Kakšna bo letošnja turistična bera pri nas, je ta hip še najbrž preuranjeno napovedovati. Poročila so tako iz obmorskih krajev kot s celine precej nasprotujoča. Podobno je tudi na Gorenjskem, kjer tudi vreme ni najbolj naklonjeno turistom. — A. Z. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 61 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL "esenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI O V N E G Kranj, petek, 12. 8. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Ko sije v sredo član sveta federacije Miha Marinko ogledal Gorenjski sejem, je dejal, da je presenečen nad napredkom in je čestital vodstvu sejma za uspešno organizacijo. Čestitko je organizatorjem poslal tildi avstrijski generalni konzul v Ljubljani Walther Lichem. (Ib) - Foto: r. Perdan V sredo je obiskal Gorenjski sejem namestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve SFRJ Martin Košir. Po ogledu prireditve je izjavil, daje sejem napredoval, vendar pa je potrebno pridobiti za sodelovanje še druge gorenjske delovne organizacije, ki proizvajajo izdelke za široko potrošnjo. To so predvsem Iskra, Sava, tekstilna industrija, Uko Kropa in druge. (Ib) - Foto: F. Perdan '5. AVGUST - PRAZNIK ČUVAJEV NASlH MEJA - Uspešno varo-v®nje meja, povezanost s prebivalci in odlična usposobljenost pripadnikov vLA na meji zagotavljajo miren in nemoten razvoj naše samoupravne S()cialistične skupnosti. Na sliki: Patrulja se vrača z rednega varovanja meje. Z. STRAN Pogovor s Filipom Waraschem, tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev STRAN 24. festival jugoslovanskega igranega filma v JPulju Čuvaji naših meja V ponedeljek, 15. avgusta, bodo čuvaji naših meja slavili svoj praznik — dan graničarjev. Tokrat bodo praznovali svoj 33. rojstni dan v spomin na 15. avgust 1944, ko je bil z odločitvijo nacionalnega komiteja ustanovljen korpus narodne obrambe (KNOJ). Poleg številnih in zahtevnih nalog med vojno mu je bilo po osvoboditvi poverjeno tudi zavarovanje naših meja. Njegova osnovna in glavna naloga ob ustanovitvi pa je bila: bojevanje proti sovražnim skupinam na osvobojenem ozemlju. Vendar dan graničarjev danes ni le praznik čuvajev naših meja. To je praznik vseh nas, saj si ni moč zamisliti uspešnega varovanja meja brez tesne, trdne povezanosti graničarjev s prebivalci, ki žive na obmejnih območjih. Ta povezanost in sodelovanje pa sta tudi porok, da lahko odlično usposobljeni pripadniki JLA na meji zagotavljajo miren in nemoten razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti. Tudi letos bodo graničarji s proslavami, številnimi srečanji z mladino in drugimi prireditvami proslavili svoj praznik. Na Gorenjskem bo osrednja svečanost v ponedeljek, 15. avgusta, ob 12. uri pri karavli Srečka Perhavca v Medvodjah pri Jelendolu v trži-ški občini. Poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja iz tržiške občine in Gorenjske ter JLA se bodo na svečanosti zbrali tudi predstavniki delovnih organizacij in ustanov, s katerimi graničarji v tej karavli iz dneva v dan uspešno sodelujejo, predstavniki krajevne skupnosti Je-lendol in drugi. Že v teh dneh pa na Gorenjskem v počastitev praznika potekajo najrazličnejša športna srečanja med graničarji iz različnih gorenjskih karavl. DELOVNI UTRIP SE ZAČNE OB SONČNEM VZHODU Za mlade fante v karavli Srečka Perhavca v Medvodjah pri Jelendolu v tržiški občini tako kot tudi za druge čuvaje naših meja v številnih karavlah ne velja tisti pregovor: Rana ura, mladih fantov grob. Delovni utrip se namreč začne vsak dan že zelo zgodaj, s sončnim vzhodom. Bil je soparen dopoldan, ko je utihnil motor avtomobila na križišču, kjer se je po eni od možnih poti moč podati peš na Kofce. Tu v Medvodjah v krajevni skupnosti Jelen-dol v tržiški občini je karavla Srečka Perhavca. V okolici je bilo živahno kot le kaj. Z našim obiskom smo »trčili« prav v sredino največjega dela. Vendar smo le za trenutek zmotili delovni utrip. Vojaki, ki ta čas niso bili na rednem zavarovanju meje, so namreč temeljito »obnavljali« notranjost in okolico karavle. Športno igrišče za karavlo je bilo prazno, kajti časa za športna tekmovanja in podobno rekreacijo ta dan ni bilo. Pač pa so zraven igrišča pravkar klali prašiča. »Malo prezgodaj ste prišli; v ponedeljek imamo pravo slavje in takrat bomo tudi postregli s tole mrcino, ki jo pravkar deva-mo iz kože,« se je pošalil in se predstavil komandir karavle Zivorad M a nir. »Danes imamo res neobičajen delovni dan. Pravkar smo končali s čiščenjem parketa v spalnicah in z urejanjem ostalih prostorov. Ob 12. uri pa imamo nogometno tekmo s kolegi iz sosednjih karavl v Radovljici.« Čeprav je bil torej dan našega tako rekoč nenapovedanega obiska malo neugoden, smo se vseeno hitro sporazumeli. Naš namen je bil, da se vsaj malo seznanimo z življenjem in del om v karavli. No, po tej plati si boljšega dne pravzaprav nismo mogli želeti. »Tale mrcina, ki bo v ponedeljek na osrednji gorenjski proslavi obogatila najbrž pasulj, je pa kar lepa,« pripomnem. »Lepa, lepa; pa še sami smo jo zredili,« pove komandir Zivorad Manič. »Se čudite, mar ne. Veste, tudi v naši karavli se skušamo čimbolj vključevati v tako imenovani zeleni plan. Kar lahko, skušamo samo pridelati za prehrano. Letos bomo na primer zredili okrog 50 prašičev, pridelali okrog 200 kilogramov solate in najrazličnejšo drugo zelenjavo. Pogoje za to namreč imamo in jih tudi zavzeto izkoriščamo.« Po krajšem ogledu urejene okolice, marsikaj pa še nameravajo urediti za čimboljše počutje, smo bili že sredi pogovora o delu in življenju v tej karavli. »Delovni dan pri nas je sarno v grobih okvirih enak dnevu. Sicer pa se vsak dan dogaja kaj novega in vsak dan se srečujemo z drugačnimi dolžnostmi,« pripoveduje komandir karavle. »Delovni utrip se začne že ob sončnem vzhodu. Običajnemu Nadaljevanje na 3. strani XXVII. MEDNARODNI GORENJSKISEJEM OD S. DO 15. AVGUSTA MCONARODNI GORENJSKI SEJEM KRANJ Naročnik: DRAŽJE MESO Republike in pokrajini so zvišale enotne odkupne cene prašičev od 19 in pol dinarja na 21 dinarjev za kilogram žive teže. Nove odkupne cene bodo po dogovoru osnova za določanje maloprodajnih cen svežemu mesu, ki se bodo povprečno zvišale za tri dinarje in 40 par za kilogram. Ta dogovor' bo začel veljati po objavi v Uradnem listu SFRJ. Nova povprečna maloprodajna cena svinjine bo po dogovoru 48,30 dinarja za kilogram. Ta vsota se bo za znesek kompenzacije zmanjšala, tako da bodo morali potrošniki odšteti za kilogram svinjskega mesa povprečno 44,35 dinarja. Bolj se bo podražilo kvalitetnejše meso. Maloprodajna cena svinjskega mesa s kostmi se bo gibala od 17,05 dinarja do 55,16 dinarja, medtem ko bo stegno brez kosti po 65,48 dinarja, pleče pa po 52J94 dinarja. PLIN SE HITRO BLIŽA Slovenski plinovod, ki so ga začeli graditi preteklo jesen pri Šentilju in po katerem naj bi v začetku julija 1978 pritekle prve količine plina iz Sovjetske zveze do Ljubljane, napreduje celo hitreje, kot je bilo načrtovano. V teh dneh polagajo cevi na odseku Lukovica —Trojane. Do konca prihodnjega leta bodo plinovod speljali še od Ljubljane do Jesenic, do konca leta 1979 pa še od Ljubljane do A nhovega. Vsega primarnega in sekundarnega omrežja bo več kot 600 km. V prvem obdobju bo Slovenija dobivala 700 milijonov kubičnih metrov plina letno. TITO GRE V FRANCIJO Predsednik republike Josip Broz-Tito bo na povabilo predsednika republike Francije Valeryja Giscarda d'Estainga letos jeseni uradno in prijateljsko obiskal Francijo. PREVELIKI DOHODKI Rast osebnih dohodkov je v minulem letu presegla rast življenjskih stroškov, realni osebni dohodki pa so se povečali bolj kot produktivnost. Prav tako ni nič kaj spodbudna ugotovitev, da večina temeljnih organizacij združenega dela ni upoštevala z družbenim planom dogovorjenih razmerij 0 razporejanju dohodka. NOVA TOVARNA SLADKORJA V Bijeljini bodo začeli graditi veliko tovarno sladkorja. Veljala bo 1586 milijonov dinarjev. Sredstva bodo zagotovili Gospodarska banka iz Sarajeva, združenje sladkornih tovarn ter skladi federacije in republik. DRAŽJA MOTORNA OLJA Jugoslovanske rafinerije so dosegle podražitev naftnih derivatov, razen bencina in plinskega olja. Za vse vrste domačih olj in različnih masti je treba plačati 20 odstotkov več. Kljub podražitvi pa rafinerij ne skrbi, da bi izgubile kupce, saj so domača motorna olja še vedno precej cenejša od uvoženih. Pogovor s Filipom Waraschem, tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Z dinamitom nad manjšino V Avstriji se začenja obdobje procesov proti Slovencem: 19. avgusta bodo sedli na zatožno klop Selani, sledilo jim bo več kot 20 mladih koroških Slovencev iz Globasnice in drugih krajev, ki so javno izpovedali gnev zoper protimanjšinsko politiko, enaka usoda pa čaka Filipa Warascha, ki mu bodo sodili v Salzburgu Kranj — Vsakdanja koroška stvarnost izpričuje, da je greh biti Slovenec, še hujše pa je, če to javno poveš in izpričaš gnev zoper protimanjšinsko avstrijsko zakonodajo. Vso to resnico in bolečino hkrati nosi že leta v sebi 32-letni Djekšan Filip VVarasch, pravnik in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je v sredo, 10. avgusta, obiskal Kranj in se med drugim pogovarjal tudi s predsednikom izvršnega sveta kranjske občinske skupščine inž. Dragom Štefetom in sekretarjem občinske konference SZDL Kranj Francem Thalerjem. Filip, ki so ga že vsemogočih stvari obtožili v domovini, pa kljub temu ostaja eden najzavzetejših borcev za pravice manjšine in eden od njenih voditeljev, je v pogovoru orisal sedanji položaj Slovencev na Koroškem. Se posebej je govoril o zastraševanju manjšine, o slovenskem taboru v Dobrli vasi, o načrtovani enaki akciji v Škocjanu in o sodnih procesih zoper Slovence, ki bodo zadeli tudi njega. Izročilo Dobrle vasi »Nova avstrijska zakonodaja je zmanjšala dvojezično ozemlje za dve tretjini in onemogočila uporabo slovenskega jezika kot dodatnega uradnega jezika,« pravi Filip VVarasch. »Zato tudi Dobrla vas v osrčju Podjune ni več dvojezična občina, kar pomeni, da je slovenstvo v tej občini uradno likvidirano! Zato smo v Dobrli vasi organizirali protestni slovenski tabor in v njegov okvir vključili številne kulturne prireditve in diskusijske večere, na katerih je več kot 100 ljudi temeljito ocenilo sedanji položaj manjšine na Koro- Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o., TOZD obrt b. o. objavlja naslednja prosta DELOVNA in UČNA mesta več KV ali PU slikopleskarjev več K V ali PU pečarjev več KV ali PU steklarjev ena KV ali PU prešivalka Pogoj: poklicna šola ali osemletka z nekaj leti ustrezne prakse, več vajencev za uk slikopleskarja več vajencev zauk pečarja več vajencev za uk steklarja Pogoj: končana osemletka in zdravstvena sposobnost. Kandidati za delovna in učna mesta naj vložijo prošnje na Odbor za medsebojna razmerja TOZD obrt ali se osebno /.glasijo v upravi KOGP Kranj, kadrovski oddelek, Primskovo — komunalna cona. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. škem. Povabili smo tudi župana Dobrle vasi Adolfa Hafnerja in poslanca Lea Usterja, vendar se vabilu nista odzvala. Strahopetno sta se umaknila, boječ se javno pojasniti svoja protimanj-šinska stališča. Vendar Slovenci kljub temu nismo ostali osamljeni. Prišel je in predaval celo Harald Irnberger, urednik naprednega lista Ekstrablatt, avtor znanega sestavka o težkem položaju Slovencev na Koroškem in o vplivni vlogi Heimatdiensta. Tabor je bil zaključen v nedeljo, 7. avgusta, ko je Dobrla vas praznovala 25. obletnico imenovanja v trg. Tabor je uspel. Dobra oblika boja za narodnostne pravice je takšna prireditev. V prihodnje kaže takšne tabore še organizirati.« Strahovanje z dinamitom »Skocjan utegne biti naslednji kraj organiziranja takšnega tabora. Čeprav živi v kraju veliko Slovencev, ki imajo celo tri občinske odbornike ter številna kulturna in druga društva, dvojezičnost ni bila upoštevana,« nadaljuje Filip VVarasch. »Razen tega je ponoči s torka na sredo bomba delno poškodovala spomenik brambovcem v Škocjanu. To je nov poskus zastraševanja koroških Slovencev. Že je slišati obtožbe, da so bombo podstavili Slovenci. Policija je bila', izredno hitra in je takoj potrkala na vrata vsake slovenske domačije! Vendar koroški Slovenci nismo bili nikdar prijatelji dinamita! Z demokratičnimi sredstvi se borimo za svoje pravice. Kljub temu naši nasprotniki vedno glasneje vpijejo, da smo kriminalci, da je treba Slovence nagnati v Jugoslavijo in da je treba dati ekse-kutivi oziroma izvršni oblasti proste roke pri obravnavanju Slovencev. Takšne proste roke je imel med vojno le gestapo, zato zahteva vzbuja skrb.« Sodni procesi »V petek, 19. avgusta, bodo sedli na zatožno klop dunajskega sodišča mladi selski fantje Nanti Olip, Peter Olip, Marjan Olip in Florjan Jug, ki so lani 14. novembra, na dan štetja, zažgali v Selah volilne lističe. S tem so bojkotirali štetje v Selah in pod močnim duševnim pritiskom izpovedali, da nova manjšinska zakonodaja ni sprejemljiva in da skrčuje še tiste pravice, ki smo jih Slovenci pred tem imeli. Slovenske organizacije so se takoj postavile na stran teh fantov, junaških potomcev Selanov, ki jih je okupator obešal in obglavlje-val na Dunaju ter pošiljal v koncentracijska taborišča,« pojasnjuje Filip VVarasch. »Selane bodo na sodišču branili slovenski odvetniki dr. Zwitter, dr. Grilc in dr. Tišler.« »Sodnih procesov proti nam s tem še ni konec. Pred sodišče bodo postavili več kot 20 slovenskih mladeničev iz Globasnice in drugih vasi. Ponosno in dostojanstveno so Koroški, Avstriji in svetu povedali resnico o krivici, ki se nam že desetletja dogaja! Sam pa bom poklican pred sodišče v Salzburgu. To je poskus omalovaževanja slovenskih organizacij in njihovega vodstva. Imajo nas za kriminalce. Navada je postala, da zvezni kancler Kreiskv od časa do časa po diplomatsko pove, da smo voditelji koroških Slovencev v Avstriji agentje komunizma, v Jugoslaviji pa agentje Vatikana. Znebiti se nas želijo na ta način, ker vedo, da ne poznamo kom-promisarstva in vztrajamo.« Dolžnost pomagati svojemu narodu »Na zatožno klop ne smemo sesti mi, temveč Avstrija in njena politika,« poudarja Filip VVarasch. »Vsak Slovenec je dolžan pomagati svojemu narodu in izbrati pravico do življenja. To bom povedal v Salzburgu, kjer me bosta branila dr. Zvdtter in dr. Mihael Stern, eden najbolj znanih odvetnikov Avstrije, ki je leta 1945 branil partizane pred zavezniškimi obtožbami. Na splošno vzeto se je naš položaj poslabšal. Do 1. julija smo imeli vsaj pravico do svojega jezika, sedaj pa je dvojezično ozemlje zmanjšano za dve tretjini. P( letu 1958 je to eden najhujši)1 udarcev. O tem bo treba nuja" spregovoriti na beograjski koD ferenci.« »Ob vsem tem pa še naprej zaupamo v pomoč matične Jugoslavije in njenih narodov,« kon čuje Filip VVarasch. »Samostojni in neuvrščena Jugoslavija je na' velik zaveznik in opora v boju i> naše pravice!