VESTMK Poštni urad 9020 Ceiovec E Verlagspostamt 9020 Kiagenturt ^ E izhaja v Ceiovcu E E Erscheinungsort Kiagenturt = Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov = = P. b. b. = E EE LETNtK XXX!ii. CELOVEC, PETEK, 1. SEPTEMBER 1978 ŠTEV. 35 (1881) in vseh obiik diskriminacije Po/etMe poč:7w:ce se /zte^jo :r: s 7?:tr:w: se spet z^cete^ novega šo/s^eg% /etd. To pa v Masew ^ow^retnew po/ož%j% powe^:, Ja :wa-rwo /e se wa/o časa, Ja pot^r/JTMO za pr/javo otro^ ^ Jvojez:č?tew% poa^a w j:w s tew zagotov:w:o, Ja /:oJo t^J: v šo/: spoznava/: svoj watew: jez;T ;7! /:^rat: še jcz/T MaroJa-soseJa ter se sezMar::/: s ^K/t%ra?r:: o^e/s narodov, ^ar je /:rez Jvowa os^ovH: KONFERENCA V ŽENEV! Obsodba rasizma Trigt^av sZcttZ/cmec Ob koncu minulego tedna so bite na Trigtavu samem ter v Ribčevem iazu v Bohinju veiike stavnosti v počastitev 200. obtetnice prvega vzpona na ta najvišji vrh. V govorih je biio ob tej priiožnosti poudarjeno, da je Trigiav „simboi našega nenehnega in zmagovitega boja Dvojezičnost je prednost pogoj za razumevanje in sožitje rweJ pripaJr:;'^: o/:e/? varoJov v Ježe/:. Potreb po Jvojez/čnost: je v Maši/? razwera/? oč;tna iz več viJi^ov. /e v prvi vrsti iz/mJišče :7: osMovr:: pogoj za Mve/jav/janje resrtiČMe er:a^o-pravnosti. 7*:: Ji še ta^o širo^ogr::JKo izvajanje Jo/oči/ č/ena 7 Me Ji Jori-st;7o vič, če ve Ji Ji/a Java poJ/aga s rew, Ja J: t:'st/, J: J: ra Jo/oč:7a presaja/:' v vsaJJaMjo prakso, oJv/a-Jati oJa jez:Ja. Že Javes, Jo je c/ev 7 J/j^ J „vzorverva" zaJoMM o varoJ-M:J sJ^p/MaJ še ze/o Ja/eč oJ izpo/-M:tve, je opaz/t: čeJa/je večje potrebe po /;wJeJ, Ji so vešč: taJo vewšč:'ve Jot raJ: s/ovevšč:ve -— ;v to v ara-JiJ, v trgoviMaJ, v gostiMsJiJ poJ-jetjij :v še marsiJje JragoJ. Razvoj v rej SMteri Jo še: vaprej :v veJvo Jo/; JoM:o v:'Je/:', Ja je Jvojez:čvosr res preJvosr. Za vas je JvojeziČMost raJ: MeJe vrsre oJravtJa prej porajčevjev:. Če pog/eJav:o, JaJo so se sprev:ev:7e razvrere va vas:, Jo poJ pr:r:'s^ow socia/MO-gospoJarsJo pogojeve rv:'gra-c:'je :v z/ast: razvoja rajskega prorvera raJ: v zaveJve s/oveMsJe Jorvove proJ/ra vp/:v vewšč:ve :v Jo /e-ta veJvo Jo/j prev/aJaje raJ; va cest: :v va :gr:šča, JorMO pač priš/Z Jo spozvavja, Ja je prav Jvojez:'čvosr t:'sta, J: Jo vašega orro^a oJvarova/a prej re?v, Ja ve zga/:: povezave z /asrv:rv po^o/evjerv :v se preja va-raščajočewa :v va/:ečev:a vp/:vM Jra-goroJvega e/ervevra. PreJvsev: pa /*o?vo preJvosr:, j:7: vse/?aje Jvojez:čvosr, spozva/: re-Jaj, če Z?o?vo v ožjev: Jovračerv :v v š:ro^ev: sverovvev: rver:7a pog/e-Ja/:', ^a^šva je vreJvosr zvavja več jez;^ov. Gre po ev: srrav: za pra^r/č-vo vreJvosr, TJ obstaja v sposo^vosr: razawevavja ;v sporazarvevavja. Gre pa p*reJvserv raJ: za :Jea/vo vreJvosr, za o/:ogar:rev č/ove^a, se rva z zvavjev: jez:^ov oJp:rajo ^:J- rarv: za^/aJ: JragrT? varoJov, j:7r 7*o zva/ cev:7: :v spošrovar;, ve Ja J: s rev: rvora/ zgaJJ: /janežev Jo /asr-vega varoJa :v vjegove ^a7:rare. Že re/: ve^aj pr/vrerov varv Jovo/j jasvo pokaže, ^a^šve preJvosr: :rva-rvo v Jvojez:čvosr:. Af:s/:rvo va ro v pr:'T?oJvj:77 JveT: :v reJv;7:, &o 7:o v začer^a vovega šo/s^ega /era še v:ož-vosr, Ja pr/jav/rvo otrobe ^ Jvojez/c-ve?va poa^a, :'v s/cer r/sre, /:oJo /eros š/: prv:č v šo/o, pa raJ: ove, Tj PoJo o/i/s^ova/: v:sje razreJe. Po-s^r/i:'v:o za pr:javo svoj:/) /asrv:/: orro^, spov:v:7vo va vrozvosr pr:jave pa raJ; soscJe rer j;7? opozor:7vo va preJvosr/, T: j/A Jaje Jvojez/čvosr. Če se Z*or:?vo za Jos/eJvo aresv/ce-vavje :v spošrovavje eva^opravvosr: o^e/: varoJov :v o^eT: jez/^ov v ara-J:7?, prej soJ/ščev:, v ozvačevavja krajev /v sp/o/: v vserv javverv z:v-/jevja, porev: je pač razarv/j/vo :v porre/:vo, Ja se za eva^opravvosr o/:e/: jez/^ov zavzavrervo preJvsev: raj/ v šo/:; če za/jrevavio Jvojez/c-rrosr v orroš^:/7 vrrc:7?, poterv je /e Maravvo, Ja ro Jvojez/čvors ave/jav-7jarvo raJ: v šo/s/s; vzgoj/. Po izčrpni razpravi, v kateri je spregovorilo 127 predstavnikov, med njimi 99 ministrov in vladnih delegatov, 16 predstavnikov organov OZN in specializiranih ustanov svetovne organizacije, 4 predstavniki osvobodilnih gibanj ter 8 predstavnikov drugih organizacij, se je v Ženevi končata svetovna konte-renca za bcj proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Že v velikem številu govornikov kot tudi v zastopanosti vsega sveta Naše vprašanje predstavtjeno na mednarodnem forumu V Dubrovniku je bil ta teden tradicionalni seminar ^Univerza danes", na katerem se je zbrato več kot 400 profesorjev, študentov in družbenopolitičnih delavcev iz 42 držav sveta. Udeleženci so razpravljali o družbenopolitičnem in splošnem dogajanju v današnjem svetu in v tej povezavi obravnavati predvsem položaj in vlogo univerze. Mednarodnega seminarja v Dubrovniku so se udeležili tudi predstavniki koroških Slovencev in sicer zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Srečanje z udeleženci iz vseh delov sveta so izkoristiti tudi za to, da so jih s kratko informacijo (v angleškem jeziku) seznanili z zgodovinskim, kutturnim, pravnim in socialno-gospodarskim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. (sodelovala je več kot 120 držav) se dovolj