v Istri: Erceg novi 82*05, Koper 60 88 od¬ stotkov ; na Koroškem: Doberla Ves 92 78, Rožek 87 44, Železna Kaplja 84*24, Pliberk 83 94, Borovlje 74, Podklošter 68 62, Velikovec 67*73 odstotkov; na Štajerskem imajo v vseh južnih okrajih pretežne večine. Manjšine, ki pridejo še močno v poštev, imajo: na Štajerskem v okraju Arnfels 20 33, Mureck 11*32 odstotkov; 8 na Koroškem; Šmohor 43 79, Celovec 37*37, Trbiž 29'68, Beljak 19*61 odstotkov. Od prihoda Slovencev v te kraje se je zemlje¬ pisni položaj za nje pač močno izpremenil. Središče ozemlja, na katerem so prebivali Slovenci v prvih stoletjih po naselitvi, je bilo na Koroškem, kjer so , jih Nemci tekom časa tako izpodrinili, da so skoraj popolnoma potlačeni na jug dežele in štejejo le še četrtino prebivalstva. Na Tirolskem, Salcburškem, Avstrijskem in Severnem Štajerskem so popolnoma izginili. Mnenje, da se število Slovencev izza 8. in 9. stoletja ni skrčilo, ampak da so se le bolj koncentrirali, je vsekakor preveč optimistično. Se¬ veda ni iz onih časov statistike, s katero bi se dale primerjati sedanje številke; imamo pa preveč zgodovinskih dokazov za germanizacijo, da bi mo¬ gel obstati omenjeni nazor. Sicer se je pa proces germanizacije in italianizacije vrš ; l še pred našimi očmi in se deloma še vrši. Smatrati moramo torej Slovence za ostanek nekdaj večjega plemena, ki živi danes večinoma pomešan z drugimi narodi in ima razmeroma malo čisto narodnega teritorija. o Z narodopisnimi razmerami ne soglašajo po¬ litične. Na Kranjskem imajo pač Slovenci večino v deželnem zboru, toda poleg njih imajo Nemci manjšino zastopstva, ki močno presega odstotek nemškega prebivalstva (.8% prebivalstva in 29'6°/o zastopstva); v štajerskem, koroškem in Tržaškem 9 deželnem zboru je naravno, da so v manjšini, a njih zastopstvo zaostaja za proporcijo po narod¬ nosti, na Goriškem so sami, v Istri s Hrvati v večini, a v deželnem zastopstvu imajo manjšino. Ta de¬ ficit v vseh deželah je posledica veljavnih, a ne¬ pravičnih volilnih redov. Znano je, da so tudi v državnem zboru proporcionalno slabše zastopani kakor Italijani in Nemci. 10 III Narodni razvoj. Natančnega pregleda o gibanja posameznih narodov v Avstriji si ni mogoče sestaviti, ker pri¬ manjkuje strogo zanesljivih podatkov. Ljudsko štetje se je v raznih časih vršilo tudi po raznih načelih; narodnostni moment ni bil nikoli tako vpoštevan, da bi štetje podalo natančno sliko na¬ rodnega razmerja. Statističarji, katerim je bilo ležeče na tem, da dobe tudi sliko, katere ni dajalo oficielno štetje, so morali ceniti posamezne na¬ rodne svote po ključih, ki so jih sami napravili. S takimi pripomočki se nam kažejo pd petde¬ setih let sledeče številke. Bilo je med domačim (v Avstrijo pristojnim prebivalstvom) Slovencev ; leta 1851 . . . 1,070.517 . . . 6-10% 1857 1880 1890 1900 1,081.862 1,140.304 1,176.672 1,192.780 Dočim je torej absolutno število 6-01«/o 5'23% 5'01 % 4-65% Slovencev tekom petdesetih let naraslo (za okroglih 120.000), 11 se je razmerje napram drugim narodom trajno slabšalo. Od 6*10 odstotkov vsega avstrijskega prebivalstva so do konca stoletja Slovenci padli na 4-65 odstotkov. Razvoj avstrijskih Slovanov sploh nam kaže za to dobo sledeči pregled: Skupno so torej Slovani absolutno in relativno napredovali; dočim je bila sredi 19. stoletja dobra polovica avstrijskega prebivalstva slovanska, je koncem stoletja slovanski delež že nad %. Ta napredek gre največ na račun Cehov