« J. Košnjek Spremembe v vodstvu OK ZSMS Tržič — Komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK ZSMS je za 7. redno sejo konference, ki bo predvidoma v septembru, pripravila predlog novih pravil organiziranosti konference in njenih organov. V zvezi s tem pa tudi nekaj kadrovskih sprememb v vodstvu občinske konference. Po novem predlogu bo število delegatskih mest, ki jih imajo v konferenci osnovne organizacije in kolektivni člani, po številu ostalo enako, spremenila pa se bo struktura delegatov. Osnovne organizacije, ki so do sedaj imele v konferenci po tri delegate, bodo ta privilegij izgubile in po novem bodo vse organizacije zastopane z enim delegatom. Takšna sprememba je nujno potrebna, ker je v zadnjem letu nastalo v trži-ški občini več novih organizacij ZSMS. Zaradi nove organiziranosti BPT je v tej tovarni več osnovnih organizacij ZSMS, dve novi organizaciji pa sta tudi v krajevnih skupnostih. Nekaj delegatskih mest pa je »rezerviranih« za družbene organizacije in društva in mladinski organizaciji obeh graničarskih karavl v tržiški občini. Druga sprememba, ki jo prinaša predlog novih pravil, je oblikovanje sekretariata predsedstva ter razširitev predsedstva OK od 17 na 25 članov. Sekretariat bo sestavljen iz predsednikov nekaterih komisij in konferenc oziroma centrov pri predsedstvu OK ZSMS ter ožjega vodstva OK ZSMS. Sedmi član v sekretariatu pa bo predsednik aktiv* mladih komunistov. Naloga sekretariata bo predvsem usklajevanje organizacijskih in tehničnih priprav za razne akcije konference ter pripravljanje gradiva z* seje konference in predsedstva Novo 25-član8ko predsedstvo, pa s« bo tako lahko resnično posvetilo vsebinskemu delu. V razširjenem predsedstvu p« bodo poleg predsednika, podpredsed; nika in sekretarja, še predsedniki posameznih konferenc, centrov in komisij pri predsedstvu ter po trije delegati iz največjih osnovnih organizacij. V sekretariatu in predsedstvu bo tudi predsednik koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri predsedstvu OK ZSMS. Tudi precej kadrovskih sprememb se obeta. Jeseni poteče mandat predsedniku Ludviku Perku in bo treba izvoliti novega. Poleg novega predsednika OK bodo jeseni izvolili novega predsednika centra za obveščanje in propagando, predsednika komisije za šport in prireditve, komisije za vzgojo in izobraževanje in predsednika komisije za idejnopoli-tično delo. Na novo pa bosta začeli delati komisiji za delo s pionirji in socialno politiko. M. Valjavec Žito Ljubljana, n. sol. o. TOZD Pekarna Kranj, n. sub. o. Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. transportnega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — duševno in telesno sposobne opravljati težja fizična dela — stanovanje v bližini Kranja — poskusno delo 2 meseca 2. kurjača za določen čas s skrajšanim delovnim časom Pogoja: — izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov — stanovanje v Kranju ali okolici 3. obratnega električar j a za določen čas s skrajšanim delovnim časom Pogoj: — kvalificiran električar in po možnosti telefon na domu 4. oblikovalca za določen čas s skrajšanim delovnim časom Pogoj: — kvalificiran delavec pekovske stroke 5. pakirka drobtin za določen čas s skrajšanim delovnim časom Razpis velja 10 dni po objavi v Glasu. Vojaki v karavli skrbijo, da je tudi okolica vedno lepit urejena Tudi v karavli se vključujejo v tako imenovani zeleni plan. Kar lahko, skus\ajo sami pridelati za prehrano. /O ljubljanska banka Ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča da bo na XXVII. mednarodnem Gorenjskem sejmu opravljala za obiskovalce naslednje bančne posle: —- vplačila in izplačila s hranilnih knjižic in tekočih računov, — menjavo deviz in — potrošniško kreditiranje Čuvaji naših meja Kritično o svojem delu Nada^evanje s 1. strani pospravljanju in jutranji telovadbi sledi zajtrk. Potem se lotimo urejanja okolice in pregledamo osebno opremo. Po seznanitvi z najpomembnejšimi dogodki doma in v tujini pa se začne enourno družbenopolitično izobraževanje. Po malici je na programu redni pouk iz programa vojaške strokovne vzgoje. Po kosilu je potem popoldanski počitek, ko si lahko vsakdo od vojakov čas uredi po svoje. Nekateri igrajo šah ali so na igrišču, drugi presedijo ob šahu ali radiu, pišejo svojcem . . . Sicer pa popoldne utrjujemo že obdelano snov iz dopoldanskega pouka in prejšnjih dni. Včasih organiziramo tudi različne tekmovanja, obiske ali srečanja predvsem z mladimi iz krajevne skupnosti Jelendol oziroma iz občine. In potem je seveda večerja in kmalu po večerji počitek.« »Kako pa je z vojaki, ki so na rednem zavarovanju meje?« »Njihov urnik je seveda malo drugačen. Ko so na zavarovanju, so njihove naloge znane. Vendar tudi njihovo delo ni enolično. Življenje oziroma služenje vojaškega roka v karavli ni namreč prav nič drugačno kot v drugih rodovih Jugoslovanske ljudske armade. Sodelujemo namreč Komandir karavle Srečka Perhavca v Medvodjah pri Jelendolu Živorad Manić z občani in se vključujemo tudi v njihovo življenje in delo. Tako na primer zelo dobro sodelujemo s krajevno skupnostjo Jelendol. No in naši vojaki, ki so na rednem zavarovanju meje radi priskočijo na pomoč tudi majerjem na šestih plan-šarijah, ki so na območju naše karavle. Če ne drugega, jim preskrbijo včasih drva, zato pa jim potem majerji in majerice radi postrežejo s kislim mlekom. Pozimi pa velikokrat priskočimo na pomoč tudi lovcem. Območje naše karavle je bogato z divjadjo, sicer pa ta del spada v območje Zavoda za gojitev divjadi Ko-rozog Kamnik. Tako pozimi pomagamo pri krmljenju divjadi. Kako tesno smo povezani z občani in vsakdanjim življenjem, pove tudi tale primer. V letošnji nesreči pozimi na Zelenici so prav naši vojaki, ki so bili takrat na zavarovanju meje, prvi priskočili na pomoč.« SKRB ZA DOBRO POČUTJE Komandir Živorad Manič je že več let v tei karavli. Pravi, da so se v tem času življenje, pogoji in delo v karavli zelo spremenili. Ka-ravla Srečka Perhavca je zares sodobno opremljena. Imajo plinski štedilnik, elektriko, hladilne skrinje in hladilnike, pralni stroj, televizor, radio, igrišča in drugo športno opremo. »Prizadevamo si, da sami čimveč naredimo. Kot rečeno pa zelo dobro sodelujemo s krajani v krajevni skupnosti Jelendol. Se posebno pa sem vesel, da ob tej priliki lahko pohvalim zares vzorno pokroviteljstvo nad našo karavlo, ki ga ima Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Nikdar nam ne odrečejo pomoči in radi ustrežejo našim željam oziroma potrebam in tudi redno sodelujemo. Mi seznanjamo člane kolektiva z delom in življenjem pri nas, z usposobljenostjo, hkrati pa se redno obiskujemo. Lani so nam na primer dali celotno športno opremo za našo karavlo.« Naš pogovor se je počasi iztekal, čeprav bi bilo vprašanj takšnih in drugačnih še veliko. Toda po eni strani je zunaj priganjalo delo, ki so ga nekajkrat prekinile deževne plo- Radovljica - Na junijski seji komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica so razpravljali tudi o delu občinskih upravnih organov. S stališči in sklepi bodo zdaj podrobno seznanili člane osnovne organizacije ZK v občinski upravi. Največ kritičnih pripomb je bilo na počasno reševanje in zavlačevanje raznih upravnih in zakonskih postopkov ter na izvajanje predpisov. Za to pa so deloma odgovorni tudi republiški organi in sekretariati, ki včasih različno razlagajo predpise. Pripombe članov komiteja pa so bile tudi na obravnavanje delegatskih vprašanj. V tem mandatnem obdobju namreč delegati niso'dobili odgovorov kar na 14 vprašanj. Med vzroki za to je najbrž tudi prešibka strokovna usposobljenost posameznih služb. Zanimiv pa je po drugi strani podatek, da je pri občinski skupščini 12 različnih komisij, bri izvršnem svetu pa 8. Razen taga povsod delujeta tudi po dva odbora. Ugotovili so tudi, da večino osnit-kov in predlogov aktov sestavljajo delavci uprave sami. To pa omejuje njihovo normalno delo. In nenazadnje k premajhni učinkovitosti upVavnih organov pripomore tudi prostorska razdrobljenost občinske uprave, ki deluje kar v petih stavbah. O vseh teh in drugih pripombah in ugotovitvah bodo komunisti v občinski upravi razpravljali na eni prihodnjih sej osnovne organizacije. JR Srečanje pri Žvagnu L. Ai CA RHAVCA Jesenice — V počastitev občinskega praznika Jesenic in letošnjih jubilejev partije in Tita so borci krajevnega odbora ZB NOV Jesenice v nedeljo, 7. avgusta, pripravili na vrtu pri Žvagnu uspelo tradicionalno srečanje, ki se ga je udeležilo več sto Jeseničanov in okoličanov. Pred tem so borci NOV, mladinci in taborniki pripravili pohod ob spominskih obeležjih NOB. Udeleženci so najprej položili venec h grobovom padlih borcev NOV, ki so pokopani v spominskem parku na Plavžu. Pot jih je vodila nad predorom pri Hrušici, mimo obeležja talcev na Belem polju, nato pa po desnem bregu Save. Položili so venec k obeležju, prvoborca, nato pa so udeležence pohoda slovesno sprejeli na prireditvenem prostoru. Osrednji govor je imel Franc Pesjak, ki je poudaril pomen prvega oboroženega odpora proti okupatorju, v katerem so na Obranci padli prvi partizani. Sledilo je prijetno tovariško srečanje pri znani partizanski domačiji pri Žvagnu. — B. B. OOZ/B NOV TM ^"i:i:i:jwimiiww he, hkrati pa so se mrzlično pripravljali na odhod na športno srečanje v Radovljici. Zato smo tisto, kar ni moč povedati z besedo zabeležili še s fotoaparatom in se po prijetnem obisku z morda nekaterimi bolj bežnimi vtisi poslovili. Škoda, da vsi skupaj nismo imeli več časa. Sicer pa obisk v tej karavli v teh dneh ne bo edini in tudi v prihodnje bo še čas in priložnost za podobna zanimiva srečanja. Za zdaj pa naj velja'naša iskrena čestitka vsem čuvarjem naših meja ob njihovem prazniku! Besedilo in slike: A. Žalar RTEKS VARTEKS Kranj Ugodno lahko kupite konfekcijo po znižanih cenah obleke, suknjiče, hlače, balonske plašče in ostalo konfekcijo Priporočamo se novo V LESCA EXPRESNA IZDELAVA AVTOMOBILSKIH IN STANOVANJSKIH KLJUČEV v delavnici za menjavo cjum v Lescah, Železniška ulica 2 Priporočata se Jože in Stane Studen Odprto od 8. do 1 6. ure GP TEHNIKA — TOZD Ljubljanske opekarne tudi letos razstavlja pred halo B. Posebno ponudbo imajo pri prodaji gradbene keramike — talnih oblog, in sicer 5- do 10-odstotni popust in dostavo na dom. Veliko zanimanja pa vzbuja tudi strešna opeka raznih barv, ki jo izdeluje Novoteks, Novo mesto. Družbeni dom na Brezjah Dela pri izgradnji doma potekajo po programu Brezje — Lahko rečemo, da se pričakovanja in želje krajanov vseh naselij v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini za izgradnjo večjega družbenega doma postopoma in zanesljivo uresničujejo. To bo goto- Veliko zaposlenih, malo vodij V Jugoslaviji je zaposlenih 1,636.000 žensk, kar je 34 odstotkov vseh "zaposlenih. V gospodarstvu dela 1,161.000, v negospodarstvu pa 475.000 žensk. 1,100.000 žensk ima kvalifikacijo, od tega 183.000 visoko in višjo strokovno izobrazbo, 350.000 je visoko in kvalificiranih delavk, več kot 400.000 žensk pa ima srednjo strokovno izobrazbo. Med zaposlenimi je več kot 3000 žensk, ki imajo naziv magistra in doktorja znanosti. Povsem drugačna pa je struktura med vodilnimi delavci. V SOZD je med 52 direktorji ena sama ženska. V delovnih organizacijah z več TOZD je med 1904 direktorji 30 žensk. V skupnosti TOZD je med 132 direktorji 5 žensk. V TOZD pa je med 12.962 direktorji 484 žensk. V delovnih organizacijah brez TOZD pa je med 13.124 direktorji 1125 žensk. Največ žensk je na »direktor-;ih stolčkih« v Sloveniji, in sicer odstotkov, v Hrvatski 7 od-tkov, Vojvodini 6, Srbiji in akedoniji 5, Bosni in Hercego-i 4, Kosovu 3 in Črni gori 1 od-tek. NA DELOVNEM MESTU »V Savo sem prišel, lahko bi rekel, po naključju. Iskal sem službo in ker je doma nisem našel, mi je prijatelj iz Kranja povedal, da v tej tovarni iščejo organizatorja rekreacije. Za nekaj Časa bo, sem si mislil in se prijavil. Vendar sem ostal in najbrž še nekaj časa bom,« je dejal Edo Modic, samostojni organizator rekreacije v tovarni Sava v Kranju. Rojen je bil pred 30 leti v Cerknici in si je na Visoki šoli za telesno kulturo kot eden redkih študentov izbral študij športne rekreacije. In teh nekaj diplomantov sedaj orje ledino na tem področju v delovnih organizacijah. »Ne bi mogel reći, da sem moral začeti popolnoma na novo. Zelo veliko so v Savi pri organizaciji rekreacije naredili že sindikalni delavci. Sedaj lahko delamo bolj organizirano. Športno dejavnost razvijamo v dveh smereh. Športnike in vse tiste, ki redno trenirajo in se usmerjajo v tekmovalni iport, smo povezali v Športno društvo Gumar, ki že več kot pol leta dobro dela in združuje več kot 400 članov v 14 sekcijah. Vse druge delavce pa pridobivamo za stalno aktivnost. V zimskem času organiziramo smučarske tečaje, kupujemo zimsko opremo, prispevamo polovico za nakup kart za žičnice in podobno. Prizadevamo si, da bi kar najbolj omilili socialno razlikovanje, saj je znano, da si smučanje lahko privoščijo le redki, če ne bi pomagali na način, ki sem ga omenil. Vsi člani kolektiva lahko hodijo vse leto na plavanje v zimski bazen, poleti pa na letno kopališče. Na letnem kopališču organiziramo tudi plavalne tečaje za nafte delavce. Poleg tega pripravljamo stalna interna sindikalna tekmovanja. Skratka težimo za tem, da bi vsak Savčan vsaj dvakrat na teden prišel v bazen, na igrišče ali trim.« »Začeli ste uvajati tudi aktivni počitek?« »Pravzaprav bo to največja akcija. Med peto in šesto delovno uro, ko je utrujenost največja, smo sedaj začeli s 7-minutnimi vajami iz gimnastike za delavke v administraciji. Vse, ki so redno hodile k vajam, pravijo, da se počutijo veliko bolje in so tudi laže delale do konca. Sedaj načtrujemo uvedbo aktivnega odmora za vso delovno organizacijo. V proizvodnji naj bi bil aktivni počitek med glavnim odmorom. Odmor naj bi trajal namesto sedanjih trideset, štirideset minut. Polovico časa bi delavci porabili za malico, drugo polovico za razne športne aktivnosti. Vendar moramo ob proizvodnih halah zgraditi še primerne športne objekte: igrišča za košarko, odbojko, mali nogomet, namizni tenis in po- vo najpomembnejši objekt, ki je bil v krajevni skupnosti zgrajen po vojni. Iz stare razpadajoče remize, ki jo je ' Kmetijskoživilski kombinat Kranj pod ugodnimi pogoji prodal krajevni skupnosti, je zdaj tik ob gasilskem domu zrasel nov objekt. Dom gradi SGP Gorenje iz Radovljice. V njem bo velika kino dvorana, v kateri bodo tudi druge prireditve. Razen tega bodo v domu prostori za krajevno skupnost in druge krajevne družbenopolitične organizacije, za knjižnico in galerijsko dejavnost. V njem pa bo tudi stanovanje za hišnika. Dogovarjajo se še, da bi v novem objektu uredili tudi otroški vrtec. Del zgradbe pa bo namenjen še za krajevno pošto. Večino denarja za izgradnjo doma bodo krajani zbrali s samoprispevkom, za katerega so se odločili aprila lani. Pomemben pa je tudi prispevek članov turističnega društva, ki bodo dali okrog 1,3 milijona dinarjev. Sicer pa bo celotna gradnja, ki bo končana do 1980. leta, veljala okrog 3,7 milijona dinarjev. Tako bodo krajani prispevali okrog 800.000 dinarjev, del sredstev bo primaknila krajevna skupnost, del pa nekatere interesne skupnosti in občinska skupščina. Velja pa hkrati pohvaliti tudi prostovoljno delo in drugo materialno pomoč krajanov pri izgradnji doma. Popravek V torek, 2. avgusta, smo na 8. strani v podpisu k sliki pisali da delavci SGP Gorenje grade ob pokopališču na Bledu mrliške vežice, kar pa ne drži. Grade jih namreč delavci Obrtno gradbenega podjetja Grad Bled. »Vsega,« pravi, »ne bi nikdar mogel narediti sam.