prepričljivo zrcali veliki pomen, ki ga pripisuje današnje človeštvo boju proti rasizmu in diskriminaciji. Seveda je ob tako široki paleti sodelujočih razumljivo, da je prišlo tudi do različnih pogledov, zlasti kar zadeva intenzivnost obsojanja in še posebej glede konkretnih ukrepov proti pojavom rasizma in diskriminacije. Toda kljub takim različnim sfcliščem je prišla do izraza splošna obsodba in so bili sklenjeni ukrepi, ki pomenijo vežen korak naprej po tej poti. Z veliko večino je bil sprejet sklepni dokument. Deklaracija obsoja rasizem, apartheid in vse oblike rasne diskriminacije ter opozarja na načela ustanovne listine OZN, in sporazume, ki se nanašajo na deklaracije o človekovih pravicah vprašanja, ki so bila obravnavano na konferenci. Delovni program pa zajema vrsto ukrepov na nacionalnem in mednarodnem področju za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Na področje rasne diskriminacije sodijo tudi oblike diskriminiranja narodnostnih, etničnih in drugih manjšin ter je razprava na konferenci tekla tudi konkretno o teh vprašanjih. Posebej se je v tej zvezi zavzel — kakor smo v našem listu že poročali — vodja jugoslovanske delegacije Miša Pavičevič, ki je ob za obstanek in narodno samobitnost, za svobodno živtjenje". V na-rodnoesvoboditni borbi je bii Trigiav simboi svobode, dandanes ima svoje mesto v siovenskem grbu kot simboi siovenske državnosti. Me nazadnje pa je Trigtav tudi simboi prijateijstva in mednarodnega so-deiovanja. (O prireditvah poročamo na 5. strani.) pcvrctku iz Ženeve v sve-ji oceni dela konference opozoril, da je konferenca pcsvefila vsa pozornosf fudi fakim problemom diskriminacije, kot so vprašanja delovnih emi-granfov ter narodnostnih in etničnih manjšin. In posebej je poudaril svoje zadovoljsvo nad tistimi deli deklaracije in delovnega programa, ki se nanašajo na te probleme, kajti v sklepnih dokumentih konference je dobilo pomembno mesto tudi vprašanje manjšin. Samorastniki so simbol naše trdoživosti, odpornosti in borbenosti V dveh predstavah na prostem smo v soboto in nedeijo zvečer doživeii, kako gioboko zajeta in ie danes v poini meri cktuaina je izpoved Prežihovih Samorastnikov, ki so biii in ostaii simboi trdoživosti, odpornosti in borbenosti siovenskega ijudstva na Koroškem. To je z opozoriiom na besede, ki jih je ob izidu Samorastnikov zapisai kritik, nagiasi) v kratkem uvodnem nagovoru tudi predsednik Nadzornega odbora SPZ dr. Franci Zwitter, ko je dejat, da v tej zgodbi ni obravnavan ie en dogodek, ie usoda ene generacije, marveč je zajeta ceiotna probiematika koroških Siovencev. Ne opisuje ie družinskega dogajanja na Karnicah, ampak je zapopadena tudi tako imenovana „kmečka kuga" — ko so grofje in veiepo-sestniki pokupovaii domove naših ijudi in našega čioveka pregnati z domačij. Podobno se dogaja tudi še danes, je dejai dr. Zwitter in opozorii na nevarnost brezposeinosti ter odseiitve posebej v zvezi z Reberco. „V tem smisiu moramo tudi giedati in rozumeti uprizoritev Samorastnikov, kojti ne gre za nekaj, kar je že miniio, temveč se moramo koroški Siovenci tudi še danes boriti za najosnovnejše pravice; še vedno se v Ziiji, v Rožu in v Podjuni borimo za naš obstoj. Karnice še vedno čakajo na svoje pravice — hudabivška žvo! pa se širi in se ne ukioni... Zeto so Samorastniki tudi danes simboi naše trdoživosti, naše odpornosti in borbenosti." Besede, katerih praviinost je prepričtjivo potrdita uprizoritev Mikeinove dramatizacije Prežihovih „Sa-morosfnikov" na prirodnem prizorišču v Spodnjih Vinarah. Obširno pa o prireditvi, ki jo je pripravita Stovenska prosvetna zveza v okviru 70-ietnice svojega obstoja in v počastitev 85-ietnice rojstva Prežihovega Voranca, poročamo na posebnem mestu. Papež Janez Pavel I. hoče nadaljevati pot svojih predhodnikov Po tretjem glasovanju je v nedeljo, 27. avgusta 1978 izvolilo 111 kardinalov 264. poglavarja katoliške cerkve, novega papeža 66-letnega beneškega patriarha Albina Luciana, ki si je izbral ime Janez Pavel I. Ko je nagovoril 150 tisoč vernikov na trgu svetega Petra, je novi papež izjavil, da si je ime Janez Pavel I. izbral zato, ker ga je Janez XXIII. postavil za škofa, Pavel VI. pa za kaidinala, on sam pa da hoče hoditi po njuni poti. Kardinali so pred konklavom vedno spet poudarili, da potrebuje cerkev v današnjem času „ resničnega dušnega pastirja", to se pravi človeka, ki bo ljudem vrnil zaupanje v vero. Morda je bilo prav to vzrok dejstvu, da je bil za papeža izvoljen neizkušeni in komaj znani kardinal Albino Luciani. Albino Luciani se je rodil v revni družini, njegov oče je bil prepričan socialist, mati pa vneta katoličanka. Rojen je bil v vasi Forno di Canale blizu Belluna, kjer je študiral tudi teologijo. Leta 1958 je postal škof v Vittoriu Venetu, leta 1969 pa ga je Pavel VI. imenoval za beneškega patriarha. Albino Luciani je vedno skušal združevati iproga moralna in verska načela s preprostim življenjem. Leta 1973 je postal kardinal in istega leta tudi podpredsednik italijanske škofovske konference. Kot tak se je vedno zavzemal za strogo spoštovanje cerkvenega tradicionalizma, to se pravi, da je nasprotoval zakonu o razporoki, splavu, zbliževanju