in Poljakov, dočim se kaže pri vseh ostalih slovanskih narodih večje ali manjše nazadovanje. Od leta 1851 do 1900 so prišli: Cehi od 3,987.687 na 5,955.397 Poljaki » 2,006.352 > 4,252.483 ali v odstotkih Cehi od 22-74% na 23-23 odstotkov Poljaki » H‘45% » 16*59 » ostali Slovani pa: Rusini od 2,426.821 na 3,381 570 Hrvatje (in Srbi) » 535.942 » 711.380 Slovenci » 1,070.517 » 1,192.780 12 ali v odstotkih Rusini od 13*84 na 13*19 Hrvatje (in Srbi) » 3*05 » 2'78 Slovenci » 6*10 » 4*65 odstotkov. Pri neslovanskih narodih opažamo sledeče gibanje od 1851 do 1900: Nemci od 6,333.183 na 9,171.614 Italijani » 529.246 » 727.102 Rumuni » 187.513 » 230.963 Madžari (v Bukovini) » 5.586 » 9.516 ali v odstotkih: Nemci od 36*12 na 35*78 Italijani » 302 » 284 Rumuni » 1*07 » 0 90 Madžari » 003 » 0 - 04 odstotkov. Relativno so torej vsi neslovanski narodi nazado¬ vali, izvzemši neznatni napredek Madžarov v Bu¬ kovini. Druga polovica devetnajstega stoletja stoji v znamenju češko-poljskega razvoja, ki je tako velik, da izravna v splošno slovanskem razvoju relativne izgube ostalih slovanskih narodov. Kar se tiče poljskega razvoja, relativno naj¬ močnejšega, je pač opravičen sum, da se vrši vsaj deloma na račun Rusinov, katerih delež je padel leta 1880 že na 12 80 odstotkov. Številke Slovencev v posameznih deželah, v katerih prebivajo kompaktno, kažejo sledečo sliko: 13 Z narodnega stališča ta slika nikakor ni vesela. Na Kranjskem je še napredek stalen, absolutno in 14 relativno, dasiravno tudi tukaj naraščanje ne kaže velike narodne plodovitosti. Sedemdeset tišoč duš v petdesetih letih za celo deželo ni mnogo. Ako bi imeli natančno statistiko izseljevanja, bi nam ta morda pokazala, da požira Amerika velik del na¬ ravnega naraščaja. Relativni napredek Slovencev je na Kranjskem še vpoštevanja vreden. Toda ta napredek je več kakor paraliziran z nazado¬ vanjem v ostalih deželah. Relativno izgubo imamo že na Štajerskem, kjer je odstotno razmerje padlo od .SG^IG na 31T8 odstotkov vsega štajerskega prebivalstva. Tukaj je razlaga nazadovoljive prikazni precej lahka. Od¬ stotna mera Slovencev se izpreminja Slovencem v škodo največ po mestih in trgih, kjer narašča ab¬ solutno število prebivalcev največ vsled doseljevanja z dežele. Prebivalstvo po deželi je skoraj izključno slovensko. V mesta se torej naseljujejo največ Slovenci, ki pa iz gube svojo narodnost. Koliko do¬ sega resnično ponemčenje, koliko pa gre samo na račun »občevalnega jezika*, ni mogoče razso¬ diti. Dober del slabega rezultata je tukaj gotovo zakrivil ta način štetja, lahko se namreč opaža, da Slovenci, ki gredo za nižjimi službami v mesta, ne izgube naravnost svoje narodnosti, da pa vsled večjega ali manjšega gospodarskega pritiska svojih delodajalcev naznanjajo nemščino za občevalni jezik. Da je na ta način slika, ki jo daje ljudsko štetje, močno popačena, se razume samoobsebi. 15 Relativno nazadovanje ob skromnem abso¬ lutnem napredku opažamo tudi na Primorskem. Od leta 1857 je tukaj ludi absolutno število pa¬ dalo do sedemdesetih let, potem šele se kaže zopet naraščanje. Relativni padec od 37*25 na 29*90% je pa vsekakor precej velik. To nazadovanje gre pač bolj na račun Trsta in zlasti Istre, kakor na goriški. Najžalostnejšo sliko pa daje koroška statistika, kjer je nazadovanje absolutno in relativno. Raz¬ vojna črta gre tukaj zdaj gor, zdaj dol. Od 1851 do 1857 leta so koroški Slovenci absolutno in re¬ lativno nazadovali, od 