« Skupaj s sindikalnimi delavci in pomočniki - vodji posameznih sekcij in komisij pa so ekipa, ki je sposobna narediti marsikaj. Kljub temu pa v tovarni že resno razmišljajo, da bodo za izvedbo tako obširnega načrta aktivne rekreacije morali dobiti nove sodelavce. »V Savi gradimo svoj mali športni center tudi ob samskem domu. Vendar je to premalo. Zato sem prepričan, da bomo povsem uspeli le takrat, ko bodo prednosti redne telesne vadbe in rekreacije začutili prav vsi občani in, ko bomo v Kranju zgradili dovolj športnih objektov. In tudi takrat, ko ne bo več poudarka le na tekmovalnem športu. Do takrat pa so še tako lepi načrti lahko le želje. Preteklo sezono smo na primer dobili proste telovadnice le za 6 ur na teden. To pa je komaj nekaj več kot nič.« L. Bogataj dobna.' ORGANIZATOR REKREACIJE EDO MODIC Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne dole STANETA ŽAGARJA KRANJ razpisuje delovno mesto: 1 učitelja razrednega pouka za nedoločen čas Pogoj: U razrednega pouka 1 psihologa za nedoločen čas Pogoj: P Pri razpisanih delovnih mestih je posebni pogoj: sposobnost opravljanja vzgojnega dela z mladino. Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite naslovu v 15 dneh po razpisu. Stanovanj ni! Izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti Jesenice razpisuje prosti delovni"mesti 1. tajnika samoupravne komunalne skupnosti 2. administratorke Pogoji: pod 1.: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri ter 5 let delovnih izkušenj, lahko tudi za eno stopnjo nižja izobrazba in 7 let uspešnega dela, na področju komunalne gradbene in njima sorodne dejavnosti, ustrezne moralnopolitične kvalitete; pod 2.: dokončana 2-letna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo Izvršnemu odboru Samoupravne komunalne skupnosti Jesenice v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupščina občine Jesenice, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Cesta maršala Tita št. 78. Odbor za medsebojna razmerja Triglav konfekcije Kranj razglaša prosti delovni mesti: 1. pomočnika skladiščnika 2. vzorčno šiviljo Pogoji za sprejem: pod 1.: K V prodajalec, pod 2.: K V šivilja Poskusno delo traja 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja Triglav konfekcije, Kranj Savska c. 34 Podjetje Domplan Kranj, Cesta JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija) vodje tehničnega oddelka Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo — diplomo FAGG in 2 leti delovnih izkušenj predvsem na področju urbanističnega planiranja in investicijskih dejavnosti ter da imajo opravljen strokovni izpit — da imajo organizacijsko vodstvene sposobnosti in moralno etične kvalitete za opravljanje delovnih nalog na tem delovnem mestu Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 29. avgusta 1977 na naslov: Podjetje Domplan Kranj, Cesta JLA 14. Podatke o delu in delovnih pogojih dobe kandidati v splošnem oddelku podjetja. Kandidati bodo v 10 dneh po opravljeni izbiri obveščeni o uspehu razpisa. Industrijski kombinat JlIiANIHA Kranj razpisuje na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta: 1. rezkalca 2. orodjarja 3. mehanika Pogoji: pod 1.: se zahteva kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj; pod 2.: se zahteva kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj; pod 3.: se zahteva kvalifikacija in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku kombinata Planike Kranj v 15 dneh po objavi razpisa. Kmetovalci! Obiščite nas na Gorenjskem sejmu! Priporočamo nakup silosa iz steklenih vlaken za siliranje trave in koruze. Hitra in enostavna montaža Poseben popust pri prevozu. Odlične rotacijske kosilnice »fella« za 24.500 din. Možnost nakupa delno na kredit. Gorenjska kmetijska zadruga TZE SLoga Kranj (pred mlekarno Cirče) Obiščite nas! Deset let društva Exlibris Sloveniae Ekslibris med Slovenci je že dolgo priljubljen način označevanja lastništva knjige. V prvih letih 16. stoletja je dobil svoj ekslibris na Dunaju živeči Slovenec Jurij Slatko-nja, ki je pozneje postal celo dunajski škof. V nadaljnjih stoletjih so se zvrstili številni ekslibrisi, največ seveda v grofovskih družinah ali na Škofijah. Mnogo pozneje je zašel ekslibris med širše kroge in danes ekslibris ni privilegij nobenega sloja, ampak je povezan z ljubeznijo do knjige. Velik ljubitelj knjig bo kaj rad naročil pri umetniku ekslibris, na katerem bo poleg lepega motiva ime naročnika. Na ta način v knjigo nalepljeni ekslibris pove, kdo je lastnik knjige, obenem pa je lep ekslibris tudi okras knjige. Organizirano zanimanje za ekslibris med Slovenci pa se je začelo pred desetimi leti, ko je bilo julija 1967 ustanovljeno Društvo Exlibris Sloveniae s sedežem v Ljubljani. Prva predsednica društva je bila v Kranju živeča Dagmar Novšček, ki je danes častna predsednica društva. Zadnja leta je prevzel to funkcijo Jaro Dolar. V desetih plodnih letih društvenega delovanja je bilo več kot 140 različnih društvenih sestankov, predavanj, razgovorov, razstav in podobno. Izdanih je bilo več publikacij, v katerih je bil prvič podan dosti podroben pregled slovenskih ekslibrisov. Člani se radi udeležujejo ekskurzij, na katerih spoznavajo zanimive in lepe domače kraje. Dva ekslibrisa iz miniaturne knjižice, velike komaj 40 X 60 mm. V njej je 50 ekslibrisov, kijih je v lesorezu ali linorezu izdelal v Senti živeči grafik samouk Kdroly An-druskć vsem udeležencem letošnje ekskurzije v Vojvodino. Ta knjižica zaradi svoje vsebine gotovo nima primerjave v svetu, obenem pa je lep poklon senčanskega umetnika društvu ob njegovi desetletnici. Tudi po Gorenjskem je bilo že precej društvenih prireditev. Raz- V Šivčevi hiši v Radovljici razstava umetnokovinskih izdelkov UKO Kropa in risbe inž. Janeza Šmitka V četrtek, 4. avgusta, so v Radovljici v počastitev občinskega praznika odprli razstavo umetnokovin-ske obrti UKO Kropa, dopolnjeno Z risbami ing. Janeza Šmitka, ki predstavljajo Kropo konec 19. in v začetku 20. stoletja. Risbe so rezultat študija dokumentarnega gradiva — katastrske mape Krope iz 2. polovice 19. stoletja, starin risb in starih fotografij, na podlagi katerih so nastale rekonstrukcije zgornje in spodnje fužine, srednjega mlina itd., nekaj tipičnih slikovitih kroparskih motivov, ki jih danes ni več, in nekaj takih, ki jim je zob časa prizanesel. Lepo se vključujejo v razstavo UKA, katerega zametki segajo približno v isti čas. Razstava Ukovih izdelkov prikazuje kvalitetno stopnjo podjetja danes. Kljub bogatemu asortimentu in dokajšnji likovni kvaliteti prikazanega gradiva je bilo na otvoritvi poudarjeno, da njihova prva predstavitev v domači občini še daleč ne predstavlja vseh njihovih kreativnih sposobnosti, saj se na razstavo niso posebej pripravljali in da bodo v prihodnje več sil namenili za vzdrževanje stare tradicije pristnega umetnega kovaštva, po katerem Kropa slovi že od nekdaj. Poglabljali in gojili pa bodo tudi moderno obliko- vanje kovin, tako železa in bakra, ki je na razstavi lepo predstavljeno. Ob vsestranski akciji za ohranitev in poživitev domače in umetne obrti, ki jo je sprožila Gospodarska zbornica Slovenije — TOZD obrti in v zvezi s tem prva razstava domače in umetne obrti v letošnjem juniju v Slovenj Gradcu, ki se bo ponavljala vsako leto ter široko in poglobljeno obravnavana problematika tega področja človekove ustvarjalnosti, bo imela ugodne posledice tudi za kroparsko umetnokovinsko obrt. Podjetje UKO, z okoli 50 zaposlenimi, prodaja svoje izdelke na domačem in tujem tržišču in posluje zelo uspešno, predvsem zaradi serijske proizvodnje in prilagajanja zahtevam trga. Večstoletna tradicija kovanja v Kropi zasluži, da se tudi širša družba zavzame za njegovo ohranitev in napredek. Razstavišče Sivčeve hiše, ki je nekdaj predstavljalo verjetno delavnico in trgovino neznanega obrtnika, nudi izdelkom izredno primeren ambient. Zato je Ukova odločitev, da se bo že prihodnje leto spet predstavil, dvakrat umestna: načrtovana razstava bo pomagala dvigati ustvarjalno raven njihovih prizadevanj, prostor pa bo njihovim izdelkom nudil izredno primeren okvir. Maruša Avguštin LOŠKI MUZEJ ŠKOF J A LOKA Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji loškega gradu je na ogled razstava »40 let komunistične stranke Slovenije«. Razstavo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenije. Razstava je odprta ob istem času kot^zhirke muzeja. Muzejska zbirka v Žireh je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v nedalio pa od 8. do 18. ure. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V galeriji Mestne in Prešernove hiše je odprta III. razstava del članov Združenja likovnih skupin Slovenije. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava del likovnikov iz pobratenega mesta Rivoli. V kletnih prostorih Prešernove hiše si lahko ogledate ciklus fotografij V ateljeju fotografa Oskarja Dolenca, ki jo prireja Kabinet slovenske fotografije. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava Kultura v narodnoosvobodilnem boju, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije Ljubljana. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Stane Žagar v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. stave ekslibrisov so obiskale več gorenjskih krajev. Leta 1974 je bil na Bledu velik mednarodni ekslibris kongres. Na ekskurzijah so obiskali Škofjo Loko in Crngrob, Križno goro in Lavtarski vrh, Železnike in Draž-goše, Kamnik, Primož nad Kamnikom, Radovljico in še nekatere kraje. Po desetih letih prehojene poti se društvo lahko s ponosom ozre nazaj, saj je gotovo eno najaktivnejših slovenskih društev, ki se trudi tudi za strokovno raven. Zaradi takšnega delovanja dobiva priznanja tudi iz tujine, po številu članov pa je danes najbrž že največje ekslibris društvo v Evropi. Rajko Pavlovec TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ vam nudi večjo izbiro ženskih letnih oblek, halj iz bombaža in frotirja. Razstava tržiških likovnih amaterjev Ob praznovanju tržiškega občin skega praznika bodo drevi ob 18. uri odprli v paviljonu NOB v Tržiču razstavo del tržiških likovnih amaterjev, ki se nam letos že petič zapovrstjo predstavljajo in postaja tako ta razstava po malem že tradicionalna. To priča, da je likovna dejavnost v tržiškem kotu živa in da je postala že kar potreba naših delovnih ljudi. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se med razstavljavci pojavljajo vsako leto nova imena in je tako razstava vedno zanimiva in privlačna. Težnja po ustvarjanju je ena od osnovnih človekovih stremljenj, a vsakomur ni dano, da bi lahko svoja opažanja in razmišljanja posredoval soljudem. V Tržiču je kar precej avtorjev, ki svoj prosti čas tako smotrno in kulturno izkoriščajo. Dela tržiških likovnikov so kar najrazličnejša, saj so njihovi ustvarjalci ljudje najrazličnejših poklicev in zanimanj, starosti in nravi, pa tudi različne izobrazbe. Poslužujejo se tudi najrazličnejših tehnik, da upodabljajo krajino, ki še posebej v tržiški okolici ponuja obilico motivov. Nekateri se ukvarjajo s portretiranjem, drugi slikajo cvetje in rastlinske združbe, nekateri pa s svojimi slikami opozarjajo na tiste strani našega življenja, ki bi jih bilo dobro izboljšati in spremeniti. Letos razstavlja deset avtorjev: Franc Eržen, Bojan Hafner, Vinko Hlebš, Viljem Jakopin, Marjetka Kristan, Marijan Pančur, Stane Perko, Damijan Petek, Brane Po-valej in Bernard Stritih. Tudi letošnja razstava predstavlja izbor del, ki so nastala v zadnjem letu. Vsekakor je tržiška likovna de- javnost tudi med samorastniki takšna in tolikšna, da smo je lahko le veseli. Želimo le, da bi bila tudi ta razstava spodbuda za nadaljnje delo in upamo, da se bomo čez leto dni ponovno radostih ob uspehih, ki jih bodo tržiški likovni amaterji dosegli do takrat. Ob otvoritvi razstave bo koncert, ki ga bo izvajala tržiška citraška skupina Pobratenje. S. R. — Pihalni orkester u Kranja, ki nastopa na več prireditvah po Gorenjski, je nastopil tudi na Bledu, kjer so ga številni turisti in domačini izredno toplo sprejeli. — Foto: B. B. r kredit do 30.000 din prodaja za devize; dobava na dom VELIKA IZBIRA IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE Sejemska hala Savski log Kranj v času XXVII. go renjskega sejma od 5. do 15. avgusta 1977 L SLOVENIJALES Ne le preživeti! Tudi živeti! 24. festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju Pulj, avgusta. — Pisec teh vrstic je letos slavil v zvezi s festivalskim Puljem majhen, skromen oseben jubilej. To pot je bil namreč že desetič v Areni, ko se je raz njena rebra usul plaz bengaličnega ognja, ki ogromen kotlast prostor razsvetli tako zelo, da si gledalec reče, da kaj takšnega ne zmore niti sonce. Da! Začetek puljskega festivala se mi je zdel pred desetimi leti enako veličasten kot letos. Spektakularnost festivalske otvoritve, za katero so poskrbeli že stari Rimljani z gradnjo veličastnega objekta in ki so ji organizatorji pridali moderna pirotehnična sredstva, je takšne vrste, da človeka vselej impresionira. Ko ognjemeta ni več, ko se snežnobeli svetlobni zublji prenehajo valiti navzdol v prostor za ljudi, je v Areni nenadoma puščobno, skoraj tesnobno temno. Le nekaj reflektorjev ostane in napovedovalka, ki najavi prva dva filma. Potlej se Arena po-grezne v temo in čez veliko platno stečejo prvi posnetki prvega filma. Tu pa je čarobnosti marsikdaj povsem konec in festival začutiš povsem drugače. Če si v Areni že desetič, potem je ničkolikokrat v človeku naveličanost. Nenadoma seže spomin v minula leta in ko gledaš na platnu kak prizor, si nenadoma rečeš: to pa smo videli vsi skupaj že pred desetimi leti in celo bolje in bolj pošteno je bilo povedano. Ni vselej tako! So filmi, ki nosijo s seboj misel in čut današnjega dne in tu si rečeš, da boš v Pulj še prišel. So pa tudi filmi, ob katerih človek razmišlja, zakaj si trati čas z njimi, ko bi vendarle lahko počel kaj pametnejšega. Toda, ko je leto naokoli, ne razmišljaš več. Če imaš film rad, potem, si misliš, ni pošteno gledati zgolj v tuje sklede. Najprej je treba vedeti, kakšno kašo kuhamo doma. Pa naj bo dobra ali slaba. Šele ko boš imel na dlani to, kar imaš v svoji hiši, lahko vrednotiš tisto, kar prihaja od drugod. In bilo jih je precej nemara že, ki so tako razmišljali, pa so v Pulj vselej prišli. Pa ne zaradi spektakularnega začetka. Ne! Zaradi našega domačega filma. In njemu je puljski festival namenjan. JE TAKSEN FESTIVAL PREŽIVEL? Ta. zapis nima namena bralca informirati o vsem, kar je v Pulju zdrselo čez platno. Kratek kot je, ima predvsem namen kritično pretresti nekatere podatke v zvezi z organizacijsko obliko festivala, orisati najznačilnejše dogodke v današnji jugoslovanski produktivni kinema-fografiji in ga skleniti s kritičnim razmislekom o situaciji v slovenskem filmu. Dnevna informativna sredstva so o festivalu nemara dovolj obširno poročala, tako da bralec, ki ga naš domači film zanima in ki bo bral to pisanje, temeljne informacije že ima. Najprej! Puljski festival je star štiriindvajset let. Dozorel, več kot polnoleten ie že. Iz otroka je zrasel v zrelo osebnost, Tudi ne mogli bi reči, da je mlad. ■ Če zanemarimo leta, potem je tu še marsikaj, kar mu daje začuda starikavo podobo. Leta nazaj že so od vseh strani, v časopisih, revijah, tudi na TV v posameznih oddajah o festivalu, kritiki in spremljevalci pisali in kritično ocenjevali organizacijsko podobo festivala, ki ji Arena ne ustreza. Velikokrat je bila izrečena misel, da je takšen festival, v odprtem avditoriju, pred desettisočglavo množico odveč, da je film v