z marksisti in sploh vsem „novim tokovom" v katoliški cerkvi. Izvolitev Albina Luciana za novega papeža tako vzbuja vtis, da cerkev po letih obnove Janeza XXIII. m Pavla VI. namerava proces reforme nekoliko zaustaviti, čeprav novi papež napoveduje, da bo nadaljeval pot svojih predhodnikov. Jubitej tiskarne „Drava" Brez slavja in za javnost nezaznavno je ta mesec minilo petindvajset tet, odkar v nekdanjem Delavskem domu v Podljubelju brnijo tiskarski stroji — Založniška in tiskarska družba Drava je s svojo tiskarno postala .stara" 25 let. Razmere po drugi svetovni vojni, ko podobno kot že večkrat prej v zgodovini kor. Slovencev nobena tiskarna v Celovcu oziroma na Koroškem ni hotela prevzeti tiskanja PR/MORSZM 2F-LE7W/CO pr/Zr//uč/fve Zr /ugros/avi/i Dne 17. septembra 1978 bo v Komnu na Primorskem velika manifestacija, in sicer osrednja republiška proslava ob 25-letnici odločitve Primorske o priključitvi k Jugoslaviji. Ta proslava bo enkraten dogodek in organizatorji pričakujejo, da se bo slavja udeležilo več kot 50 tisoč ljudi. O pomembnosti proslave pa priča tudi obseg programa, saj bo na proslavi sodelovalo približno 850 pevcev, igralcev in godbenikov, prenašala pa jo bo neposredno tudi televizija. Ker je priključitev Primorske k Jugoslaviji pripomogla k hitremu povojnemu razvoju celotne Primorske, slavje ne bo samo lokalnega, temveč predvsem tudi republiškega pomena. O hitrem povojnem razvoju Primorske zlasti priča tudi razvoj Nove Gorice. V zadnjih tridesetih letih je postalo nekdanje majhno mestece eno izmed najrazvitejših področij SR Slovenije. Rast Nove Gorice označuje zlasti izrazito živahna gospodarska dejavnost. Z razvojem na ekonomskem področju pa so se seveda razvijale tudi druge družbene dejavnosti, nenazadnje tudi kulturno delovanje Nove Gorice. Kljub pestri dejavnosti na kulturnem področju pa je razvoj doslej oviralo zlasti pomanjkanje ustreznih prostorov. Dandanes si modernega mesta ne moremo predstavljati brez pravega kulturnega središča, zato je ta pomanjkljivost dala pobudo za izgradnjo velikega kulturnega centra v Novi Gorici. O tem se je začelo govoriti že takoj po priključitvi leta 1953, letos pa je končno prišlo tudi do konkretnega izoblikovanja projekta. Kulturni center naj bi se po predlogu Kulturne skupnosti Nova Gorica imenoval Titov kulturni center, gradil pa se bo v dveh fazah. Prvi del, ki ga gradijo v trgovskoposlovnem centru Nove Gorice ob Leninovi ulici, bo predvidoma dokončan leta 1979 in bo namenjen predvsem glasbeni, filmski in lutkovni dejavnosti. Drugi del, ki bo realiziran na trgu Gradnikove brigade, pa naj bi bil na razpolago predvsem za večje glasbene prireditve in za dejavnost Dramskega primorskega gledališča. Gledališka dvorana bo razpolagala približno s 600 sedeži. Načrtovani so v tej zvezi tudi prostori za knjižnico Franceta Bevka in prostori za likovno galerijsko dejavnost Nove Gorice in okolice. Da najmlajše slovensko mesto priteguje predvsem tudi mladino, novo generacijo, dokazuje dejstvo, da bo letos v jeseni, od 12. do 14. oktobra, v Novi Gorici deseti kongres slovenske mladine. Ta kongres bo pomenil pomembno delovno srečanje slovenske mladine, zato si mladi Novograjčani tudi zelo prizadevajo, da bo kongres organizacijsko kot tudi vsebinsko kar najbolj uspešen. na fradiciji naprednega parfizan-skega liska iemelječega .Slovenskega vestnika" in je le-la moral začeti izhajati na Dunaju, so narekovale potrebo po osamosvojitvi na področju tiska. Leta 1953 je končno prišlo do realizacije tozadevnih načrtov, ko je bila pod vodstvom poslovodje Založniške in tiskarske družbe Drava dr. Francija Zwittra v nekdanjem Delavskem domu v Podljubelju urejena in odprto po zmogljivosti sicer skromna, a našim takratnim zmožnostim in potrebam prilagojena neodvisna slovenska tiskarna. V Podljubelju urejena tiskarna je bila zamišljena kot provizorij, vendar se je izkazala za zelo trdoživo, saj letos v istih prostorih obhaja že svojo 25-letnico. Po premaganih za*-četnih kadrovskih problemih zaposluje tiskarna .Drava" danes sedem domačih strokovno usposobljenih delavcev in vsa leta kljub svoji ne ravno najsodobnejši opremljenosti gospodarsko pozitivno in uspešno posluje. Letni izkupički dela so se v zadnjih dveh desetletjih povečali — sicer ob precejšnji .podpori" inflacije — kar za 400 odstotkov. Tudi delež neslovenskih naročil se je od leta do leta dvigal in znaša danes približno 25 odstotkov. Še vedno pa je z 52 odstotki glavni naročnik in .delodajalec" Slovenski vestnik, kateremu po obsegu naročil sledijo Slovenska prosvetna zveza, šolski list Mladi rod, Zveza slovenskih zadrug in druge naše organizacije ter ustanove. Vse 25-letno delovanje z omenjenimi naročniki oz. glavnimi poslovnimi partnerji, ki imajo vsi svoj sedež v Celovcu, pa je bolj ali manj trpelo zaradi neugodne lokacije tiskarne. Kljub danes dobrim prometnim zvezam in razviti motorizaciji je razdalja med tiskarno in zlasti uredništvom Slovenskega vestnika ostala obema velika ovira. Zato bi ob letošnjem .srebrnem jubileju" tiskarne naše čestitke povezali predvsem z željo, da bi po Gutenbergovi iznajdbi naj večji preobrat v