95.735 na 92 767 prebi¬ valcev, od 29*99 na 28*61 odstotkov. Potem se opaža napredek do leta 1880 na 102.252 prebi¬ valcev, odnosno 29*72 odstotkov. Od tega časa je pa zopet trajno nazadovanje do leta 1890 na 101.030 prebivalcev, t. j. 28 38 odstotkov, do leta 1900 na 90.495 prebivalcev, odnosno 25 08 od¬ stotkov. Tukaj je ponemčevanje očividno glavni vzrok nazadovanja; kaj pa je vzrok ponemčevanja, razmotrimo na drugem mestu. Ce se vzame v poštev rezultat ob zadnjih državnozborskih volitvah, bi se dalo soditi, da se je razmerje splošno nekoliko zboljšalo, zlasti v Trstu in na Koroškem. Natančen pregled pa bo seveda šele tedaj mogoč, kadar bo ljudsko štetje urejeno po narodnosti in — kadar ne bo gospo¬ darska odvisnost silila delojemalcev, da vpisujejo svojo narodnost po želji delodajalcev. 16 IV. Nekoliko socialne statistike. Za spoznanje naroda nikakor ni zadosti, če poznamo njegovo absolutno število in številni razvoj. Njegov položaj, razmerje do drugih narodov, njegov pomen in njegovo življenje bomo šele tedaj raz¬ umeli, kadar pogledamo, iz kakšnih delov je se¬ stavljen, kateri socialni deli v njem prevladujejo in kateri zaostajajo. Za ta namen pa pridejo raz¬ lični momenti v poštev: vseli in v polnem obsegu jih sicer ne razkrije ljudsko štetje, vendar pa se je to v zadnjih desetletjih tako izpopolnilo, da dobi¬ vamo že precej dobro sliko socialnih razmer. Socialna statistika nam kaže, da Slovencev ne moremo prištevati »gosposkim narodom*. V prvi vrsti nam omogoča statistika stanovanj vpogled v te razmere. Pri zadnjem ljudskem štetju se je naštelo v odstotkih s slovenskim občevalnim jezikom: 17 2 lastnikov stanovanj .... • . . 4 39 članov njih rodbin.4 68 podnajemnikov s člani družin in prenočevalcev .... 3'10 služabnikov.192 v gospodarstvu vposlenib .... 7-13 v obrti vposlenih.3 - 04 prebivalcev sploh.. 4 56 To razmerje, po katerem je pri 4‘39 odstotkih oseb z lastnimi stanovanji, 4 56 odstotkov oseb brez njih, že kaže pravi proletarski značaj slovenskega naroda. Če primerjamo te številke z onimi pri drugih narodih, dobimo sledeči rezultat: lastniki stanovanj člani njih rodbin podnajemn ki s člani rodbin ter prenočevalci služabniki v gospodarstvu vposleni v obrti vposleni prebivalci sploh 23-67 14 35 12 07 2-25 3734 2-76 0-74 V2-65 17-37 14 57 3 18 32’14 2'90 1 Ol 26-48 9 94 2 54 0'5 45-78 3'52 0 2 22-07 15-09 3 82 0-80 47'b8 2-51 0 4 19-57 12-44 7-97 0 59 59'54 0 63 0 41 23 6.) 6 66 0 87 0 23 5S"38 0'73 0 1 22-75 16 21 :2 95 2-72 35-15 2'77 0 8 Največ samostalnosti vidimo torej med Nemci in med Čehi. Pri Nemcih pride na lastnike stanovanj 37 34 odstotkov prebivalstva, na prebivalce brez lastnih stanovanj pa 35 15 odstotkov; pri Cehih na prve 23 67, na druge 22 75 %, pri obeh torej na sa- mostalne več, kakor na nesamostalne. Pri Italijanih je razmerje skoraj enako 2 76: 2 77. Pri vseh drugih narodnostih je več nesamostalnih, nego samostalnih. , Ce se odvrnemo od razmerja v celi državi in pregledamo številke posameznih navedenih kate¬ gorij samo v razmerju k drugim kategorijam naroda samega, se nam pokaže na 10.000 oseb s slovenskim občevalnim jezikom sledeča sestava: lastniki stanovanj . 2 019 člani njih rodbin. 7 006 podnajemniki. 76 člani njih rodbin . 30 prenočevale - ! . 63 služabniki . 77 gospodarska služinčad .... 401 obrtna > .... 84 drugi sostanovniki . 135 osebe v skupnih zavodih: v gostilnah i. t. d. 1 » učiliščih . 8 o » samostanih. 5 » bolnišnicah. 