Areni drugačen od filma v kinematografu, ki pa mu je edinemu namenjen. Za kaj gre? Veliko platno, ogromen ko-tanjast Arenin prostor, včasih domala nerazumljive reakcije publike; vse to film iztrga iz svojega naravnega okolja, iz kinematografa, kjer lahko človek v miru, zbrano gleda film. Puljski festival se je rodil, ko še ni bilo televizije, ko je imel film drugačen status, kot ga ima danes. Prva leta se je Arena seznanjala s prenekaterimi filmi, ki so se bedno in osnovnošolsko spogledovali s produkcijo zahodnih komercialnih kinematografij. To so bila še leta mučnega iskanja lastne vsebinske in estetske podobe. In festival je bil tudi zastavljen tako! Odtod velik ognjemet na začetku, odtod spektakularnost prireditve. Toda minilo je mnogo let, prišla je televizija, prišel je čas, za katerega bi še pred desetimi leti direktorji kinematografskih podjetij trdili, da nikdar ne pride. Prišel je namreč čas, ko se gledalec obrača k dobremu filmu. Kaj to pomeni? K filmu z umetniškimi pretenzijami, k filmu, ki vzpostavlja svoj lasten odnos do sveta, -v svojih, lastnih podobah. Danes vemo! Pogrošna komercialnost je izgubila bitko. Profesionalnost, umetniška izpovednost, kritičnost; to so vrednote, ki jih dandanes tako imenovani povprečni gledalec ceni. Ta se je namreč v desetih letih močno spremenil. In festival? Še zmerom je v areni, kjer je film odvisen tudi od vremenskih neprilik in žvižgov posameznih gledalcev. Tako se zdi, da je takšen festival domačega filma, kot ga imamo, nekako preživel svoj čas, da ne-sodi več v danes, bolj v včeraj. Mnogo bolj delaven bi moral biti kot je. Potreboval bi svoj festivalski center. Tudi ta misel je Že stara, pa žal neuresničena. In ne samo to! Od vseh dodatnih prireditev, ki bi morale spremljati takšen festival, okrogle mize, diskusije z avtorji, simpoziji na posamezne teme, izmenjavanje izkušenj itd., je festivalu ostala pravzaprav le tiskovna konferenca. No, o teh pa je bolje, da molčimo, saj so največkrat takšne, da se vprašaš, kako je lahko mogoče, da dvesto ljudi, ki' piše o filmu, molči, pet pa jih postavlja vprašanja avtorjem in — milo rečeno — včasih zelo nestrokovna vprašanja. BO JUGOSLOVANSKI FILM PREŽIVEL? Bo! Nedvomno. Dve, tri leta nazaj je kazalo, kot da je izgubil tla pod nogami. Črne misli, da je izgubil vso svojo moč, ves svoj ustvarjalni polet, ki ga je imel svojčas, da je izgubil sposobnost govoriti o svojem času in osvetliti skozi sebe samega ta čas, se po letošnjem festivalu morajo umakniti. Ne toliko zaradi filmov, saj bi prej veljalo zapisati, da je, statistično povedano, povprečje še dokaj sivo in medlo, pač pa zaradi nekaterih razveseljujoČih pojavov, ki — ob skrbi za kontinuiteto — nedvomno morajo prinesti v prihodnjih letih še marsikakšno filmsko presenečenje in drugačen, nedvomno zanimivejši jugoslovanski film. Letos je bilo v Pulju kar devet filmov, ki so se ukvarjali s tematiko današnjega dne, s sodobno problematiko torej. (Vzravnaj se, Delfina, makedonskega debitanta Aleksandra Djurčinova, Metuljev oblak, srbskega režiserja Zdravka Randiča, Slavko Štimac v filmu Gorana Markoviča Posebna vzgoja. Goran M ar kovic e s tem filmom debitiral v celovečernem filmu. Filmu pa se začetništvo kaj nato pozna. Posebna vzgoja pomeni tako scenaristično kot režijsko eno vidnejših del letošnjega Pulja. Nori dnevi, hrvaškega debitanta Nikole Babica, Ljubezensko življenje Budimirja Trajkovida, srbskega debitanta Dejana Karakljajiča, Ne sklanjaj se ven, hrvaškega režiserja Bogdana Žižiča, Strel, prav tako hrvaškega režiserja Kresa Golika, Posebna vzgoja, srbskega debitanta Gorana Markoviča, Sreča na vrvici slovenskega režiserja Janeta Kavčiča in Vdovstvo Karoline Žašler, prav tako slovenskega režiserja Matjaža Klopčiča.) Devet filmov torej in štirje debitanti med sodobnimi temami. To je nemara obet, ki naj bi prinesel jugoslovanskemu filmu lepših dni. Toda ne le jutri, tudi danes to, kar so nam debitantska imena prinesla v letošnji Pulj, pomeni veliko. Vsi debitantski filmi so bili, to lahko zapišem, dokaj vzorno režirani. Včasih je bilo napake in spodrsljaje mnogo laže najti v scenarijih, po katerih so delali filme, kot v njihovem delu samem. A tu smo že ob problemu scenaristike, ki pa je drugačne vrste. Scenaristi bi nemara morali biti integrirani v našo produktivno kinematografijo, pa niso. Biti bi morali njen najkreativ-nejši del, pa to sploh niso. Največkrat scenariji prihajajo iz literature, a kdorkoli film vsaj malo pozna, ve, da scenarij pač ni literatura. Tudi to spoznanje je letošnji festival potrdil. No, če dobi v roke literaturo takšen ustvarjalec, kot je Živojin Pavlovid, potem to seveda ni tako. Toda Pav-lovič, ki je letos s Hajko po romanu Mihaila Laliča prinesel na festivalsko platno izredno subtilno pripoved o narodnoosvobodilni borbi, ima za seboj že vrsto celovečernih filmov in je prenosa .literarnega dela v film vešč, tako vešč, da je njegov letošnji film postal tako rekoč samostojno filmsko delo, iztrgano iz območja literature. Ostali, ki so se letos ukvarjali s historično tematiko, so imeli manj sreče. Res je! Vukotičev film Akcija Stadion je film, ki bi mu s profesionalne plati ne mogli očitati skoraj ničesar, razen ritma, ki je nenavadno enakomeren, tako da bi lahko rekli, da gre za skoraj preveč umirjeno pripoved o "nenavadnem in burnem času v letu 1941 v Zagrebu. Če strneml Nova imena, sodobne teme, subtilna in tudi subjektivno izpovedana zgodba o narodnoosvobodilni borbi, to so temeljne kvalitativne postavke »letošnje jugoslovanske filmske bere. BO SLOVENSKI FILM PREŽIVEL? Bo! Tako bi rekel nemara vsakdo, ki bi ocenjeval letošnji puljski festival. Znotraj njega sta namreč tako Jane Kavčič s Srečo na vrvici, kot Matjaž Klopčič z Vdovstvom Karoline Zašler pomenila dva samostojna dosežka. Prvi je pripeljal v Pulj filmsko uspešnico za otroke, drugi sodobno temo, ki ni šla neopaženo mimo žirije in tudi ne mimo kritičnih peres. Rekli bi lahko, da je Kavčičev film imel pri gledalcih tudi v Pulju izjemen odmev. No, Klopčič je imel manj sreče. Njegov film je iz Arene pregnal dež. Kljub temu pa za oba filma lahko rečemo, da sta slovensko produktivno kinematografijo predstavila nemara takšno, kakršna v resnici ni! Pred dvema letoma smo imeli Slovenci v Pulju štiri filme, letos le dva! In kaj bo prihodnje leto? Morda le en sam film? Ta je posnet! Toda, če je bila ena od temeljnih značilnosti letošnjega festivala ta, da je v Pulj prišlo pet novih režiserjev, potem tej značilnosti slovenski film ni sledil. Koliko časa še? Novih, mladih imen v slovenski celovečerni film zagotovo še nekaj časa ne bo. Sredstva za filme bodo. Družba je zrelejša od filma. Ta ve, da potrebujemo svoj film in mu namenja tudi denar, zdaj že dovolj kontinuirano in z zavestjo, da dela prav. Slovenska produktivna kinematografija za svojo osnovno nalogo, da ljudi, ki naj bi delali filme, ni poskrbela. To, kar imamo in nič drugega! Tako nekako se zdi, da se obnaša. In imamo nekaj filmskih ustvarjalcev, ki bodo nemara še delali filme in s katerimi bomo vsi skupaj včasih tudi zadovoljni. Slovenski film bo torej preživel. Vprašanje pa je, če bo živel. Čas, ki ga živimo in čas, ki prihaja, bi moral imeti tudi filmske ustvarjalce iz svojega časa, ki bi zavzeto in kritično pričali o tem času. No, teh ustvarjalcev ni danes in jih, kot kaže, tudi jutri ne bo. To je črna perspektiva. Na družbenih dejavnikih, ki filmu odmerjajo sredstva je, da radikalno poskrbe za regrutacijo novih, mladih filmskih imen v slovenski film. Samo tako bo ta perspektiva dobila svetlejše obrise. Božo Šprajc Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vabi k sodelovanju zunanje sodelavce za poučevanje v oddelkih šol, tečajev in seminarjev za odrasle K sodelovanju vabi nove in sedanje sodelavce: strojne in elektro inženirje, ekonomiste, pravnike, sociologe, politologe, profesorje, predmetne učitelje in druge, ki imajo najmanj višjo strokovno usposobljenost. Kandidati morajo poleg strokovne usposobljenosti imeti osnovno znanje s področja pedagogike in adragogike. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1977. Prijavni list dobite v tajništvu delavske univerze, vsak dan od 7. do 14. ure, v sredah pa do 17. ure. Prijavi je treba priložiti overjen prepis diplome. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalni skupnosti Triglav Gorenjski območni skupnosti Kranj objavlja prosto delovno mesto zavarovalnega zastopnika za zavarovanje oseb in premoženja s polnim delovnim časom za nedoločen čas v zastopu Duplje Posebni pogoji: končana srednja šola ali popolna osnovna šola in starost najmanj 18 let. Zaželeno je, da kandidat stanuje v zastopu in da ima posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prošnje za pridobitev lastnosti delavca sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj — Delovna skupnost, Kranj, Oldhamska 2. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Rok za vlaganje prošenj poteče 15. dan po objavi. O izbiri kandidata na prosto delovno mesto bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v 30 dneh po zaključku objavnega roka. Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščina občine Jesenice razpisuje ponovno delovno mesto: 1. arhivarja v oddelku za občo upravo in družbene službe ter objavlja delovno mesto: 2. vodje pisarne geodetske uprave Razpisni pogoji so: pod 1.: srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne, ekonomske ali splašne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj, pod 2.: 2-letna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splašne pogoje za sprejem na delo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Jesenice 15 dni od objave razpisa. lip bled LIP, lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava Podnart Odbor za MRDZD objavlja prosto delovno mesto v oddelku Podnart: ' 1. čuvaja — gasilca Pogoji za zasedbo: — izprašani gasilec — delo se opravlja v nočni izmeni Poizkusno delo 1 mesec. Prijave za navedeno delovno mesto sprejema TOZD Lesna predelava Podnart do 25. avgusta 1977. Kokra veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, n. sol. o. UPAM J razglasa l\ l\MIX^ za potrebe TOZD Detajl prosto delovno mesto priučenega delavca — zunanjega čistilca Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za izbor izpolnjevati tudi posebni pogoj priučenega delavca z dvema letoma delovnih izkušenj v gospodarstvu. Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ulica št. 1, p. p. 85,15 dni po objavi. Novi vozniki stopnjujejo prometni vrvež Oče navadno skrbi za vzdrževanje vozila. Pri tem ne mislim na kritje stroškov za popravila in gorivo, ki so del družinskega »proračuna«, pač pa na skrb za tehnično popolnost vozila, tako da je uporabno, da ni v okvari in da ga preveč ne razjeda rja. Oče tudi posreduje dorašča-jočim otrokom vozniške veščine, znanje in vrline. Saj je dobro poskrbeti za namestnike in trajno pomlajevati amaterski vozniški kader. Kdo ne bi ustregel vozniškim željam ljubljenih otrok. Oče sedi ob mladem vozniku in posreduje temeljne vozniške prvine. Najprej vzbudi pozornost mladega voznika in dodaja: Sedaj me poslušaj in ravnaj tako, kakor ti bom dejal. Včasih začenja s preveč preprostim mlademu vozniku Že znanim naukom: to je volan, to je zavora, sklopka, plin ipd. Voznik sicer pozna omenjene mehanizme, vendar z njimi še ne zna spretno ravnati. Pouk se nadaljuje v ravnanju, usmerjanju in upravljanju vozila: »No, kar vžgi,« sledi povelje. »Sem že, kaj pa zdaj?« »Na sklopko pritisni do konca in daj v prvo, bolj pritisni, sedaj počasi dodaj plin in spusti sklopko! No, daj, malo več plina daj!« Po začetnih težavah prvega starta sledi vožnja. Oče poveljuje, opozarja in poučuje. Daj smerni kazalec! No, kar lepo voziš, vrniva se, za danes naj bo dovolj, pa tudi goriva primanjkuje, saj se kazalec že bliža ničli. Urjenje v presledkih, to je večkrat in pomalem je bolj Uspešno od dolgotrajnega in nekajurnega. V glavi bodočega voznika se utrjujejo potrebne živčne zveze, postaja bolj samozavesten, ni ga več tako strah pred vozilom in hitrostjo. Z vozniško izurjenostjo se veča vozniška vnema. Slast vožnje postaja vse bolj očitna. Zato niso redki primeri, da mladi vozniki kar sami poglabljajo znanje in pridobivajo na izkušnjah. Postanejo nezakoniti ali ilegalni vozniki, se bolj ali manj pogumno vključujejo v promet, najprej na stranskih, kasneje pa tudi na glavnih cestah. Pri tem pa Že doživljajo, pa tudi povzročajo tvegane okoliščine, nezgode in ovirajo promet. Nekaj primerov: Z motorjem sem se odpeljal na kratko krožno vožnjo. Sprva sem vozil zmerno, nakar sem pritisnil na plin. Cesta je bila prazna, v ovinku pa me je že začelo zanašati. Prav tedaj je pripeljal nasproti tovornjak. Kar otrpnil sem. V zadnjem trenutku sem se mu izognil. Postal sem prestrašen, tresel sem se kot Šiba na vodi. Počasi sem se odpeljal domov in premišljeval, kaj bi se lahko zgodilo. Nekaj mesecev se nisem usedel na motor, ne vdajam se več vabljivi hitrosti. Zamikala me je vožnja. Vozilo je samevalo na dvorišču. Vzela sem ključe in odpeljala. Začetnih užitkov vožnje je bilo kaj kmalu konec. Na ovinkasti nepregledni cesti so nastale težave. Prvi ovinek sem komaj zvozila, na drugem ostrejšem pa me je sreča pustila na cedilu, bočno sem zadela nasprotni avto. Tresk — ropot pločevine, strah! Voznik, njegova žena in otroci so začeli kričati name. Stala sem s sklonjeno glavo, s tresočimi rokami, bila sem popolnoma obupana. Želela sem izginiti, se vdreti v zemljo pred obtožu-jočimi ljudmi. Tekla sem domov po očeta. Upala sem, da me ne bo ozmerjal, ampak le Udaril. Pa ni storil ne eno ne drugo. Ko sva prišla na kraj nesreče, so otroci prizadetega Voznika začeli kričati: Poglej jo, to prekleto smrkljo, ta nam je uničila avto. Prvič senrspo-znala tujega človeka v vsem bistvu. Imel je priložnost zahtevati odškodnino, morda Večjo od cene poškodovanega sprednjega blatnika. Nadaljevanje prihodnjič Jože Ažman kino Kranj CENTER 12. avgusta amer. barv. krim. povabilo na večerjo z ubojem ob 16., 18. in 20. uri 13. avgusta amer. barv. krim. povabilo na večerjo z ubojem ob 16., 18. in 20. uri, premiera polj. barv. ljub. filma povest greha ob 22. uri 14. avgusta amer. barv. vestern mali indijanec ob 10. uri, amer. barv. krim. povabilo na večerjo z ubojem ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. akcij, filma ime mi je gator ob 21. uri 15. avgusta polj. barv. ljub. povest greha ob 15.45,18. in 20. uri 16. avgusta polj. barv. ljub. povest greha ob 15.45,18. in 20. uri 17. avgusta amer. barv. vestem sedmerica jezdi ob 16., 18. in 20. uri 18. avgusta amer. ital. barv. vestem razlog za živeti in umreti ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 12. avgusta hongk. barv. film v zmajevem gnezdu ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer. barv. fant. film zelena nevarnost ob 16. in 20. uri, amer. jug. barv. pust. dolge ladje ob 18. uri 14. avgusta amer. jug. barv. pust. dolge ladje ob 14. in 18. uri, ital. barv. erotični film grešnica ob 16. uri, premiera amer. barv. pust. filma zaklad aztekov ob 20. uri 15. avgusta amer. barv. pust. film zaklad aztekov ob 18. in 20. uri 16. avgusta amer. barv. pust. film zaklad aztekov ob 18. in 20. uri 17. avgusta amer. barv. komedija kralj, dama, fant ob 18. in 20. uri 18. avgusta angl. franc. barv. krim. film