tiskarstvu, ki trenutno zajema vedno več tiskarn, segel tudi v Podljubelj ter ob pomoči in dobri volji merodajnih političnih in gospodarskih dejavnikov privedel končno do .premika" tiskarne .Drava" v tem smislu, da bi jo zbližal s tistimi, za katere dela in od katerih tudi živi. S tem bi ji bila odprta pot k nadaljnjim delovnim uspehom — v zadovoljstvo njenih uslužbencev in v korist naše širše rrarodne družine, ki se že četrt stoletja oplaja s tiskano besedo iz podljubeljske Drave. JEct mir met niz/ sc beri zMitužimz iz vscgftz sveitz Kot smo poročati z zadnji številki našega iista, je bii v začetku meseca avgusta v Havani, giavnem mestu Kube, svetovni miadinski festivai, katerega se je udeiežiia tudi avstrijska deiegacija, v katere sestavu so biii tudi zastopniki Zveze siovenske miadine na Koroškem, Kiuba siovenskih študentov na Dunaju in iista .Kiadivo". Osrednje gesio te prireditve je biio: .Za antiimperiaiistično soiidarnost, za mir in pri-jateijstvo med narodi", zato je bii tudi v središču zakijučne prireditve tega festivaia poziv miadini vsega sveta, naj se bori za mir, svobodo in neodvisnost posameznih držav. Pred 18.500 mladinci iz 145 deiei sveta je povzeta besedo miadin-ka Yo Thi Than iz Vietnama, zahtevata pa je v svojem govoru v imenu vseh udeležencev, da je treba okrepiti akcije za mir na svetu, za popustitev napetosti med raznimi državami sveta, za mednarodno sode-iovanje in spiošno in popolno razorožitev. Poudarita je v tej zvezi, da je treba nastopiti proti nevtronskemu orožju. Boriti pa se je ztasti treba proti imperiaiizmu, rasizmu, apartheidu in tašizmu, ki so razširjeni po vsem svetu, prav tako pa tudi za nacionaino osvoboditev in neodvisnost držav. Doseči je treba novo pravičnejšo mednarodno in gospodarsko ureditev. Vrhu tega je potrebno intenzivirati, ziasti v kapitaii-stičnih dežeiah, borbo proti diskriminaciji, brezposeinosti in izkoriščanju. Demokratične pravice morajo biti uresničene po vsem svetu, spremeniti pa bi se morate v več državah tudi sociatne, ekonomske in poiitične razmere. Mladina naj bi se tudi v bodočnosti borita za družbo, v kateri bi bite uresničene demokratične pravice posameznika, zato pa bt bito predvsem potrebno prijatetjsko sodetovanje na mednarodni ravni. Ha zaktjučni prireditvi svetovnega miadinskega festivata v Havani so zato mtadinci skteniti, da se bodo vsebotj sotidarizirati tudi z ljudstvom in predvsem mtadino v Hamibiji, Zimbabveju in v Južni Afriki in jih podpirati v njihovem boju za nacionatno neodvisnost in proti neokotoniatizmu in imperiaiističnemu vmešavanju tujih dežet; podpirati pa hočejo tudi boj za mir na Btižnjem vzhodu, antifašistični boj čiien-skega tjudstva, boj proti fašizmu in reakciji v Urugvaju, Hikaragvi, Brazi-tiji, Botiviji itd. Hadatje je v dokumentu iz zaktjučne prireditve festivata še navedeno, da se je treba sotidarizirati z borbo vietnamskega fjud-stva proti imperiatizmu, za neodvisnost in možnost mirne obnove države. Zabeteženo pa je v dokumentu še, da udeteženci svetovnega mtadinskega festivata v Havani obsojajo tudi nepravično in ztočinsko btokado proti kubanskemu tjudstvu, ki se bori za vzpostavitev nove pravičnejše družbe. Nacistični vojni ziočinec se noče spomniti svojih ziočinov Brazilsko vrhovno sodišče je pred nedavnim zasliševalo Gustava Wag-nerja, katerega so 30. maja letos aretirali v Braziliji pod obtožbo, da je v nekdanjih nacističnih koncentracijskih taboriščih Treblinka in Sobibor sodeloval pri umoru okoli dva milijona ljudi. Čeprav je bil Wagner nedvoumno indentificiran kot nacistični vojni zločinec, znan pod imenom .rabelj iz Treblinke in Sobibo-ra", je pri sedanjem zasliševanju enostavno zatajil vse in se postavil na stališče, da on sploh ni tisti, ki ga iščejo, marveč povsem .nedolžen". Sicer je Wagner pod težo dokazov priznal, da je bil v taboriščih Treblinka in Sobibor, toda tam je — kot zatrjuje — deloval le kot mizar in zato ne more biti odgovoren za zločine, katerih ga sedaj dolžijo. Menda je bila njegova naloga v taboriščih le gradnja barak, rabelj ali oficir, ki bi moral izvrševati smrtne obsodbe, pa po njegovih izjavah nikoli ni bil. Poleg tega se Wagner .zagovarja" tudi s tem, da je v Brazilijo prišel povsem legalno in da ga predtem v državah, ki zdaj zahtevajo njegovo proti Mednarodni kmetijski sejem v We)su Danes se pričenja mednarodni kmetijski sejem v We!su, ki bo trajal do 10. septembra 1978. Letos slavi ta prireditev poseben jubilej, pred sto leti je bila namreč v We)su velika ljudska veselica, iz katere se je v teku let razvil današnji mednarodni kmetijski sejem, ki je velikega pomena za celotno avstrijsko gospodarstvo. Ljudska veselica, ki je bila prvič prirejena teta 1878, se je razvila z industrializacijo vedno bolj v razstavo. Razvoj od ljudske veselice do velikega sejma pa je razviden tudi iz števila obiskovalcev. Prve ljudske veselice leta 1978 se je udeležilo približno 56.000 obiskovalcev, medtem ko obišče mednarodni kmetijski sejem v We!su sedaj več kot milijon obiskovalcev in interesentov. Razstavni prostor pa se je v sto letih povečal od 29.150 m? na 320.000 m?. Leta 1954 so sejem v Welsu prvič imenovali za .avstrijski kmetijski sejem". Državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager bo danes otvoril mednarodni kmetijski sejem v Welsu, ki bo letos obsegal kor še tri nadaljnje strokovne sejme, in sicer strokovni sejem avstrijskih pekov (OBA Wets 78), strokovni sejem avstrijskih mesarjev (OFA Wels 78) in avstrijski strokovni sejem za gradbeni material in grad- beno tehniko (BAUMAT Wels 78). Možno pa si bo ogledati na sejmu tudi posebne razstave (gospodarske, obrtne in industrijske, inozemske in druge posebne razstove). Na kmetijskem poročju si bo možno ogledati razstavo raznih avstrijskih govejih pasem, razstavo konjev, svinj in ovac, razstavo drobnice ter razstavo raznih gospodarskih produktov in strojev. Obrtni in industrijski del prireditve pa bo prikazal poleg že navedenih treh strokovnih sejmov še posebne razstave .birotehnika 78," .tehnika v gospodinstvu", razstavo mizarjev in posebno razstavo za pohištvo iz Italije. Do je ta sejem tudi velikega mednarodnega pomena, dokazujejo številni obiskovalci in raz-stavljalci iz inozemstva (udeležile se bodo sejmo skoraj vse evropske države, pa tudi države izdrugihcelin, iz Afrike, iz Azije itd). Na sporedu so tudi razne druge prireditve. Tako bo no primer vsak dan ob 9. uri jubilejni dopoldanski koncert, od 14. do 19.30 ure mednarodni umetniški program, od 9. do 18. ure bodo predvajali filme o avstrijski industriji kmetijskih strojev, od 9. do 18. ure bo tudi ,non-step- revija" o sejmu. ORF pa bo ob tej prilož- nosti oddajal iz posebnega sejemskega studia V/els. Posebej je treba še omeniti avstrijsko živinorejsko razstavo 1978, ki bo v okviru sejma v Welsu prikazala največje uspehe avstrijske govedoreje. Razstavljenih bo 255 govedi vseh pasem iz cele Avstrije, ki tako po mesni kvaliteti kot po molznosti reprezentirajo evropsko elito. Iz Koroške bo v tem okviru zastopanih — 20 govedi in sedem konj. V tej zvezi je treba še omeniti, da je mednarodni kmetijski sejem v Wetsu edini v Avstriji, na katerem so zastopane živali iz vseh avstrijskih zveznih dežel. Kot vsako leto bo na sejmu v We!su tudi letos vsak dan posvečen posameznim državam in deželam. Tako bo na primer v nedeljo 3. septembra dan republike Indije, v ponedeljek 4. 9. dan glavnega mesta Avstrije Dunaja, v torek 5. 9. dan Zvezne republike Nemčije itd. Da pa je mednarodni kmetijski sejem v We!su tudi še ohranil nekaj od prvotne ljudske veselice, nam dokazuje zabavni del sejma. Po ogledu kmetijskega, obrtnega in industrijskega dela sejma si je možno odpočiti pri jedači in pijači, poskrbljeno pa je tudi za zabavaJn ples. Izročitev, niso sprožili procesa njemu. V očitnem nasprotju z njegovimi izjavami pa je dokazano gradivo, ki to ga brazilskem oblastem poslale Zvezna republika Nemčija, Avstrija, Poljska in Izrael. Po podatkih poljskega vrhovnega sodišča je imel Wag-ner neposredno od Himmlerja ukaz, naj usmrti okoli dva milijona ljudi. Avstrijsko gradivo ga dolži, da je v obdobju od 1942 do 1943 ubil okoli 30 do 40 ljudi na dan v plinski celici v taborišču Hartheim. Po najnovejših izraelskih dokumentih pa je Wag-ner deloval tudi kot „izvršni direktor" skupine T-4, ki naj bi izvedla pošastni .načrt evtanazije" v letih 1939 do 1941. Ravnatelj inštituta za vojne zločine Friedman zatrjuje, da je Wagner kot izvršni direktor omenjene skupine neposredno skrbel za eksekucijo bolnih in .nezdravih" ras v tretjem rajhu. Po .opravljenem delu" na Poljskem pa je Wagner v okviru zloglasne skupine .Einsatzko-mando Reinhard" prišel tudi v Trst, kjer je ta skupina zlasti v Rižarni dovolj prepričljivo dokazala, kaj so se njeni pripadniki naučili na Poljskem. Torej ni izključeno, da bodo tudi italijanske oblasti odkrile gradivo in dokaze o Wagnerjevi .zaposlitvi" v Trstu. Kljub vsem obremenilnim dokumentom in dokazom pa Wagner kakor že povedano vztraja pri trditvah, da so brazilske oblasti prijele nedolžnega in zaprle .napačnega človeka", kajti — tako pravi nekdanji nacistični .mizar" iz koncentracijskih taborišč — resnični zločinec iz Treblinke in Sobibora živi na prostosti. Ali bo s svojimi izgovori prepričal tudi brazilske oblasti, ki morajo odločiti o njegovi izročitvi, ki so jo kot smo v našem listu že poročali zahtevale vlade Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Poljske in Izraela? Poleg predloženega obremenilnega gradiva bodo vsekakor morale upoštevati tudi dejstvo, da je bil Wagner takoj po aretaciji indentificiran in nedvoumno prepoznan kot tisti Wagner, ki je sodeloval pri množičnih zločinih v Tre-blinki in Sobiboru. Predvsem ga je prepoznala ena izmed njegovih nekdanjih žrtev — Stanislav Schmeizner, ki je takoj po aretaciji potrdil, da je brazilska policija prijela pravega Wa-gnerja. Prav tako pa sta nacističnega vojnega zločinca identificirala tudi zahodnonemški konzul v Sao Paulu ter znani lovec na nacistične zločince Simon Wiesenthal. Nekaj vtisov in misii ob podjunski uprizoritvi ..Samorastnikov" V soboto in nedeljo zvečer se je na amtiteatrsko zaokroženem travniku sredi gozda v Spodnjih Vina-rah pri Št. Primožu zbralo okoli poldrug tisoč ljudi, ki so na dveh predstavah podoživljali v svojstve- nem jeziku