15 » oskrbovalnicah. 5 » kaznilnicah in zaporih ... 18 » vojašnicah . 56 » drugih zavodih . 1 19 2 * Pozornost vzbuja v tem pogledu najbolj zlomek oseb, ki so v kaznilnicah in zaporih. Med 10.000 Slovenci jih je 18 v takih »stanovanjih* ; to število prekoračijo samo tuji državljani z 29 od 10.000 prebivalcev, dočim je ta kvota pri vseh drugih na" rodih nižja kakor pri Slovencih, in sicer jih je v zaporih in kaznilnicah od 10.000 oseb lastnega naroda: Cehov.12 Poljakov. 9 Rusinov. 8 Slovencev.18 Hrvatov. 8 Nemcev.14 Italijanov. 9 Rumunov.10 Madžarov. 1 Tujcev.29 Da je po gostilnah i. t. d. največ tujcev, je naravno (43 do 10.000). Sicer jih imajo Nunci 4, Cehi 2, Italijani 2. Slovenci 1 od 10.000. V poštev prihajajo za potovanje samo še Nemci, Cehi iti Italijani. Ce pride na 10 000 Slovencev 1 sam potnik, tedaj je pot nv a'no gibanje pri nas res komai spo¬ mina vredno. Seveda ne dosežejo Poljaki, Rusini, Hrvatje in Srbi, Rumuni in Madžari niti dehža Slovencev. Potovanje v Avstriji sploh ni premočno razvito. 20 / v. Poklic in Slovenci. ti i Da so za narodno vprašanje socialne razmere zelo važne, prizna vsak moderni človek, ki zna ceniti pomen sociologije sploh. Uradno ljudsko štetje nam daje precej priložnosti, spoznati gospo¬ darsko razvrstitev avstrijskih narodov ter primer¬ jati njih vzajemno gospodarsko razmerje. Dokazo¬ vati pač ni treba, da je gospodarska moč tudi vir politične moči in samo Darodi, ki znajo priti v prve vrste modernega gospodarstva, si lahko pri¬ bore tudi toliko politične veljave, da narodno vspešno tekmujejo z drugimi narodi. Važna je v tem oziru predvsem statistika poklica. Po zadnjem uradnem štetju je bilo Slovencev (odnosno oseb s slovenskim občevalnim jezikom): V poljedelstvu. 896.080 V industriji. 159.445 V trgovini, prevozu .... 42.059 V javnih službah in svobod¬ nih poklicih. 90.722 Skupaj . . . 1,188 306 A Da zamoremo napraviti sliko, je treba primer¬ jati te številke z onimi pri drugih narodih. V poljedelstvu je bilo: 22 V prometu in dopravi: 23 Slovencev, je v odstotkih: V poljedelstvu.6 V industriji.2-3% V trgovini.1 6% \f V javnih službah in svob. poklicih.3-2% Manjšine so v teh skrižalkah navedene, ker ni bilo mogoče, povsem natančno določiti poklicev pri vsakem narodu; neki delež odpade od teh manj¬ šin skoraj na vsak narod, Izvzemši na Nemce. Predvsem vidimo prevladuje agrikulture v Avstriji sploh, v kateri se je naštelo 13,709.204 oseb, torej ne le več kakor v vsaki drugi skupini zase, ampak tudi več kakor v vseh drugih poklicih sploh, v ka¬ terih se je naštelo samo 12,441.504 oseb. V industriji so dosegli Nemci že naj večjo kvoto; nad petdeset odstotkov oseb,ki se pečajo z industrijo in obrtjo, torej več kakor polovica v vsej Avstriji je Nemcev; enako prevladujejo tudi v trgovini, dopravi, v javnih službah in v svo¬ bodnih poklicih; v vseh teh kategorijah je nad 47 odstotkov Nemcev, med tem ko jih je v poljedel¬ stvu (v širšem zmislu) samo 22 4 odstotkov. Za njimi so najbolj premagali agrarizem Cehi, ki šte¬ jejo že 30 odstotkov v industriji in obrti, 21 od- stotkor v trgovini in dopravi ter 23 odstotkov v javnih službah in svobodnih poklicih. Pri Slovencih je poljedelstvo odločno v prvi vrsti. V agrikulturi odpada nanje 67 2 odstotka, v vseh drugih poklicih 7-1 odstotka. Precej velika je še kvota v javnih službah in svobodnih poklicih (3 2°/ 0 ), očividno majhna pa v trgovini in v pro¬ metu (1 3°/o)- Sami med seboj so Slovenci