marseillska pogodba ob 18. in 20. uri Trti« 13. avgusta amer. barv. zgod. film dingis kan ob 18. uri, hongk. barv. pust. film karate - jekleni fant ob 20. uri 14. avgusta amer. barv. vestem film mali indijanec ob 15. uri, amer. barv. zgod. dingis kan ob 17. in 19. uri 15. avgusta amer. barv. fant. zelena nevarnost ob 18. in 20. uri 16. avgusta nem. barv. glasb. veseli gangsterji ob 18. in 20. uri 17. avgusta nem. barv. glasb. pust. veseli gangsterji ob 18. in 20. uri 18. avgusta amer. barv. vestem sedmerica jezdi ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 13. avgusta amer. barv. vestem mali indijanec ob 18. uri, hongk. barv. karate M ko zlatega zmaja ob 20. uri 14. avgusta amer. barv. fant. zelena nevarnost ob 15. in 19. uri, ital. barv. vestem karambol ob 17. uri 15. avgusta amer. barv. vestem mali indijanec ob 18. uri, amer. barv. zgod. dingis kan ob 20. uri 16. avgusta angl. franc. barv. krim. marseillska pogodba ob 18. in 20. uri 17. avgusta angl. franc. barv. krim. marseillska pogodba ob 18. in 20. uri 18. avgusta Šved. barv. dekle in njen fant ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 12. avgusta amer. barv. vohunski trije kondorjevi dnevi ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer. vestem vojvodkinja in potepuh ob 18. in 20. uri 14. avgusta amer. barv. vestem vojvodkinja in potepuh ob 18. in 20. uri 16. avgusta ital. barv. komedija pridi in videl bos mojo 2en0 ob 20. uri 17. avgusta ital. barv. komedija pridi in videl boš mojo 2eno ob 18. in 20. uri 18. avgusta franc. barv. krim. žena tedna ob 20. uri Radovljica 13. avgusta amer. barv. vestem vrnitev Človeka imenovanega konj ob 17.45, ital. barv. pust. Ml nismo angeli ob 20. uri 14. avgusta ital. barv. pust. mi nismo angeli ob 18. uri, avstral. barv. obljub ljena žena ob 20. uri 15. avgusta ital. barv. pust. mi nismo angeli ob 20. uri 16. avgusta amer. barv. vestem vrnitev človeka, imenovanega konj ob 20. uri 17. avgusta avstral. barv. film obljub ljena zena ob 20. uri 18. avgusta amer. barv. vestem vrnitev človeka. imenovanega konj ob 20. uri Bled 12. avgusta franc. barv. komed. nora dirka ob 20.30 13. avgusta amer. barv. vestem nekoč je bil divji zahod ob 18. uri, franc. barv. komedija belmondo - nepremagljivi ob 20.30 14. avgusta franc. barv. zabavni film nora dirka ob 18. uri, franc. barv. zabavni film belmondo - nepremagljivi ob 20.30 15. avgusta avstral. barv. film obljubljena zena ob 20.30 16. avgusta ital. barv. pust. mi nismo angel t. ob 20.30 17. avgusta amer. barv. vestem vrnitev človeka, imenovanega konj ob 20.30 18. avgusta avstral. barv. film obljubljena zena ob 20.30 Jesenice RADIO 12. avgusta ital. barv. komedija ljubezen pomeni ljubosumje ob 17. in 19. uri 13. in 14. avgusta ital. barv. melodrama božanska 2enska ob 17. in 19. uri 15. in 16. avgusta nem. barv. drama lotti v vveimaru ob 17. in 19. uri 17. avgusta amer. barv. komedija crno-brada pošast ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 12. avgusta angl. barv. film pred milijon leti ob 18. in 20. uri 13. in 14. avgusta nem. barv. film lotti v vveimaru ob 18. in 20. uri 15. in 16. avgusta ital. barv. melodrama božanska ŽENSKA ob 18. in 20. uri 18. avgusta ital. barv. komedija ljubezen pomeni ljubosumje oh 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 13. avgusta amer. barv. vestem sin poglavarja masajev ob 19.30 14. avgusta japonski barv. čudežni karate ob 19.30 Kranjska gora 13. avgusta japon. barv. čudežni karate ob 20. uri 14. avgusta amer. barv. lj. drama enkrat ni nobenkrat ob 20. uri 17. avgusta nem. barv. drama lotti v vveimaru ob 20. uri (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Namesto Mussolinijevega avtomobila je čakal zunaj in znotraj umazan rešilrli avto. Nekaj dni poprej je prevažal ranjence po bombardiranju ... »Potem pa vozite za mojim avtomobilom,« je ne preveč odločno ugovarjal Mussolini. »Ne! Morate v rešilni avto. Tako je ukazal kralj!« Nekdanji duce je utihnil in ubogal. Mussolini je še naprej razmišljal ... Jasno, padel je v past. Vsi so se zarotili proti njemu: kralj, Badoglio, generali, fašisti, da celo zet, Ciano, ta štiridesetlet-nik . .. Mesec strahu V gledališču Eliseo v Rimu je bila 26. julija 1943 — prvi dan svobode — na sporedu nova komedija: Zbogom vsemu skupaj. Toda pravi zbogom zrušenemu režimu in dvajsetletni preteklosti so dali Rimljani na ulicah in trgih, ki so jih napolnili. Rimljani so se prepuščali slepemu navdušenju. Zidovi so bili v hipu popisani s parolami: »Smrt duceju!«, »Živel kralj!«, »Živel Badoglio!«, je. »Naj živi Matteotti«; ime socialističnega mučenika je prišlo na površje, kot da se je v zavesti ljudi prebudil simbol opozicije, ki se je postavila po robu diktaturi takrat, ko bi bil še čas. Na mestu, kjer so fašisti ugrabili Matteottija, so se nenadoma pojavile rože. Istega dne so nekako ob deseti uri vrgli s palače Venezia velika liktorska snopa, ki sta na tej častitljivi palači dvajset let simbolizirala fašistični režim. Na trg Venezia so se začele zgrinjati množice z vseh strani. Ljudje so prihajali peš in na kamionih, z zastavami, kraljevimi in Badolio-vimi slikami, s transparenti. Med demonstranti je bilo veliko žensk. V nekem trenutku so se odprla vrata palače in skoznje so priko-talili velikansko ducejevo glavo. Na desetine otrok, se je pognalo nanjo, jo pljuvalo in na vse mogoče načine tolklo po njej. Potem so jo privezali za tovornjak in jo vlekli, da je grozeče ropotala po cestnem tlaku. Tudi na trg Colonna, kamor so privlekli bronasto glavo, je bil že poln ljudi; v sosednjih ulicah so improvizirano govorili predstavniki raznih strank. Potem sta se pripeljala tovornjaka z demonstranti; med njimi je bilo nekaj političnih jetnikov iz znanega zapora Regina Coeli, ki so jih pravkar spustili. Po mestu so se klatile skupine mladih ljudi, dajali so duška veselju, da je fašizma konec, razbijali so prometne znake in napise, in če so zagledali človeka, ki je še vedno imel v gumbnici fašistično značko, so ga pretepli, značko pa je moral pohoditi »kot stenico«. Tramvaji so bili nabito polni demonstrantov, ki so se prevažali z enega konca mesta na drugega. S kladivi so razbijali liktorske snope, kjerkoli so naleteli nanje. Sedeži stranke so bili v hipu opustošeni, pred njihovimi veznimi vrati so goreli majhni kresovi. Karabin jer j i na konjih, policija in grenadirji so skušali zdrževati red in preprečiti, da se antifašizem ne bi sprevrgel v zasebno ropanje. Kjerkoli so se pojavili, jim je množica vzklikala: »Živel kralj!« »Naj živi vojska!« 26. in 27. julija po rimskih ulicah ni tekla kri. Pretepli so nekaj fašistov, reakcije s fašistične strani pa ni bilo. 27. julija se je navdušenje Rimljanov umirilo; iz ekstaze so se vrnili v stvarnost in ta ni bila rožnata. Mussolinija in fašizma ni bilo več, vojna pa se je nadaljevala. Gotovo se je vlada pripravljala končati vojno, a kako bo to storila in kako bodo reagirali Nemci, ni vedel nihče; toda to vprašanje je vsem ležalo na srcu kot huda mora. Fašisti so se potuhnili in se zaprli v svoje domove, toda ljudje so podzavestno slutili, da se bodo še enkrat pokazali. V Frascatiju, kjer je bil štab nemških čet v Italiji, je imel feldmaršal Kesselring 27. julija v gosteh tri ljudi, ki so z mračnimi obrazi sedeli za preobloženo mizo. To so bili general Študent, ki si še ni prav opomogel od dobljene rane na glavi, orjak z veliko brazgotino Vila Weber na otoku Maddalena, kjer je bil Mussolini zaprt nekaj dni po 25. juliju 1943 na obrazu, ki mu je bilo ime Otto Skorzenv, in človek, za katerega nihče ni vedel, kakšna je njegova uradna funkcija v Italiji, Eugen Dollmann. Pri večerji je Student razkril »državno tajnost rajna«. Takoj po državnem udaru v Rimu je Hitler sklical več sestankov. Bil je prepričan, da Mussolini ni bil samo odstavljen, ampak tudi ubit. Razložil je svoj načrt za nenadno akcijo. Padalci bi se spustili na vseh strateških točkah, zasedli Rim in aretirali vso italijansko vlado z Badogliom na čelu, kralja in vso savojsko družino ter jih pripeljali v Nemčijo. Nemške priprave za ugrabitev duceja »Ukrepati moramo hitro,« je rjul Hitler, »sicer nas bodo prehiteli Angloameričani. Fašistična stranka je sedaj samo omamljena; za nemškimi linijami bo znova zaživela. Vsako odlašanje je zgrešeno. V nevarnosti smo, da izgubimo Italijo.« Potem se je Otto Skorzenv predstavil Dollmannu: bil je oficir specialnega oddelka gestapa. Njegova naloga je bila ugotoviti, kje je Mussolini zaprt ali kje je njegov grob. Fuhrer je ukazal, da je treba duceja za vsako ceno rešiti, če je še živ. Poslovili so se pozno ponoči. Skorzenv je premišljeval, katero pot mora ubrati, da bo izvedel kaj zanimivega o Mussoliniju. 26. in 27. julija je bil Mussolini zaprt v karabinjerski kasarni v ulici Legnano. Oba dneva sta minila v pričakovanju, kdaj bo prišla odločitev za odhod in kam ga bodo odpeljali. Okoli sedmih zvečer je prispel v karabinjersko kasarno poseben oddelek karabinjerjev, za njimi pa še oddelek mestne policije. Nekaj pred osmo se je pripeljalo na dvorišče še nekaj avtomobilov z oficirji. Ko so Mussolinija peljali na dvorišče, seje razleglo povelje: »Vsi v sobe! Zaprite okna!« Na dvorišču je že čakal črn avtomobil z zastrtimi okni, zraven je stal človek blizu petdesetih let: »Inšpektor Severio Polito,« se je predstavil. Mussolini in Polito sta sedla v avto. Čez nekaj minut je duce skozi zastrto okno začel ugibati, kod se vozijo. . »Kam pa gremo?« je zaskrbljeno vprašal. »Na jug,« je odvrnil Polito. Približno ob 21.30 je peljal avto samo nekaj kilometrov od hotela Belvedere, kjer so večerjali Kesselring, Skorzenv, Student in Dollmann. »oi Prva seja nove vlade Istega dne, 27. julija, se je v Viminalu prvič sestala nova italijanska vlada. Zasedanje je vodil 72-letni maršal Badoglio, ki je nenehno kadil. Na videz je poslušal ministre, toda njegove misli so bile daleč, v vlažni celici zapora v Forte Bocea, kjer je ležal drug maršal, Ugo Cavallero. Badogliova vlada je najprej dala aretirati Cavallera. Bil je za Nemce, toda pravi razlog za aretacijo je bil drug. Z Badogliom se nista mogla že od prve svetovne vojne. In ali ni Cavallero leta 1940 zamenjal Badoglia na položaju šefa generalnega štaba? Torej je bila aretacija popolnoma utemeljena. To je bila tudi edina aretacija med oficirji. Razen zunanjega ministra Gu-ariglie so bili navzoči vsi člani kabineta. Sklenili so razpustiti fašistično stranko, posebna sodišča, Veliki fašistični svet; prepovedali so ustanavljati stranke, ukazali so rešiti politične jetnike, toda šele potem, ko bodo vsak primer posebej preučili; govorili so o preskrbi in kako bodo zboijšali oskrbo vojske. Vojna pa je tekla dalje. Tisti, ki so bili prepričani, da je treba najprej skleniti mir, so umirali od neučakanosti. Toda zunanji minister Guariglia, dotedanji veleposlanik v Turčiji, je bil še vedno v Ankari, zato se vlada še vedno ni dotaknila tega bolečega in nujnega problema. Poleg tega je Badoglio hotel vedeti, kaj misli kralj. Politične stranke seveda niso upoštevale vladne prepovedi in so začele utrjevati strankarske organizacije tako v središču kot na gmferiji. Začele so obtoževati adogliovo vlado, da se ne loti glavnega problema, to je sklenitve miru, da je hudo boječa in počasna, ko gre za obnavljanje državljanskih svoboščin. Demokracija je poskusila prve, negotove korake. Vsakdo je imel kaj kritizirati in kaj predlagati; zaradi pomanjkanja papirja so listi izhajali samo na dveh straneh. Ker ljudstvo ni imelo legalnih možnosti in organov, da bi napadalo vlado, in ker je cenzura iz svinca pobirala vse »nekonstruktivne« kritike vladne politike, si na straneh časnikov lahko bral le polemike o obrobnih problemih. Življenje pa je bilo seveda vsak dan trše. V Rimu je primanjkovalo vode. Ob javnih vodnjakih v starih delih mesta je prihajalo do prepi-' rov in pretepov. Preskrba je bila vsak dan slabša, manj zanesljiva. Obroki na karte so se manjšali. Meso so delili le še kot dodatek za bolnike. Strah pred bombardiranjem je kot mora pritiskal na Rimljane. Po 25. juliju je Eisenhovver ustavil bombardiranje italijanskih mest, očitno je hotel počakati, kako se bo usmerila vlada. Toda »velika iluzija« je trajala samo teden dni. Potem so zaceli zavezniški bombniki še bolj zagrizeno letali nad italijanska mesta: Genovo, Milan, Turin, Neapelj. Tudi Rim je prestal drugi letalski napad: 13. avgusta. Letalski alarmi so bili vsakodnevna stvar, strah, panika, dezorganizacija tudi. Na mesto, ki se je razkrajalo, so se kot šakali vrgli tatovi, plenilci in razbojniki. (iNadaljevanje v naslednji številki) Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1 ni a rt a odgovarja Polona V. iz Kranja - Imam črtasto blago 140 cm širine, katerega vzorec prilagam. Iz tega blaga bi rada imela poletno obleko, vendar se nikakor ne morem odločiti za kroj. Stara sem 18 let, visoka 168 cm, težka pa 62 kg. Marta — Obleka je precej izrezana, zavezuje pa se na preklop: najprej zavežete zadnji dal spredaj, nato pa še sprednjega preklopite zadaj in ga spredaj zavežete s trakovi. Pas je vstavljen, preide pa v ozek trak, iz katerega je spredaj narejena pentlja. Žepa sta našita. Kako tečejo črte na blagu in kje so obrobe, je videti iz skice. Obroba naj bo v barvi črt. Ribji fileti s paradižnikom Potrebujemo: 3/4 kg ribjih filetov, kis, sol, 2 čebuli, 4 žlice olja, pol kg paradižnika, 1/81 kisle smetane, I žlico moke, sladko rdečo papriko, zelen peteršilj,pehtran, krebuljico. Filete operemo, malo odmrznemo, če kupimo zmrznjene, tako da jih lahko narežemo na trakove, pokapamo s kisom in solimo. Čebulo olupimo in narežemo terja opečemo na olju. Dodamo narezane paradižnike in pražimo 5 minut. Nato dodamo ribje filete in pražimo 10 minut. Smetano umešamo z moko in sladko rdečo papriko ter zmešamo v jed. Ko zavre, potresemo s sesekljanimi zelišči in takoj ponudimo. Ob hladnem vremenu ne oblečemo čez poletno obleko volnene jopice, pač pa, če hodimo po mestnih ulicah, raje izberemo svetal blazer iz bombažnega ripsa ali gabardena v barvi, ki se ujema z večino naše poletne garderobe. Ves čas govorimo samo od sonca, kot da ne bi prišli na morje pravzaprav zaradi kopanja v morju. Će ste se že doma razžalostili, ko ste po-merjali staro ali morda tudi novo kopalno obleko, pa ste ugotovili, da je postava nekoliko slabša kot leto prej, je morje idealna priložnost, da nekaj popravimo. Će se maščoba nabira na bokih in okoli pasu, če visi čez dvodelno kopalno obleko, potem je treba najprej vreči v staro šaro dvodelno kopalno obleko. Letos so tudi sicer veliko bolj moderne enodelne kopalne obleke in pa seveda večni bikini, ki je tako ali tako prihranjen za rosna leta in za suhljata ne z maščobo obremenjena telesa. Malo kritičnosti pred ogledalom torej, ko izbiramo kopalno obleko, nikdar ne škodi. Pravšnja pa je torej enodelna, malo temnejša, če je kilogramov več, in enobarvna, če jih je odločno preveč. Hujšati teden pred odhodom na dopust je čista izguba časa in živcev. Sami sebi pa prisezite, da boste na dopustu živeli čim bolj zdravo, malo jedli, se veliko gibali in veliko plavali. Trdo voljo pokažete, če v hotelu naročite polovični penzion tako kot za otroke — še vedno je hrane na krožniku dosti, da ne bo treba stradati. Vsaj dvakrat na dan pa je treba v vodo. Pa ne le za minuto ali samo do kolen, pač pa naj bo to plavanje močno delo nog in rok, in to celih dvajset minut. Ce pa se pojavi utrujenost prej, je treba odnehati še pravočasno. Že dosti je .bilo pisanega, kako je plavanje za ženske koristna telovadba tako za lepo držo, za čvrstejše prsi, za prožno kožo, za utrjevanje notranjih orga- Na vročem soncu _ (4) nov. Ko zlezemo iz vode, se stuši-rajmo, če pa tega ni pri roki, pa se je treba vsaj temeljito obrisati v brisačo, saj bi sonce na mokri koži hitreje naredilo rdečico. Vsakič je seveda treba obnoviti premaz z zaščitno kremo za sončenje, saj so vsa ta sredstva v vodi topljiva in praktično iz vode zlezemo spet na sonce povsem nezaščiteni. Za ljubo zdravje pa se je treba tudi preobleči: zato je treba že doma misliti na to, da sta kopalni obleki enakega kroja, ali pa naj bo ena samo za sončenje, druga, ko se spet posuši, pa samo za kopanje, sicer bo koža smešno pisano ogorela. [ KAM NA IZLET, POČITNICEJ ure. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, čevljarski muzej v 2ireh pa med tednom vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 18. ure. PRIREDITVE NA BLEDU TA TEDEN Vsak dan od 12. do 14. avgusta bo na akumulacijskem jezeru v Mostah evropsko prvenstvo juniorjev in kriterij pionirjev v smučanju na vodi. Danes popoldne bo ob 17.30 v cerkvi na Otoku koncert Študentskega okteta iz Ljubljane. Jutri, 13. avgusta, bo ob 17. uri promenadni koncert v Zdraviliškem parku, ki ga bo izvajal pihalni orkester 2ELEZARJI z Jesenic. V sredo, 17. avgusta, pa bo v Festivalni dvorani gostoval folklorni ansambel Tine Rožanc iz Ljubljane. V ŠMARJEŠKE TOPLICE Le 12 km od Novega mesta lete Šmarješke Toplice. To je privlačen turistični kraj, ki leži blizu dolenjske magistrale, vendar s hribčkom zavarovan pred neprijetnostmi ceste in mrzlimi severnimi vetrovi. Mirna dolinica sredi listnatih gozdov in vinorodnih gričev. Šmarješke Toplice imajo ugodno predalpsko klimo (169 m nad morjem). Termalni vrelci so bili znani že v srednjem veku. Prvi zapiski o uporabi vrelcev v zdravilne namene pa izvirajo iz . leta 1740. Temperatura vode je 32 do 34 stopinj in je priznana za zdravljenje kroničnih živčnih in srčnih obolenj. Voda je bogata z minerali. Prosti kisikov dioksid, ki je v vodi, siri ožilje, pospešuje prekrvavitev perifernih delov organizma in omogoča zdravljenje tudi revmatičnim bolnikom ter bolnikom s poškodbami Iokomotornega aparata. Razen kopanja v termalni vodi je v teh toplicah na voljo tudi vodna masaža, razgibavanje v vodi, ročna masaža in elektro-masaža. Posebej so se pa tu posvetili se posebni fizikalni terapiji, globokokrožni' elektromasaži proti nespečnosti in za relaksacijo izčrpanosti. Zdravstveno osebje toplic sodeluje s specialistično službo novomeške bolnice in Ljubljanske klinike. Zdravljenje traja praviloma 3 tedne in je stalno pod zdravniškim nadzorstvom. Zagotovljena je tudi dietalna prehrana. Za rekreacijo so na voljo bazeni na prostem s termalno vodo, čistilnimi napravami in napravami za vodno masažo. Je pa v bližini tudi trim steza, namizni tenis in balinišče. Tudi izredno lepih izletov v okolico je veliko: blizu je Otočec, Struga, Stari grad, ni pa tudi daleč do Pleterij, Kostanjevice itd. V sezoni je ob sobotah ples na zabavišču pri odprtem bazenu. KAKO SO ODPRTI MUZEJI PO GORENJSKEM Spominski muzej talcev v Begunjah si lahko ogledate vsak dan od 8. do 18. ure, kovaški muzej v Kropi prav tako vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure, Čebelarski muzej in Linhartovo sobo v Radovljici med tednom od 8. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa le od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. šivceva hiša v Radovljici je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Zbirke na gradu v Skofji Loki si je možno ogledati vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. in od 14. do 17. V BOHINJ Mogoče bi pa konec tega tedna obiskali Bohinj. Sprehod do slapa Savice bi bil kaj prijeten. Zanimivo pa bi bilo ogledati si Zoisovo graščino, cerkev sv. Janeza s srednjeveškimi freskami in vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Če bo sončno, bo jezero dovolj toplo za kopanje. ALPETOUR KRVAVEC Prijetna izletniška točka tudi poleti, izhodišče za planinske ture v Savinjske in Kamniške Alpe, sprehodi, čudovita alpska flora, planšarije na Kriški planini in na Jezercah, kjer lahko dobite pristno alpsko mleko in sir. Kabinska žičnica vozi vsako polno uro od 8. do 18. ure, ugodne avtobusne zveze iz Kranja in Ljubljane do spodnje postaje žičnice. Na Krvavcu je odprto planinsko zavetišče pri zgornji postaji kabinske žičnice in brunarica v Tihi dolini. Ven iz kuhinje Ob toplem vremenu ni bolj zo-* prnega opravila za gospodinjo, kot je kuhanje. Če je to sobota ali nedelja ali celo dopustniški dnevi, zakaj ne bi kuhanja prenesli v naravo — in neprijetno pripravljanje kosila spremenili v prijeten piknik. Ni ravno treba, da odvlečemo vso kuhinjsko ropotijo kam daleč k rekam ali v gozd, lahko je kosilo pripravljeno tudi na domačem vrtu ali na terasi. Če pa že gremo ven, potem se zavedajmo, da je treba kraj zapustiti tako kot smo ga dobili ali pa morda še malo bolj čist. Kaj torej potrebujemo za kosilo v naravi? Ne veliko; če ni pri roki pravega žara, potem je dobra tudi navadna rešetka iz štedilnikove pečice. Zemljo malo odkopljemo in rešetko pritrdimo na jamo. S seboj smo seveda vzeli nekaj suhih tresk in papirja, suho dračje pa dobimo v grmovju, lahko pa seveda prinesemo tudi zavitek kupljenega oglja. Če so tla pretrda, poiščimo primerne večje kamne ter nanje pritrdimo rešetke. Peči začnemo, ko se žerja-, vica začne pokrivati s tankim pepe-' lom. Če pa nimamo ne enega ne drugega, potem so dobre tudi lesene palice, ki jih odrežemo v bližnjerfl grmovju, nanje nataknemo meso ali kar pač že bomo pekli, spodnje konce primerno dolgih palic, pa v primerni razdalji zabodemo okoli vira toplote — to je razžarjene žerjavice. Od časa do časa obrnemo in pazimo, da se ne zapeče preveč. Tako lahko pečemo klobase, hrenovke, zrezke, zarebrnice, ribe. Če imamo rešetko, je bolje ribe položiti na aluminijasto folijo, saj se sicer rade primejo železne rešetke. Mimogrede zavijemo v alu folijo še nekaj krompirja in ga potisnemo v žarja-vico za dobre pol ure. Če smo že doma meso začinili, ga pred pečenjem le še namažemo z malo olja. Od doma je pametno prinesti že na pol pripravljeno solato, lahko tudi v steklenih kozarcih, ki se dobro zaprejo, na pikniku jo le začinimo in prelijemo s kisom in oljem, nekatere solate pa lahko vzamemo od doma že pripravljene — recimo krompirjevo solato. od vsepovsod Rekord v prometnih nesrečah Z neslavnim rekordom se lahko pohvali mesto Teheran: vsak dan izgubi v prometnih nesrečah življenje najmanj pet oseb. Samo v preteklem mesecu je bilo v tem 4,5-milijonskem mestu, ki ima okoli milijon avtomobilov, blizu 5000prometnih nesreč. Preplah na plaži V letovišču Santa Agata na Siciliji je biku uspelo pobegniti iz klavnice. Toda »skrivališče« je želel najti ravno na mestni plaži, kjer je izzval pravo paniko med kopalci. Mnogi so se rešili pred podivjano živaljo s skokom v morje. Na pomoč so poklicali policijo, kije s streli umirila »ubežnika«. »Policisti« ropali Skupina štirih oseb, od katerih sta bili dve v policijskih uniformah italijanskih karabinjerjev in oboroženi z brzostrelkami, je vdrla v Mediteranski klub vlNicoteri v Kalabriji in po »akciji«, kije trajala le nekaj minut, odšla s potnimi listi in denarjem francoskih turistov. Brez treme Londonska bolnišnica je najela koncertno dvorano, da bi raziskala vpliv določenih zravil na tremo pred nastopom. Javilo se je več^ deset prostovoljcev, večina študentov, ki bodo ves teden nastopali pred občinstvom. Vsak bo nastopal 15 minut, ocenjevala pa ga bo posebna žirija in publika. Nekateri nastopajoči bodo pred nastopom zaužili zdravilo, drugi pa pilule napolnjene s sladkorjem. Nihče pa ne bo vedel kakšno pilulo je zaužil. S posebnimi napravami bodo potem merili učinek zdravila. Poskusi niso brez pomena, saj je trema uničila že marsikatere talente. Pazite! Indijanci! V Braziliji so te dni z desetletno zamudo odprli za promet novo moderno cesto, ki povezuje dve važni industrijski središči v tej južnoameriški deželi-Tako velika zakasnitev je nastala, ker so indijanska plemena pogosto napadala graditelje in Čeprav je vojska poskrbela za zaščito delavcev, je zaradi zastrupljenih puščic umrlo več deset delavcev. Sedaj, koje cesta na red, pa nevarnost seveda ni nič manjša. Zato je ob cesti vse polno opozoril z napisi: »Pazite! Indijanci! Varujte se Indijancev!« in podobnih. V džunglah ob reki Amazonki so celo odkrili novo, do sedaj neznano pleme Indijancev, ki ima 25 članov. Za pripadnike tega plemena je značilna visoka postava in velika fizična moč. Najstarejša mirovna pogodba Mirovne pogodbe niso stvar današnjih dni. Najstarejša, kije poznana, je bila pred 4500 leti napisana na glinasti plošči. Končala je 500 let trajajočo vojno med sumerskima državama Umma in Lagaš. Drugo najstarejšo mirovno pogodbo pa sta sklenila pred 3526 leti hetitski kralj Hatusil III in egiptovski faraon Ramses II. Prvi jadralec Prvo jadralno letalo je skonstruiral George Cayley. Poleti 1853. leta je poneslo pilota Johna Applebyja okrog 150 metrov daleč prek doline v angleški grofiji York. Prohibicija Po najnovejšem zakonu bo v Združenih arabskih emiratih uživanje alkoholnih pijač kaznivo. Po novem predpisu bodo državljane Združenih arabskih emiratov, ki bodo »izzivali« zakon, lahko obsodili na šest mesecev zapora. Petek, 12. avgusta 1977 gorenjski kraji in uudje, nagradna križanka, šahovski krožek, Glas — 9. stran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 17 1 „ 19 ■ 20 21 i 22 23 r ■ 25 ■ 26 27 28 mL ■ 32 1 33 ■ I |35 ■ 36 37 38 ■ 39 40 41 42 i m 44 ■ 46 47 48 ■ 49 50 ■ 5' 52 53 54 55 56 57 VODORAVNO: 1. polet, vnema, 5. majhen Miha, 9. natrijev karbonat, bela, kristalna snov za pranje itd., tudi sodavica, 13. izključna pravica do izdelovanja ali prodaje česa, 15. kdor meri, priprava za merjenje, 17. v glasbi oznaka za živahno interpretacijo, z dušo, z občutkom, con anima, 18. majhna ikona, sveta podoba pri pravoslavnih, 19. kratica za člen, 20. glavno mesto Vojvodine, 22. avtomobilska oznaka za Venezio, 23. latinski izraz za janež, 25. nikaragujski kraj med jezerom Nicaragua in Tihim oceanom v Srednji Ameriki, 26. oknu podobna odprtina, navadno majhna, 28. vrsta kave, imenovane po brazilski zvezni državi Minas Gerias, 30. rimski naravoslovec, filozof in pesnik, Tit Lukrecij,, 31. ciničen človek, 32. Ivana Kobilca, 33. preprosto strelno orožje, del kroga, 35. okrasna ptica, 36. Janez Trdina, 37. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov, 39. dan v tednu, 41. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, rodovna skupina na Škotskem in Irskem, 43. ime TV sodelavca in napovedovalca Ovsca, 45. stara dolžinska mera, približno 2,5 cm, 48. ena največjih in najpomembnejših evropskih rek, 49. francoski filozof, pisatelj, pobudnik in izdajatelj velike francoske enciklopedije, Denis, 51. župan pod Francozi na našem ozemlju, 52. jugoslovanski slikar, izrazit kolorist, ki živi v Beogradu, Stojan, 54. nalepka; pravila o občevanju, vedenju v družbi, 56. delavec na solinah, 57. navodilo, napotilo. NAVPIČNO: 1. ime slovenske pevke narodno-zabavnih pesmi Prodnikove, 2. glina za lonce, lončevina, 3. surovina za izdelovanje barv, strupena brezbarvna tekočina iz bencola, 4. kratica za nominativ, imenovalnik, 5. pogonski stroj, motorno kolo, 6. kvarnerski otok in kraj na tem otoku južno od Lošinja, 7. odposlanec, zlasti s tajno misijo, 8. zlitina železa, niklja in kroma za električne grelne naprave, 9. moški potomec, 10. olivno zelena vulkanska rudnina, magnezijev in železov silikat, 11. desetletje, 12. srbsko moško ime, Aleksander, 14. gospod v češčini in poljščini, 16. vsi pripadniki družinske zveze, 21. ime slovenskega dramatika in pisatelja Cankarja, 23. Cimosovo vozilo, 24. večja soba, navadno spre-jemnica, obrtniška delavnica, 26. delavec v livarni, livar, 27. uradni spis, umetniška upodobitev golega telesa, 29. za prehrano važna začimba, 31. nekdanji ruski vladar, 34. majhna kapa, 35. skup porotnikov, porotno sodišče, 37. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale, 38. kdor skrbi za red, 39. zemljišče, delovno območje, 40. nebesno telo, repatica, 41. ozemlje s kraškimi pojavi, 42. pobalin, potepin v dalmatinskih mestih, 44. znak za kemično prvino telur, 46. v grški mitologiji ena od rek v podzemlju, reka pozabljenja, 47. ime raznih alkoholnih pijač v Indiji, Sri Lanki in Javi, 49. kratica jugoslovanske denarne enote, 50. sposobnost zaznavanja dotika, pritiska s čutnicami v koži, 53. znak za kemično prvino litij, 55. avtomobilska oznaka za Kotor. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Skakači v osnovni končnici Analiza moči posameznih figur na podlagi njihove gibljivosti je pokazala majhno premoč lovca nad skakačem. Ta prednost pa je izrazita v osnovni končnici. Medtem ko sta skakač in lovec, ob podpori kralja, sposobna matirati nasprotnikovega kralja, pa par skakačev tega ne zmore. Teoretično sicer lahko postavimo matno sliko (diagram 49), V IGRI PA MATA NI MOGOČE IZSILITI, ker se ogroženi kralj lahko izmakne pretnjam ali pa je pat. Diagram 49 Dva teoretična primera matiranja s parom skakačev Zaradi zanimivosti in teoretične popolnosti pa je prav, da omenimo možnosti trojke skakačev v osnovni končnici!. Trije skakači so v borbi m kraliem usnešni. ■ ■ ■ ■ ■ bed e f g h 4. SeS Kd8 5. Kd6 Kc8 6. Sc5 Kd8 7. SdS Ke8 8. Sb7 Kf8 9. Ke6 Kg7 10. Sf4 Kh6 11. Kffi Kh7 12. Sd8 Kg8 13. Sde6 Kh7 14. Sf7 Kg8 15. Sg6 Kh7 16. Sef8 + Kg8 17. Sh6 mat (gl. diagram 51) Diagram 50 V primeru na diagramu 50 je možna naslednja rešitev. 1. Se4 + Kc6 2. Kd4 Kd7 3. Kd5 Ke7 e f 9 Diagram 51 Matna slika po 17. Sh6 mat dr. Srdjan Bavdek ŽREBANJE NAGRADNIH KUPONOV ZA KRIŽANKO 29. JULIJA V uredništvo smo prejeli kar 352 nagradnih kuponov skandinavske križanke. Med reševalce smo razdelili deset nagrad, in sicer je žreb določil prvo nagrado (200 din) Brigita Pustavrh, 64000 Kranj, Cesta 1. maja 63; 2. do 3. nagrado (100 din) bosta dobila Milko Kunstelj, 64000 Kranj, Prešernova 4 in Marinka Kastigar, 64000 Kranj, Planina 4; 4. do 10. nagrado (po 50 din) pa bodo prejeli: Angela Šušteršič, 64000 Kranj, Hrastje 3; Cveta Gruden, 64000 Kranj, Valjavčeva 10; Tatjana Eržen, 64270 Jesenice, Cesta maršala Tita 70; Špela Soklič, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 15; Jože Zlate, 64000 Kranj, Praše 22; Matjaž Gole, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 55 in Štefka Mihelčič, 64000 Kranj, Valjavčeva 12. Nagrade bomo poslali po pošti. Pa še to: Geslo v križanki se je glasilo: OBČINSKI PRAZNIK KRANJ, JESENICE Rešitev nagradne križanke z dne 5. avgusta: 1. strah, 6. kasta, 11. plunka, 12. oznaka, 14. Aleš, 15. tnalo, 17. rola, 19. laz, 20. signora, 22. Nep, 23. KN, 24. kovačnica, 26. ki, 27. atlas, 29. Raa, 30. elisa, 32. atlet, 34. ataka, 35. Iž, 36. adrenalin, 40. ND, 42. ona, 44. admiral, 45. Ada, 46. nivo, 48. Ipsos, 49. eser, 50. kalini, 52. Skader, 54. legar, 55. Aaron. Prejeli smo 111 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Veronika Glavač, 64000 Kranj, Jama 19; 2. nagrado (60 din) Nadja Janež, 64207 Cerklje, Cerklje 132; 3. nagrado (50 din) Angela Sušteršič, 64000 Kranj, Hrastje 3. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 12. avgusta, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din izbrali smo za ras F Krila iz že opranega jeansa in bombažne majice vseh pastelnih barv dobite v MERCATORJEVI blagovnici v Tržiču. Velikosti od 36 do 42. Cena: krila 380,14 din majice od 30 do 60 din Deklicam bomo za vroče dni kupili moderno bombažno majico, ki se zavezuje za vratom s trakom, hrbet pa je gol. V beli, oranžni, rdeči in modri barvi ter v velikostih od 4 do 14 let jih dobite v Zarjinem KEKCU na Jesenicah. Cena: 36,26 do 46,25 din Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU te dni posebno ugodno lahko kupite stoječi žar, opremljen z vrtljivo ročko. Cena: 239 din Vseh vrst hrane za ribe v akvariju in tudi zdravila proti raznim ribjim boleznim in parazitom dobite na oddelku ŽIVIL v GLOBUSU. Cena: od 6,10 do 32,50 din Pisatelj Janez Jalen (1891-1966) (slika sodi k prešnjemu zapisu). (31. zapis) Kaže, da se od Mišač kar ne morem posloviti. Ta pripis je že drugi. Informacijo o partizanski tehniki, ki je nekaj časa delovala v tej vasici, sera povzel po virih, ki so že splošno znani in že nekajkrat citirani. Imam pa k sreči to navado, da se rad sam, osebno prepričam o stvareh, ki jih imam v načrtu za te zapise. Tako sem res ponovno stopil v odročne Mišače, majhen zaselek med Globokim in Dobravami. Tragedija, ki jo je bila deležna Pečnikova domačija, me je tako prevzela, da sem onidan stopil še tjakaj in se pogovoril z vdovo ustreljenega Cirila Pečnika. Grenkoba je bila ves čas prisotna v najinem pogovoru. Spomin je še vedno živ, še vedno trpek. Vedno bolj se mi vsiljuje misel, da sploh ne bi smeli veseljaČiti ali celo zabavljati čez pridobitve, za katere so tolikeri naši preprosti ljudje izkrvaveli. Vsaj dotlej ne, dokler spomini na strašen delež Gorenjske v boju z okupatorjem ne bodo izble-deli. Pozabiti pa ne smemo nikoli. Morda bo k temu pripomogla tudi litoželezna spominska plošča na Pečnikovem domu (Mišače št. 9, p.d. pri Poglajnu): V tej hiši je delovala od 11. decembra 1942 do uničenja dne 7. aprila 1943 partizanska tehnika. Žrtve: Prezelj Karel izpod Mežaklje, član polit, komiteta za Gorenjsko; J ur kas Viktor iz Trsta; Pogačnik Ivan iz Zaloš; Pečnik Ciril, gospodar hiše, njegova družina pa izgnana v Weisenburg na Bavarskem. Vide! m tudi vhod v nekdanji bunker pod hlevom. Zal, bil je le vhod, izhoda za primer nevarnosti pa ni bilo kar je bilo za vse, ki so se tedaj mudili v tehniki, usodno. Do izdaje je prišlo, ker neki jetnik v Begunjah muk ni zdržal. Vendar pa je treba reči, da Pečnikovi domači nikogar niso izdali, četudi so morali preživljati gestapovske torture. Tako hudo prizadeta Pečnikova vdova je ostala trdna in zvesta. Četudi so se nekateri njeni sovaščani bali, da bo v obupu spregovorila. Ali ne delamo krivice tem junaškim ženam, ki jih tako radi pozabljamo? Zdaj je Pečnikova hiša obnovljena. Nov rod Pečnikov živi tu. Tudi najlepši gorenjski naglji v vasi cveto z oken in »gankov« njihove hiše. Življenje teče dalje, le trpek spomin ostaja. Tudi trije nagljevi cvetovi, ki mi jih je pripela »ta mlada« iz te hiše, me zdaj — četudi so oveneli — spominjajo na najhujši dan z zgodovine te drobne vasice nad Savo. PLOŠČA V DRAGI Rad sporočam bralcem, ki so v 15 zapisu prebrali mojo »kritiko« o zapuščeni, nečitljivi spominski plošči v Dragi, da je stvar zdaj zadovoljivo urejena. Tedaj sem napisal: Na preostalem zidu nekdanje žage (ali kaj je že bilo tam?) je visoko (previsoko!) vzidana siva spominska plošča z vklesanim, a nečitljivim napisom, ki ni niti pozlačen, niti obarvan. S težavo sem razbral: »V tej dolini je bil...« Več nisem mogel zvedeti, potreboval bi lestev, da bi vsaj s prsti, z otipom »prebral« preostali del napisa. No, onidan pa sem spet šel v Drago in videl, da je stvar že lepo urejena: plošča je prestavljena niže, črke pa so obarvane, tako da sem sedaj lahko prebral: V tej dolini je bil 27. avgusta 1944 obnovljen Kokrški odred, ki je bil ustanovljen 18. junija 1942. Ob 30 letnici borci Kokrškega odreda. ŠE DRUGA »KRITIKA« —eveda ni bila to nikaka kriti-ka, kar sem v zapisu št. 20 objavil glede Jožovčeve gostilne v Begunjah. Bile so le dobrohotne pripombe in predlogi. Potem sta mi 21. maja v Pismih bralcev odgovorila Ivan in Mara Avsenik. Pretežni del njunega pisanja zavzemajo težave s stranišči. O teh pa vednar nisem nič pisal, niti omenjal! Saj dobro vem, da za videz gostinskih sanitarij gospodar ni odgovoren — onesnažena stranišča so bolj zrcalo nekulturnosti gostov. Mislil pa sem v svoji pripombi povsem na druge stvari. Minimalno vsaj na to, da bi bile vnanje stene sedanje gostilne bele (ne tako lisaste in sive), z zelenimi polknicami in s kovanimi mrežami na oknih. Pa z obiljem cvetja in gorenjskih nagljev v oknih. Z lepim emblemom, izveskom nad vrati. In še s toplo prijaznostjo v notranjščini. . . Vsaj to bi ta slavna hiša, ki je poslala v svet prelepo gorenjsko Avsenikovo pesem, zaslužila. — Če že kaj večjega ni mogoče narediti. Slišal sem namreč za neke ovire, ki pa so izven moči Avsenikov. Potem mi gospodar skoro zameri, zakaj njega nisem obiskal in pobaral o načrtih za obnovo. To je pa tako: v Švici, v Nemčiji, v Franciji, Angliji, v Avstriji in drugod — posebni gostje, člani uradnih turističnih komisij, obiskujejo od časa do časa gostilne, pensione in hotele. Nenajavljeni, tudi po gospodarjih ne sprašujejo. Za njih je važen le vtis, ki ga dobe o takem lokalu. No, potem pa v svoje knjige in prospekte pripisujejo k imenom gostinskih podjetij rdeče zvezdice. Eno, dve, tri — to je najboljše spričevalo in priporočilo — tri zvezdice!. Potenj pa imajo podobne oznake (črne križačke) za lokale, ki narede nanje slabši vtis: en, dva, trije križčke — to je Jnaj-slabša ocena, trije ktrižčki! [Tak lokal ne zasluži nobenega priporočila. Komisija ocenjuje stanje n* pa načrtov! V 7. zapisu je bil omenjen škof Anton Bonaventura Jeglič, rojak iz Begunj na Gorenjskem. Narodnjak, kot je škof Jeglič bil, je tudi prvi podpisal Majniško deklaracijo o odcepitvi slovenskih, hrvaških in srbskih dežel od Avstro- Ogrske. Z višine 7135 metrov Neki Francoz se je spustil na smučeh s himalajskega vrha Nun, visokega 7135 metrov. Kot poroča indijska agencija, se je 41-letni francoski smučar poskušal dvakrat spustiti z vrha. Pri drugem poskusu je uspel in tako postavil nov svetovni rekord. Že pred tem se je spuščal z gorskih vrhov, toda nikdar s takšne višine. Leteči krožniki Trije veliki rdečkasto-rjavkasti predmeti v obliki »letečih krožnikov«, ki so jih našli v nekem avstralskem premogovniku, še vedno vznemirjajo znanstvenike te dežele. Sedaj so že zavrgli teorijo, po kateri naj bi bili ti predmeti okameneli ostanki ogromnih školjk. Predstavnik društva za raziskovanje letečih predmetov je izjavil, da so najdbe prav gotovo ostanki nekdanjih vesoljskih ladij, ki so priletele na zemljo pred več tisoč leti. Dodal je tudi, da med domačini še vedno živi legenda o predmetu, ki je pristal z velikim ognjem. 10. stran — Glas radijski in televizijski spored Petek, 12. avgusta 1977 13 SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 M ladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Pripravimo čebelne družine za prihodnje leto 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15-45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Dečo Zgur 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za nade izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 V svetu variacij 3.03 Glasbena skrinja .403 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Nai podlistek - V. Vančura: Hudomušno poletje 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Bojan Adamič 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert 22.30 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 14 NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke Nace Simončič: Zmai čarovnik 8.43 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama zabavne glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdra valjajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru RTV Ljubljana 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra Henry Cecil: Obe plati postave 6. epizoda Pri belem dnevu 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Iz koncertantne literature za violino 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza Clara VVard -Memphis S lim 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Concertino in simfonija 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kar ji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni , studio 20.35 Viktor Parma: Godalni kvartet 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom dr. Janez Bukovec 21.15 Modest Musorgski: Odlomki iz opere »Hovanščina« 23.00 Vaši priljubljeni skladatelji 23.55 Iz slovenske poezije 15 PONEDELJEK Prvi program ■4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci i, čestitajo in pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Poletni kulturni vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno: D. Jančar: Delirij 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Od baroka do moderne 19.45 Glasba o morju 20.35 Johannes Brahms: Fantazijske skladbe, op. 116 21.00 Kultura danes 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 M ladi koncertant 9.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše eoste iz tujine 11.03 Poletni promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Istvan Gal: Gašper Pretepenež 21.29 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland-parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Ati Soss 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Iz naših novejših posnetkov slovenske komorne glasbe 19.30 Iskanja in dognanja ' 19.45 Iz jugoslovanske operne literature 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.20 Koncertna srečanja 22.40 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ob lahki glasbi 9.40 Zapojmo pesem 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Edvard Grieg: Sonata za violino in klavir v c-molu, št. 3 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Collegium singidunum 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 22.20 S festivalov iazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Matija Bravničar: Prva simfonija 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Drobne skladbe za harfo, kitaro, klavir in violino 3.03 Kalejdoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Večerni concertino 20.00 Musica noster amor 20 35 Poje baritonist Sherrill Milnes 21..S0 Camille Saint Saens: Introdukcija in Rondo capriccioso za violino in orkester 21.40 Sodobni literarni portret 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.40 V družbi malih vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Majhen koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja mezzosopranistke Sabire Hajdarovič in tenorista Mira Brajnika 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ' in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Nova posnetka Slovenskega godalnega kvarteta in Tria Tartini 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Naš nocojšnji gost — Nada Zgur 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 S koncertnega in opernega odra 2.03 Kalejdoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru TELEVIZIJA TV Ljubljana 8.00 Profesor Baltazar - risanka 8.09 Modri plašček - ''serija 8.37 Človek in zemlja — serija 9.07 Slovenka, ponos Kosova — • dokumentarna oddaja 9.33 E. Muzii: Izvori mafije — konec nadaljevanke 13.55 Helsinki: atletika za evropski pokal — prenos (EVR) 17.48 Obzornik 18.05 Naši sorodniki -filmska komedija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Mož iz Kentuckvja — ameriški film 21.40 625 22.00 TV dnevnik 22.15 Prodali so jih milijon: E. Ofarim, N. Sedaka Oddajniki II. TV mreže 16.40 Poročila 16.45 TV koledar 16.55 Srečanje mladih v Varaždinu 17.55 Nogomet Liverpool : Manchester United — posntek iz Wembleya TV dnevnik Ljubljena reka — TV esej Ohridsko poletje 77 24 ur Športna sobota 19.30 20.00 20.30 21.30 21.40 TV Zagreb 14.15 Helsinki: atletika za evropski pokal — prenos od 16.40 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Krvavi bratje - celovečerni film 21.45 TV dnevnik 22.00 Zabavno glasbena oddaja TV Ljubljana 8.40 Poročila 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: ansambel Jožeta B urnika 9.15 625 - pregled sporeda 9.35 A. J.Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka 10.25 Jonkoping: evropsko prvenstvo v vaterpolu: Jugoslavija: Italija 11.20 11.30 12.00 13.55 16.55 18.20 19.15 19.30 20.00 20.50 21.20 21.35 22.00 22.10 Risanka Fudji je naš raj Kmetijska oddaja Helsinki: finale evropskega atletskega pokala Igre brez meja Sandokan, serijski film Barvna risanka TV dnevnik S. Stojanovič: Več kot igra Po sledeh antične kulture, skrivnosti morja TV dnevnik Večer z Jackom Parnellom Cesta in mi Športni pregled Oddajniki II. TV mreže 18.25 W. A. Mozart: Cosi fan Tutte -II. del 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretji človek, film 21.40 24 ur 21.55 Budimpeštanski večeri TV Zagreb 9.45 Poročila 9.56 Otroški spored 10.25 Vaterpolo Jugoslavija: Italija 11.20 Otroški spored 12.00 Kmetijska oddaja 12.45 Jugoslavija, dober dan 13.55 Atletski pokal 16.50 Tropski pragozdovi 17.30 T V dnevnik 17.45 Otok sreče, film 19.30 TV dnevnik 20.05 Ipavci 21.15 Diagonale 21.50 TV dnevnik 22.10 Športni pregled 15 PONEDELJEK TV Ljubljana 17.58 Obzornik 18.13 Človek in zemlja 18.45 Mladi za mlade 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Z. Dirnbach: Nočni pogovori Henriette von Schirch 20.55 Kulturne diagonale 21.35 TV dnevnik 21.50 Vaterpolo Jugoslavija: Madžarska, posnetek iz Jonkopinga Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Japonske pravljice 18.30 Povej mi, povej 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 19.55 Jonkbping, vaterpolo Jugoslavija: Madžarska 20.45 Skoki v vodo 21.00 Sport v karikaturi 21.05 24 ur 21.15 Risanka 21.25 Vlak brez voznega reda TV Zagreb do 20.00 isto koTna Odd.II.TV mreže 20.00 M. Jakovljevič: Ranjeni orel, TV drama 21.25 Kulturna oddaja 22.15 Polh, dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 16 TV Ljubljana 16.35 Vaterpolo Jugoslavija: SZ posnetek 17.25 Evropsko prvenstvo v skokih v vodo 18.00 Obzornik 18.15 Pika Nogavička 18.47 Po sledeh napredka 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik t a teden na T\ Sobota Ena najbolj gledanih komedij Stania in Olia je še vedno NA8I SORODNIKI, v kateri sta mornarja, ki jima zaupajo diamantni prstan, ki naj bi ga izročila pravim osebam na obali. Imata tudi nekaj prihrankov, ki jih do vkrcanja zapustita kapitanu. Ladja pristane v mestu, kjer imata brata — dvojčka, ki sta že poročena. Naša znanca povabita na pijačo pristaniški dekleti, toda zaradi napačne prepoznave, njuna brata zabredeta v zakonske težave. Končno jima ukradejo še diamantni Citan, tako da se morata soočati z gangstersko tolpo, r jima prinese nove težave, vendar pa se vse srečno konča. Tu in tam se zgodi, da se blesteče igralsko ime poskuša spoprijeti še z režijo. Včasih kar uspešno, bolj C.gosto pa ne uspejo in ugotovijo, da je pred kamero le že in bolj donosno kot pa za njo. Tako se je tudi Burt Lancaster lotil režije in tudi igral, ampak MOŽ IZ KENTUCKYJA je njegov prvi in zadnji film, ki ga je zrežiral, saj mu kritika ni bila naklonjena. Film je vestem, ki se dogaja leta 1928, ko so Američani osvajali Zahod. Tako se tudi Eli in njegov sin odpravita iz Kentuckvjevih gozdov v Texas. Na poti so ju čakale preizkušnje kot se za vestern spodobi. Torek Danes bo začetek nanizanke novel Granama Greena. Književno je začel delovati kot avtor psiholoških študij, nato je začel pisati detektivske romane in kasneje prešel na dela, v katerih obravnava pomembne probleme sodobnosti. Postal je eden najznačilnejših predstavnikov sodobne angleške književnosti. Njegova proza je preprosta, vsem razumljiva, a vseeno tehtna. Zunanji okvir njegovih romanov ie skoraj vedno napet in zanimiv, jedro dela pa predstavlja metafizični ali etični problem. Glavno dogajanje se skoraj zmeraj odvija v junakovi notranjosti. Ob številnih romanih je pisal tudi novele in kratke zgodbe. Precej njegovih romanov je bilo prirejenih za veliki ekran. Sele pred nekaj leti je pristal, da angleška televizija posname čez štirideset njegovih novel. Za naše gledalce smo izbrali devet Greenovih novel, ki jih bomo prikazali v sedmih zaporednih nizih. Nastopa vrsta znanih angleških igralcev: Leo McKern, John Bird, Kathleen Harrieon in drugi. Sreda V oddaji SVET V LETIH 1900 DO 1939 bo prikazana velika ekonomska kriza in nato obdobje, ko se pojavi nacistično gibanje in njegov razvoj. Polet nacizma v ekonomski krizi, Hitler na oblasti, nacistični teror in endoktrinacija, ponovna oborožitev Nemčije in nacistična zunanja politika so še odlomki iz tega nadaljevanja serije. Petek Nova nadaljevanka v štirih delih spremlja življenje Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko. Nadaljevanka je črno-bela, posneta je v koprodukciji španske in italijanske televizije. 