Prežihovega Voranca ovekovečeno zgodbo o Karničnikih in njihovi srenji na eni ter o Huda-bivški Meti in njenih pankrtih na drugi strani — zgodbo, v kateri je zaživela in živi usoda naše narodne družine, saj smo s to usodo hočeš nočeš intuitivno indentificirani koroški Slovenci sploh. Kajti tisto, kar se je po Prežihovem pripovedovanju dogajalo pred poldrugim stoletjem na obirskih pobočjih Kar-nic, na dobrlavaški graščini in v cerkvi ter v hudabivški bajti, se v prenesenem smislu dogaja na Koroškem tudi še danes, ko smo Slovenci slej ko prej prisiljeni boriti se za svoje pravice, za obstoj na podedovani domači zemlji. Tako so .Samorastniki" kot tendenčna igra, ki odkriva resnico o krivici, ter še vedno aktualni, ker opozarjajo tudi na današnji boj našega človeka ter mu z uporništvom Mete in njenih otrok vlivajo upanje, pogum in optimizem za jutrišnji dan . .. Ni namen tega zapisa, da bi podajali strokovno oceno podjunske uprizoritve .Samorastnikov", zato naj bo tukaj nanizanih te nekaj misili in vtisov, ki sta jih zapustili predstavi. Dramsko kroniko v šestnajstih slikah, ki jo je po Prežihovi noveli priredil Miloš Mikeln, je no prostrano naravno prizorišče prenesel Marjan Srienc s svojim ansamblom, ki mu v celoti gre priznanje za vloženi trud in ki mu je v celoti treba čestitati k uspešno izvedeni nalogi. Ta naloga gotovo ni bila lahka, saj je Mikelnova dramatizacija Prežihovih .Samorastnikov" vse prej kot prikladna za uprizoritev na prostem. Njeno težišče je na dialogu, ki pride v dvorani gotovo bolj do etekta kot .v naravi"; deloma je bil problem z ozvočenjem izvrstno rešen, deloma pa je bilo opaziti tudi kako hibo ter je marsikatera izrečena beseda ostala neslišna, s tem pa razumljivost dogajanja bolj ali manj omejena na tiste gledalce, ki poznajo Prežihov tekst. Dosti bolj zanimivo je bilo rešeno vprašanje razsvetljave, čeprav je scenska razdelitev na celo vrsto izredno kratkih prizorov ravno v tem oziru posebno zahtevna. Ta okolnost je tudi napotilo režiserja, da se je za povezavo med prizori oz. za .napoved" posameznih scen poslužil tilmskih vložkov (po scenariju Marjana Srienca sta jih prispevala Jure Pervanje in Andrej Kokot), ki so skupaj z zvočnimi etekti (za glasbeno opremo je odgovarjal Oliver Telban) bistveno doprinesli k lažjemu in boljšemu razumevanju dogajanja .na odru". Svoj delež k temu pa so jasno doprinesli tudi še vsi ostali člani .tehničnega štaba" — od Saša Kumpa, ki je ob požrtvovalni pomoči domačih mladincev ustvaril ter razvrstit zelo ustrezajoče scene (le Hudabivška bajta je bila celo kot simbol podrejenosti malo preveč odrinjena s prizorišča in je za precejšen del občinstva ostala skoraj povsem nevidna), pa do arh. dipl. inž. Milene Kumar, katere kostumacija je bila enako prepričljiva kot maske Zorana Lajeviča. Posebno uspešna pa je bila uprizoritev brez dvoma pa igralski pla- ti. Ne da bi še enkrat ponavljali imena vseh igralcev (podrobno smo jih navedli v zadnji številki), lahko ugotovimo, da so bile vloge splošno dobro zasedene in brez izjeme odigrane na ravni, ki jo je pri amaterjih le redko kdaj srečati. Poudariti je treba, da se je vloženi trud vsekakor izplačal, kajti od nosilcev glavnih vlog pa do zadnjega otroka so vsi izvrstno izpolnili svojo nalogo, tako da so bili gledalci upravičeno zadovoljni; njihov dolgotrajni cplavz, ki je kljub občutnemu nočnemu hladu sledil vsakemu prizoru, je bil le skromen izraz resničnega navdušenja. Tako je bila podjunska uprizoritev .Samorastnikov" v pravem pomenu besede kulturno-umetniško doživetje, ki tako po tehnični kot še posebej po igralski plati predstavlja lep obet za prihodnost. Pri tem smo prepričani, do bi že sicer pre- tresljiva zgodba Mete in njenih pankrtov z morebitno vključitvijo ncdaljnje dramatike in dinamike le še pridobila — ne samo na vsebinski izpovedi, marveč predvsem na optični privlačnosti, kakor to poznamo na primer pri uprizoritvah .Miklove Zale", kjer predstave na prostem pritegnejo zlasti z množičnimi prizori; ravno takih pa v uprizoritvi .Samorastnikov" ni. Če za zaključek tega zapisa še enkrat izrečemo iskreno zahvalo in priznanje vsem, ki so kakorkoli doprinesli k uspešni uprizoritvi, pa je prav ob tem uspehu le treba ugotoviti, da glede obiska prireditev ni v polni meri izpolnila pričakovanj. Gotovo je svoj del .prispeval" nalivu podoben dež v soboto popoldne, ki je marsikoga odvrnil od obiska predstave (v smislu tozadevnega opozorila na vabilih so mnogi morda celo mislili, da je prireditev sploh preložena za teden dni in da tudi nedeljske predstave ne bo). Toda hkrati se zastavlja tudi vprašanje, ali je bilo organizacijsko narejeno vse, kar bi bilo potrebno, da bi nagovorili in pritegnili res vse tiste od blizu in tudi iz oddaljenejših krajev, ki so pripravljeni prisluhniti besedi Prežihovega Voranca, ki nam preko zgodbe o Hudabivški Meti in njenih otrocih prikazuje usodo slovenskega življa na Koroškem. Kajti zgodba o samorastnikih je — kakor je v Gledališkem listu zapisal režiser Marjan Srienc — resnična retrospektiva davnih zgodovinskih, polpreteklih, kakor tudi sodobnih razmer, ki nas so in nas še tarejo, davijo, pritiskajo ob