tako razdeljeni: V poljedelstvu jih je 75’4 odstotkov, v indu¬ striji in obrti 13 4 odstotkov, v trgovini in pro¬ metu 3.8, v javnih .službah in svobodnih poklicih 7 7 odstotkov vsega' 1 slovenskega naroda. Višja agrarna kvota je pri Madžarih: 95 4%. Rusinih 93 3%, Rumunih: 90*3%- Vendar ostanejo Slo¬ venci, kakor tudi Hrvatje in Poljaki nad poprečno avstrijsko agrarno kvoto. C s odštejemo — kolikor je bilo pri štetju mogoče konstatirati— nedelavne člane rodbin, Skupno v vsej državi je 54 odstotkov prebi¬ valstva vposlenih, 44-2% nevposlenih, 18% poslov. Na Slovence odpada naj večji odstotek vposlenih: 64 6, na Poljake najmanjši 505. To pomeni, da je med Slovenci največje šte¬ vilo gospodarsko odvisnih oseb. O tem pove več prihodnji članek. 26 vr. Gospodarska razdelitev Slovencev. Splošni razvoj gospodarskih razmer med po¬ sameznimi narodi, razmerje med agrikulturo ter in¬ dustrijo in onimi poklici, ki se razvijajo precej paralelno z industrijo, je za splošni narodni položaj v marsikaterem oziru merodajen. Narod, v katerem industrija močno zaostaja za agrikulturo, je v dobi kapitalističnega gospodarstva že na slabšem od narodov z močno industrijo. Važno je pa še vpra¬ šanje, kako je v posameznih poklicih napredovala delitev dela, kako so člani poklicev razvrščeni in razdeljeni, koliko je sarnostalnih ekzistenc, koliko pa gospodarsko odvisnih. Na 1000 oseb. živečih v Avstriji, se šteje med Slovenci sarnostalnih.291 uslužbencev (uradniki .... 10 delavcev.195 dninarjev . 65 pomožnih druž inskih članov . . 439 moških .503 ženskih.497 27 Da moremo primerjati, se moramo ozreti tudi tudi na razmere med drugimi avstrijskimi narodi. Položaj je: a) pri Slovanih: uslužbenci. 32 delavci.296 dninarji. 77 pomožni dražb. čla" .289 moški.585 ženske.415 Najbolj frapira v tej razdelitvi razmerje de¬ lavnih moških in žensk, ki se pri Slovencih skoraj popolnoma izenači. Kjer delajo 503 moški, dela 497 žensk. Te kvote ne dosega žensko delo pri nobenem drugem narodu v Avstriji. Kakor je ta moment značilen, ni tolažilen v gospodarskem oziru. Razumljiv je pa, če se spomnimo, kako se Slovenci, seveda v prvi vrsti moški, izseljujejo v Ameriko. Agrikulturni značaj naroda tolmači ne¬ malo število samostalnih: 291 od 1000. Največ štejejo tu kmetje, a prav to precej visoko število v primeri z omejenim ozemljem, na katerem pre¬ bivajo Slovenci, kaže. da imamo opraviti največ z malimi kmetijami, če so nekatere posamezne večje, trpi splošnost tembolj, ker odpade tedaj na večje število seveda tem manjši obseg. Pri indusirialmh narodih je očividno veliko število delavcev; pri Nemcih 410 od 1000, pri Čehih 401 od 1000, še pri Italijanih 250 od 1000. Pri nas samo 195 Nad vse je verjetno, da jih je le majhen del v industriji, ki je premalo razvita, kar so že pokazale številke; največ jih je pač v mali obrti, nekaj pa je tudi kmetskih delavcev. Dninarjev je pri Šimencih od 1000 oseb samo 65; še manj jih izkazujejo samo Hrvatje (in Srt i), 29 namreč 10 in — kar je pač brez komentarja umevno — tujci, namreč 61 Drugi agrikulturni narodi imajo prav te kategorije močne; Rumuni 184. Poljaki 108 od 1000, Rusini 86. še Cehi 85. Velikanske latifundije na Gališkem, v Bukovini i. t. d. razlagajo to. Pri nas je malo dninarjev; ker je znano, da je precej nekvalificiranih delavcev, ki so šteti v tej kategoriji, vposlenih v mestih, pri stav¬ bah i. t. d.; ostane tem manj za deželo A prav poljedelski delavci štejejo največ za dninarje. Vidi se torej, da delajo kmetje večinoma brez delavcev, kar iznova kaže malokmetijski značaj naše agri¬ kulture. Velik pa je odstotek družbinskih čianov, ki pomagajo delati. Od 1000 Slovencev jih je 489, ki niso samostalni, pa tudi ne plačani uradniki, delavci i. t. d., to so večinoma člani kmetskih dru¬ žin, žene in otroci, ki pomagajo delati doma. Še večje število nahajamo le pri Hrvatih in Srbih (608!), pri Rusinih (551) in pri Rumunih (461). Pri Nemch in Čehih zaostaja ta kvota daleč izza povprečnega avstrijskega merila. Verjetno je, da te številke niso absolutno zanesljive, ker hodijo najbrž tudi »pomožni člani družin® včasih drugam na dnino. Razdelitev dela torej pri Slovencih izdaleč ni taka, kakor pri narodih iste države z industrialnim razvojem. Samostalne ekzistence (291) ne dosežejo povprečnega merila Avstrije (306), tudi uradniška kvota (10 od tise č) zelo zaostaje za povprečjem 30 (v celi Avstriji 32 od tisoč), delavski stan je slabo razvit, večina kmetov obdeluje zemljo brez de¬ lavcev, le s člani svojih družin, moški v delu komaj presegajo ženske. Ge bi pogledali v zemljiške knjige, bi se pa prepričali, da je premnogo En del talentov pogine v bedi, drugi del po¬ bere klerikalizem. Koliko še ostane? Puščoba na¬ šega kulturnega življenja odgovarja dovolj jasno. In vendar imamo talente! Razvoj naše li¬ terature in umetnosti, ki ga ne podpirajo nobeni mecenati in ki se neprenehoma bojuje ne le z revščino, ampak tudi s filistrstvom naše malome¬ ščanske družbe, priča, da mora biti v našem na¬ rodu pravi zaklad duševne darovitosti, če so se znali vsaj nekateri uveljaviti v tako groznih razmerah. Ampak če so viri kulturnega dela povsod za¬ jezeni z bednimi socialnimi razmerami, kako je s kulturnimi plodovi? Pisatelj, ki bi s svojimi deli v vsakem velikem narodu zaslužil premoženje, mora biti pri nas vesel, če more živeti iz rok do ust in l — kar je za splošne narodno življenje še hujše — ! ostane še v svojem narodu skoro neznan. Ge imamo 7 tri dobre pisatelje, za četrtega že skoraj ni več pro¬ stora. Kajti kdo naj čita in kdo naj kupuje knjige in kako naj se izdajajo knjige poceni, ko je krog odjemalcev vsled bednih gospodarskih in kulturnih razmer tako omejen, da je najbolj omejena naklada že prevelika? 45 Kdo bi še govoril o umetniških razmerah, o slikarstvu, o kiparstvu, o glazbi? Socialni vzroki mizerije na tem polju so preveč očitni, da bi jih bilo treba šele dokazovati. Ves slovenski narod ima komaj eno gledališče; kar se v Trstu polagoma razvija iz diletantizma, je skromen začetek. In še nad edinim gledališčem v Ljubljani visi nočindan Damoklejev meč. Pa je Slovencev v Avstriji vendar poldrug milion in Ljub¬ ljana šteje 45.000 prebivalcev. Med drugimi narodi se najde dosti slučajev, da pride na 10 do 12 tisoč prebivalcev po eno in sicer bogato založeno gleda¬ lišče. Nemška, francoska provincijalna mesta, enaka naši Idriji, Kranju i. t. d. imajo prav čedna gleda¬ lišča. Ampak kaj naj si odtrga slovenski delavec, ki zasluži dve do tri krone na dan, za gle¬ dališče, za knjige, za dobre koncerte, za kulturne potrebe sploh? Kje naj vzame le par vinarjev za take potrebe naš proletariat na deželi, ki se s svojo revščino še mestnemu delavcu ne da primerjati? A kako naj uspevajo kulturni zavodi, kako znanost, kako umetnost, kako literatura i. t. d., če nima odjemalcev ? Kako pa naj narod obstoji v tekmovalnem boju, če mora kulturno tako stradati, kakor