tla. (Stike tubo Urbajs) IM) IM Manrjšinsko vprašanje in jngostovansko-avstrnjski odnosi Ob vsem tem poročilo predsedstva SR Slo-venije poudarja, da je „v okviru splošne jugoslovanske politike dobrososedskih odnosov in preseganja državnih meja potrebno iniciativno odpisati druga vprašanja iz odnosov SFR Jugoslavije in Avstrije v smislu konstruktivnega in realnega poskusa ureditve teh odnosov, pri tem pa stalno vztrajati na izpolnitvi obveznosti glede manjšin pa tudi drugih obveznosti iz avstrijske državne pogod-be".i8i V drugi polovici aprila je predsednik SFRJ Josip Broz Tito znova sprejel predstavnike koroških Slovencev.184 Očiten avstrijski odgovor na jugoslovanska opozorila je bila ponovno trditev zunanjega ministra Pahra, ida je bil člen 7 v celoti izpolnjen, pri čemer Se je skliceval na diskriminacijski zakon o narodnih skupinah. Značilno je, da je minister Pahr tudi tokrat nastopil kot Zagovornik ..naravne" asimilacije manjšin, ki da se po njegovem prepričanju ne da preprečiti.^ Dalje je bil viden poskus uradne Avstrije, vmešavati se v notranje zadeve Jugoslavije. Šlo je za predlog kanclerja Kreiskega in koroškega deželnega glavarja Wagnerja, po katerem naj bi posebna mednarodna komisija primerjala položaj slovenske manjšine na Koroškem — s položajem Slovencev v Jugosla-viji(!).iM Vzrok temu predlogu naj bi bil t.oster kurz Ljubljane in nekaterih slovenskih predstavnikov", pa tudi to, da „nas (Jugoslovani) v tujnii kar naprej sramotijo in govorijo, da se pripadnikom slovenske narodne skupnosti pri nas slabo godi". Vzporedno s Pahrom je tudi Wagner javno Zagotovil ^zgledno" izpolnitev državne pogodbe, poleg tega pa še nastopil s trditvijo o neosnovanosti očitka, da bi se mogle v Avstriji ali na Koroškem oživiti (nemško) nacio- nalistične tendence. Značilno je tudi, da je zagrozil, da Koroška ne bo mogla več dolgo trpeti ^nestrokovne" trditve (Jugoslovanov) o avstrijski manjšinski politiki.^? Nedvomno pa je bistvo avstrijske manjšinske politike septembra meseca pojasnil predsednik avstrijskega parlamenta Anton Benya, ko je po vrnitvi iz Jugoslavije izjavil, da jugoslovanska stran težko razume, da v Avstriji veljajo odločitve večine,ali drugače povedano: diktat večine nad manjšino. V začetku leta napovedane izvedbene odredbe k zakonu o narodnih skupinah je avstrijska vlada dokončno uzakonila sredi 1977. Med jugoslovanskimi odmevi na ta ukrep bi zlasti omenili izjavo zveznega Zvršnega sveta, ki je ob napovedi manjšinskih odredb opozoril avstrijsko vlado, „da politika neizpolnjevanja določil državne pogodbe o pravicah in položaju slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji pelje k reviziji te pogodbe in kvarno vpliva na celoten razvoj jugoslovan-sko-avstrijskih odnosov". Potem, ko kritično oceni napovedane ukrepe, izjava poudarja, da „še posebno skrb vzbuja dejstvo, da so bili ukrepi sprejeti, ne da bi upoštevali mnenje in soglasje manjšin, s čimer jim hočejo vsiliti rešitve, ki niso v njihovem interesu". Ob koncu izjava opozarja, da bo Jugoslavija kot ena od podpisnic državne pogodbe še naprej vztrajala na izpolnitvi člena 7 'državne pogodbe ter da bo „tudi v prihodnje dajala popolno podporo upravičenim zahtevam manjšine".^? O istem vprašanju je obsežno spregovoril tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Uvodoma je nakazal, da vprašanja položaja slovenske in hrvaške manjšine ni mogoče iztrgati iz celote odnosov Jugoslavije z Avstrijo. Opozoril je, da „za manj ugoden razvoj medsebojnih stikov ni mogoče iskati krivdo v upravičenih zahtevah obeh prizadetih manjšin in njunem boju zanje, še manj pa v konsekventnih prizadevanjih SFRJ, da se izpolni avstrijska državna pogodba". Zatem je govoril o oživljanju sil preteklosti, med drugim tudi na Koroškem. Dalje je omenil, da se prireditev teh krogov običajno udeležujejo uradni predstavniki oblasti, ter nadaljeval: „Ob takšnem rovarjenju večno včerajšnjih pa sta značilni in ga tudi omogočata nacionalna nestrpnost in slep antikomunizem v mnogih političnih, družbenih in državnih strukturah Avstrije, ki seveda nista združljivi z novimi odnosi medsebojnega sodelovanja v Evropi, katerih izraz je med drugim tudi sklepna listina konference v Flelsinkih. Tu leže glavni vzroki, da se odnosi z Avstrijo ne razvijajo in ne morejo razvijati v željenem obsegu in v potrebnem medsebojnem zaupanju. Sodelovanje Jugoslavije in Avstrije na beograjskem sestanku evropske konference o varnosti in sodelovanju samo potrjujejo dejstvo, da se mnogi dolgoročni interesi obeh držav ujemajo in da takšne in podobne manifestacije in značilnosti niso v skladu z interesi Avstrije same v današnji Evropi." Seveda pa Jugoslavija ni mogla in ne more iti mimo ponovne kršitve mednarodnih obveznosti Avstrije, je dejal Kraigher, ki je ob koncu izrazil upanje, da bodo odgovorni avstrijski politiki spoznali, da je sedanja politika diktata nerealna in brezperspektivna in da tako popuščanje ve-likonemškemu nacionalizmu in oživljanje nacizma kot povsod v Evropi preseženi slepi antikomunizem ne kalijo samo odnosov z Jugoslavijo, ampak gredo tudi na škodo avstrijskih demokratičnih sil in položaja Avstrije v mednarodnih odnosih/7° Ko je zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Miloš Minič konec januarja 1978 v skupščini SFRJ govoril o mednarodnih odnosih Jugoslavije, se je dotaknil tudi odnosov z Avstrijo. Ocenil je, da se je v preteklem letu s to državo nadaljevalo razvijanje sodelovanja na raznih področjih, zlasti gospodarskem, nadalje na področju zaščite in izboljšanja položaja jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v Avstriji kot tudi na nekaterih 'drugih področjih. „Toda naše celotne odnose s sosed- njo Avstrijo še naprej resno obremenjujeta stališče in politika avstrijske vlade do pravic in položaja slovenske in hrvaške manjšine v tej državi, ki sta v nasprotju s črko in duhom državne pogodbe. Avstrija bi z uresničevanjem svojih nedvoumnih mednarodnih obveznosti, ki izvirajo iz državne pogodbe, kakor tudi s politčnim realizmom in odločnostjo, ki bi morala v tem prevladovati, ustvarila ugodno podlago za vsestranski razvoj dobrega sosedskega sodelovanja, kar ni samo v interesu naših dveh držav, temveč v širšem interesu."^ (Konec) 185 Delo, 20. april 1777, št. 72. Prim. tudi govor Sergeja Kraigherja na seji vseh zborov skupščine SR Slovenije, v katerem je podčrta), da ..politika SFR Jugoslavije glede odnosov z vsemi sosednimi državami sloni na načelih dobrososedskega sodelovanja, ki so element potitike neuvrščenosti naše države. Naš odnos do pravic in položaja narodnih manjšin naših narodov v sosednjih državah pomeni integralni del siceršnjih dobrososedskih odnosov. Ko ne pogojujejo vsestranskost svojih sosedskih odnosov s tem vprašanjem, si obenem ne moremo predstavljati notranje in stabilne zaključenosti teh odnosov, če niso, kot je to primer v Avstriji in Bolgariji, spoštovani mednarodno pravni predpisi zaščite manjšin, ali če se kršijo ali ne spoštujejo obstoječe mednarodne pogodbe in se zaostrovanja manjšinskega vprašanja pojavljajo v funkciji blokovskih in nacionalističnih interesov, če ugotavljamo, da je rast moči demokratičnih sil v Italiji realna osnova za možnost izboljševanja položaja naše manjšine, lahko v Avstriji beležimo nove nacistične izpade in stopnjevanje izrecne diskriminacije manjšin, od sodnih pritiskov in groženj, do docela neresnih političnih izjav najodgovornejših predstavnikov te države". (Delo, 27. aprh 1777, št. 77). 184 Slovenski vestnik, 27. april 1777, št. 17. 185 Prim. Karntner Tageszeitung, 24. marec 1777, št. 70. Trditev o izpolnitvi določil državne pogodbe je Pahr ponovil tudi konec leta (Kdrntner Tageszeitung, 8. november 1777, št. 255). 185 Gl. Volkszeitung, 22. april 1777, št. 7. 187 Wiener Zeitung, 12. maj 1777, št. 110. Trditev o Izpolnitvi državne pogodbe je Wagner ponovil tudi skupini slovenskih časnikarjev, ki so novembra obiskali koroško [Volkszeitung, 27. november 1777, št. 225). Poleg tega je urad avstrijskega kanclerja skušal prikazati zglednost avstrijske manjšinske politike z razširjeno izdajo publikacije iz leta 1764, ki je tokrat izšla pod naslovom Die recht-liche Stellung der Volksgruppen in Ctsterreich, Wien 1777, ki je tokrat izšla tudi še v francoskem in angleškem jeziku. 188 Kleine Zeitung, 14. september 1777, št. 215. 187 Delo, 1. julij 1777, št. 147. 170 Delo, 25. julij 1777, št. 168. Wagnerjevo reakcijo Je prinesla Karntner Tageszeitung, 28. avgust 1777, št. 187. 171 Delo, 7. februar 1778, št. 25. Dobrososedsko sodelovanje po avstrijsko V zadnji števitki našega iista smo poročati, da so se v hofeiu Wuifenia na Mokrinah (Nassfeid) začetkom avgusta sestaie avstrijsko-jugosiovanske komisije izvedencev za izgradnjo cestnega predora pod Karavankami. Zasedanje je trajaio tri dni. Komisija je ob tej pri-iožnosti izdeiaia nočrt za konkretno reaiizacijo projekta in ugotoviia, da bi se gradnja iahko pričeta ob koncu ieta 1979, trajata pa bi, če ne bi prišio do kakšnih posebnih ovir, pribiižno 4 do $ tet. Nekaj dni po tem zasedanju so bite izmenjane tudi ratifikacijske tistine, s tem pa sta Avstrija in Jugosiavija tudi formatno potrditi sktenjeni meddržavni sporazum o gradnji predora. Sedaj pa je avstrijski finančni minister in vicekancter Hannes Androsch izjavit, da bo Avstrija v primeru, da bt jugostavija uvedia posebne dajatve za avstrijske prevoznike, ki tovorijo po jugosiovanskih cestah svoje staiišče giede izgradnje predora ie premistita. Avstrijski finančni minister in vi-cekancier je, kot smo že poročali, uvedel z začetkom julija posebne dajatve na cestni prevoz. Na ta ukrep, ki je prizadel tako avstrijske kot tudi tuje prevoznike, so le-ti reagirali z blokado skoraj po vsej Avstriji. Blokada je trajala več dni in imela za posledico tudi nazadovanje turizma, kar je pomenilo tudi gospodarsko izgubo. Androsch je zagovarjal novi cestni davek pred- KrcjevTM tMn'st:'čwe orgdK:- zacijf .ZVdfMrfrcMnJe" v 5f/d/j /rr-v ncJe/jo 3. frdJ;- c:oHd/n: 9. weJwdroJn: po.7:oJ f Ko-ŠMfo. Pr/reJ/tev /?o poJ čd^trz;w po-^rov:te/jstvo^: preJscJu/^d orgd^/zd-c;;c NdtMrfreMnJe W;7fr;cJd Te;:/:cr/d se/s^egd ždpdnd /iMtorrd ^d. ^tdrtdfo se /m oJ 6. Jo 70. Mre. dr: Zrn Md 5cJ/cd/: wdsd xd M7wr/e č/dne orgdM:zdC:;e. ^tdrt m c:/j ^ostd pr: gost;/::: 7*cr/J rtd ^djJ;. Me/eže^c;, /