slo¬ venski ? Iz teh razmer ni druzega izhoda kakor gospo¬ darska povzdiga narodovih množic. Ge bi bil samo majhen zlomek slovenskega naroda proletaričen, bi 46 se še dalo ugibati o sredstvih kapitalistične družbe. Toda z malimi izjemami smo vsi proletarci. Pro¬ letarski interesi so interesi slovenskega naroda. Socializem je pri drugih narodih rešilno sredstvo za posamezne dele; pri nas je v so¬ cializmu rešitev celega naroda. Ge pro¬ pade slovenski proletariat, propade slo¬ venski narod, kajti izven proletariata ni sloven¬ skega naroda. Boj Slovencev za svoj obstanek mora torej biti socialističen. V mednarodnosti, ki je pogoj za vspeh socialistič¬ nega boja, iskati narodno nevarnost, je kratkovidno, kajti mednarodnost daje malemu narodu zavez¬ nike, brez katerih je boj proti močnejšem brez- vspešen. V zmagi mednarodnega načela je enaka pra¬ vica vseh narodov. Z vsakega stališča je socializem odrešenik malih in proletaričnih narodov. Slovenci, ki so majhni in proletarični, si zavarujejo svoj obstanek in razvoj, če pomagajo do zmage socializmu. Najbolj narodna politika za Slovence je soci- alno-demokratična. 47 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Vsebina: Stran O narodnem vprašanju.3 Nekoliko splošne slovenske statistike.6 Narodni razvoj.11 Nekoliko socialne statistike .17 Poklic in Slovenci.21 Gospodarska razdelitev Slovencev.27* Narodna avtonomija.32 Industrija in narodnost.37 Narodnost in socializem.42 □ Naroči se lahko pri DELAVSKI TISKOVNI DRUŽBI ..Socializem". Knjižnice časopisa ..Naprej!" v Idriji I. zve¬ zek. Upravil Anton Kristan. Cena 20 vin. II. izdaja. ..Socialna demokracija In kmetiško ljudstvo". Iz poročila urednika Antona Kristana. Knjižnice časopisa ..Naprej!" v Idriji II. zvezek. Cena 10 vin. ..Zakaj smo socialisti?" Uredil Anton Kristan. Knjižnice časopisa .Naprej! - v Idriji III. zvezek. Cena 14 vin. ..Komunistični manifest". Napisala Karol Marx in Friderik Engels. Cena 40 v. Knjižnice čas. ..Naprej! - IV. zvezek. „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Napisal Karol Kautsky. Cena 30 vin Knjižnice časopisa .Naprej! - V. zvezek. ..Proietarijat". Napisal Karol Kautsky. Cena 20 vin. Knjiž¬ nice časopisa .Naprej! - VI. zvezek. ..Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost." Na¬ pisal L. Wahrmund. Knjižnice časopisa .Naprej! - VII. zvezek. Cena 70 vinarjev. „0 konsumnih društvih." Uredil Anton Kristan. Knjižnice časopisa .Naprej! - Vlil. zvezek. Cena 20 vinarjev. ,,Kapitalistični razred." Napisal Karol Kautsky. Cena 30 vin. Knjižnice časopisa ..Naprej!“ IX, zvezek. „Pod spovednim pečatom". Napisal katoliški kaplan Hans Kirchsteiger, poslovenil Etbin Kristan. Založila in izdala založba časopisa »Naprej! - v Idriji. Prva knjiga stane 2 K 60 v., druga knjiga pa 2 K. ..Nevarni socializem." Spisal E. Kristan. Cena 30 vin. Knjižnice časopisa ..Naprej!" X. zvezek. ..Magdalena". Roman v verzih. Spisal J. S. Machar, po¬ slovenil dr. Ant. Dermota. Cena 2 K. ,,Občinski socializem". Spisal Abditus. Cena 70 v. ..Program socialne demokracije". Cena 4 v. „Vun enako volilno pravico". Cena 4 v. ..Zvišanje duhovniških plač". Cena 10 v. ,lz nižin življenja". Črtice. Spisal Pavel Mihalek. Cena 1 K. ,.Primož Trubar in slovensko ljudstvo". Spisal E. K. Cena 8 v. „V dobi klerikalizma". Spisal Liberatus. Cena 40 vin. Delaoska fishotina družba se priporoča tudi 30 nabaoo drugih knjig, naj so i3Šle kjerkoli. Urejuje tudi cele knjižnice.