20.00 Novele Grahama Breena, barvna nadaljevanka 20.55 B. Bacher: Romeo in Julija 21.47 TV dnevnik 22.02 Evropsko prvenstvo v plavanju Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Majhne skrivnosti velike narave 18.30 Beli delfin 18.45 Glasba starega Jadrana 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Jonson: Volpone, gledališka predstava 21.30 24 ur 21.40 Muppet show 22.05 Skrivnosti morja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali 20.50 Akcije: Turizem 21.00 Življenje gre naprej 22.30 TV dnevnik TV Ljubljana 15.26 Nogomet Budučnost : Panathanaikos, prenos 17.40 Obzornik 17.55 Spekter 18.25 W.A. Mozar. Čarobna piščal 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Ubijalec stoletja 21.35 TV dnevnik 21.50 Vaterpolo Jugoslavija: ZRN 22.40 Evropsko prvenstvo v plavanju Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.06 TV koledar 18.15 Pionirski TV studio 18.30 Zgodbe o Afriki 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 Večer z Bergmanom TV Zagreb isio kot na odd. II. TV mreže 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 21.00 22.30 22.40 Obzornik Pustolovci, barvna serija Modri plašček Barvna risanka TV dnevnik Svet 1900- 1939 Izziv kulturi: Turizem in kultura TV dnevnik Evropsko prvenstvo v plavanju Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Mali odred 18.45 Odgovor na vse 19.30 T V dnevnik 20.00 A. Huwlyč Kontrapungk Življenja 20.50 24 ur 21.00 Gost urednik: Fedka Sehovič 20.00 Evropsko prvenstvo v plavanju 22.30 Univerziada v Sofiji TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Zabava vas Benny Hill 21.20 Svet 1900- 1939 22.20 TV dnevnik 22.40 Koncert Dubrovniškega mestnega orkestra 19 TV Ljubljana 14.55 Jdnkoping vaterpolo Jugoslavija: Romunija, prenos 17.30 Obzornik 17.45 Po brazdah partizanskih ladij 18.15 Profesor Baltazar 18.24 Glasba z obrobja 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Sele 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski komentar 20.05 Guardamagna: Krištof Kolumb, TV nadaljevanka 21.05 Od glave do pete 22.30 TV dnevnik 22.45 Enoroki policist 23.35 Evropsko prvenstvo v plavanju Oddajniki II. TV mreže 17.30 Poročila 17.35 T V koledar 17.45 Po sledeh partizanskih ladij 18.15 Ulica Sezam 18.45 Brigadirski TV studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Sicilija, dokumentarna oddaja 20.45 24 ur 20.50 Lahko noč, Beograd 21.50 Risanka 22.00 Univerziada v Sofiji TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Čas in sanje, zabavno glasbena oddaja 21.15 Serpico, serijski film 22.00 TV dnevnik 22.20 Rousseau in Balzac Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 14.20 Otroci med seboj in med vami 16.00 Oglašam se vam z dopusta 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Gaetano Donizetti: Odlomki i/ opere Lucia Lammermoor 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Carl Maria von VVeber v svoji komorni glasbi 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Parada orkestrov 9.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.22 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in Rozdravljajo 'apotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mesta prijatelji 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom in Vokalnim kvintetom Gorenjci 20.00 Stoppops20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Romantična glasba za klavir 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza H orače Silver 2.30 Revija popevk 3.03 Chopin in Lis z t 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Od premiere do premiere 19.47 Veliki mojstri glasbenega baroka in njihove komorne skladbe 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.35 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 10,20 din, cvetača 14,40 din, korenček 11,65 din, česen 25,65 din, čebula 7,80 din, fižol 14,40 din, pesa 5 din, kumare 4 din, paradižnik 8,10 din, paprika 13,20 din, slive 12 din, jabolka 8,70 din, hruške 15 din, grozdje 13,40 do 15,50 din, pomaranče 16,15 din, limone 20,25 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,78 din, surovo maslo 79 din, smetana 25,65 din, sladko zelje 4,80 din, jajčka 2 do 2,20 din in krompir 4,50 din KRANJ Solata 10 din, špinača 18 din, cvetača 20 din, korenček 14 din, česen 35 din, čebula 12 din, fižol 12 do 14 din, pesa 6 do 8 din, kumare 8 din, paradižnik 10 din, paprika 14 din, slive 14 do 16 din, jabolka 10 din, hruške 16 din, grozdje 18 do 20 din, breskve 16 do 18 din, buče 8 do 10 din, lubenice 10 din, pomaranče 15,60 din, limone 19,90 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 62 din, smetana 30 din, skuta 18 din, sladko zelje 7 din, kislo zelje 10 din, orehi 150 din, jajčka 2 din, krompir 5 do 6 din, med 55 din in žganje 55 din TRŽIČ Solata 8 do 10 din, špinača 8 din, cvetača 15 din, korenček 12 din, česen 30 din, čebula 12 din, fižol 20 din, pesa 10 do 12 din, kumare 10 do 12 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 20 din, slive 14 do 15 din, jabolka 12 din, hruške 18 do 20 din, grozdje 18 din, buče 12 do 15 din, pomaranče 14 din, limone 24 din, ajdova moka 17 din, koruzna moka 8 din, kaša 20 din, smetana 8 din, skuta 26 din, sladko zelje 6 din, jajčka 2 din, krompir 5 do 6 din IZ PAVLI H t r 7 U 1 --'—' Prebodi st za kip. Izbran ti n Člana delavske kontrola! i -Mar ne veste, da ob Sati le nimamo nudiztna? - Vem, ampak enkrat ie treba zadeti. Na mednarodnem GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 5.do 15.avgusta'77 razstavljamo in prodajamo POHIŠTVO GRADBENI MATERIAL GOSPODINJSKE STROJE DEKORATIVO • SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDITI Pričakujemo vaš obisk v našem paviljonu v hali A in se priporo čamo za nakup Kranjsko društvo rejcev malih živali, ki je med najaktivnejšimi društvi V Sloveniji in znano predvsem zaradi odličnih golobov pismonoš, se pogosto pojavlja na kranjskih sejemskih prireditvah. Na letošnjem mednarodnem sejmu imajo lično urejen paviljon, razen tega pa so -člani društva obiskovalcem voljni pomagati z nasveti o pravilni reji malih živali, (jk) — Foto: F. Perdan murka 3 Cestno podjetje v Kranju Komisija za razpis delovnega mesta direktorja Na podlagi sklepa DS Cestnega podjetja v Kranju in v skladu s 74. členom Statuta, komisija za razpis delovnega mesta direktorja objavlja razpis za prosto delovno mesto direktorja CP Kranj Pogoji: Poleg splošnih pogojev po zakonu se za delovno mesto direktorja zahtevajo naslednji posebni pogoji:. — visoka šolska izobrazba ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — kandidati morajo imeti družbenopolitične in moralnopolitične kvalifikacije, ki so dogovorjene z Družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj in določene s samoupravnimi akti CP Kranj. Kandidati morajo vložiti zaprte pismene vloge v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje v Kranju Jezerska cesta 20, Komisija za razpis delovnega mesta direktorja. Kandidati morajo vlogi priložiti: dokazila o strokovni izobrazbi, dokazilo o delovni praksi s kratkim opisom dosedanjega službovanja, potrdilo o'nekazno-vanju in da ni v kazenskem postopku ter življenjepis. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v H dneh po sprejetju sklepa <■ izbili. VAŠEGA ŠOLARJA OPREMIMO IN OBLEČEMO OD GLAVE DO PETE V NAŠIH POSLOVALNICAH V LESCAH, RADOVLJICI, NA BLEDU IN NA JESENICAH! murka Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Cenjeni obiskovalci sejma, izkoristite ugoden nakup sira GAUDE v paviljonu KŽK Kranj vha,i A Cena 52 din za kg Priporočamo se za obisk Globus — Globus — Globus — Globus — Globus — Globus — Globus Kokra Jesenice Slon Žiri Globus niAhu SEZONSKA RAZPRODAJA OlObUS od 1 5. 8. do 1 5. 9. %Vw"H~ konfekcije **1IV/ V« «J> moške — ženske .— otroške pletenin srajc Komisija za razpis prostega delovnega mesta direktorja OZD Obrtnik Škofja Loka, Blaževaul. 3 ponovno razpisuje prosto delovno mesto direktorja Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat imeti še: — višjo strokovno izobrazbo po možnosti ekonomske ali komercialne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih — organizacijske in vodstvene sposobnosti — da aktivno sodeluje pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov Obenem komisija razpisuje prosto delovno mesto vodje finančno-računovodske službe (računovodje) Kandidat (ka) mora izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ekonomska ali njej enaka šola s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v finančno-računovodski stroki ali — srednja ekonomska šola ali njej enaka šola s G-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v finančno-raču-novodski stroki ali — nepopolna srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v finančno-raču-novodski stroki. Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe najkasneje v 15 dneh po razpisu oziroma objavi v časopisu. Ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazilo o izpolnjevanju navedenih pogojev ter potrdilo o nakazovanju naj kandidati dostavijo na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. cv Odbora za medsebojna razmerja delavcev TOZD pr. pletenin Bohinj in Radovljica pri Almira Radovljica razpisuje prosta delovna mesta: 1. poenterja — administratorja 2. 2 cotton pletilca — delavca za priučitev na pletilnih strojih — moški Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.: dokončana ESS in 2-letna praksa na področju obračuna osebr nih dohodkov ali na drugih delavnih mestih v obrač. oddelku pod 2.: odslužen vojaški rok, starost do 30. let. Za razpisana delovna mesta je poizkusno delo 2 meseca. Osebni dohodek se obračunava po SS o delitvi 01), ki zajema oceno delovnega* mesta in ovrednoteno minulo delo. Ponudbe z dokazilom o strokovnosti je treba poslati na naslov: pod 1.: Almira Bohinjska Bistrica - Trg svobode 2, pod 2.: Almira Radovljica — Jalnova ul. št. 2 Nastop dela je možen takoj, razpis velja do zasedbe delovnih mest. NOVO V KAMNIKU trgovske podjetje k ena kamnik Lipa Ajdovščina in Kočna Kamnik sta odprli novo trgovino v Maistrovi ulici Preden se odločite za nakup, si oglejte izbiro pohištva iz kolonialnega programa TEN-NESSEE in proizvodnih programov DOMUS 2000 in NOR D, kuhinje LUCIJA — variant, forma, Tanja variant in drugo. V avgustu izredno ugodne cene. Potrošniški kredit do 30.000 din odobrimo takoj — polog 20 %. Pričakujemo vaš obisk in se priporočamo! NOVO V KAMNIKU • Obiščite nas na Gorenjskem sejmu zastopamo priznane proizvajalce špecerijskega blaga in pijač Žito Fructal-Alko Podravka Koestlin — Dana — Mirna — PIT Umag Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. kontrolorja inkasa v oddelku zavarovanja oseb 2. ekspeditorja — telefonista Za delovno mesto pod 1. se zahteva srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj, pod 2. pa poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Prošnje za pridobitev lastnosti delavca sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Rok za vlaganje prošenj poteče 15 dan po objavi. O izbiri kandidata na prosto delovno mesto bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v 30 dneh po zaključku objavnega roka. TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna kavarna Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodalajnah in gostinskih obratih na Gorenjskem ter v centralnem skladišču Naklo. r Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Na Skali 5 in Opekarna Maribor — Radvanje p.o., Maribor, StreliSkal6/a Vam v kooperaciji nudita montažni strop »NORMA«. Prednosti »NORMA« stropa so: — je montažen, čas gradnje minimalen; — je lahek in enostaven za montažo; — je v modularnih merah; — je kakovosten in poceni; — dobra toplotna in zvočna izolacija; — spodnja površina stropa je v celoti opečna. Nudimo vam tudi opečne izdelke za nosilce in predelne stene, betonske bloke za temelje in vogalnike. Vsi navedeni izdelki imajo predpisane ateste. Prodajno mesto in informacije: - TOZD Opekarne Kranj, b.o., Na Skali 5, telefon 22-763 in 22-764 Po želji kupca dostavimo vse izdelke z našim prevozom. Obiščite nas na XXVII. gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15. avgusta Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K RAN J Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. SOZD ABC Pomurka TPO GOLICA Jesenice TO Zarja Pričakujemo cenjene potrošnike na XXVII. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 1 5. avgusta potrošniško posojilo, sejemski popust, brezplačna dostava na dom, montaža na domu in solidna postrežba pohištvo in oprema, akustika in gospodinjski aparati, gradbeni material, pisarniška oprema in biro stroji, tekstil in konfekcija, dekorativa, galanterija obutev KOVINOTEHNA CELJE XXVII. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 5. do 15. avgusta VSE ZA OGREVANJE KOTLI - TAM STADLER, FERROTHERM RADIATORJI - TRIKA, AKLIMAT,MURAL, KIG, AERTERMIC GOSPODINJSKI STROJI - GORENJE, LTH, RADE KONČAR TELEVIZORJI - COLOR - GORENJE, ISKRA, RIZ BETONSKI MEŠALCI - LIV mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam mlado KRAVO s teličkom ali brez. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 5419 Ugodno prodam nemški ŠOTOR za 4 osebe. Britof 179 5427 Prodam BANKINE. Stara Loka 146, Škofja Loka 5289 Poceni prodam termoakumulacij-sko PEČ AEG. Naslov v oglasnem oddelku. 5453 Prodam sadike zimzelenega LI-GUSTRA za živo mejo. Nova vas 1, Radovljica 5454 PEĆ za centralno kurjavo, železna vrtna VRATA, BOJLER 8-Iitr-ski, prodamo. Staneta Žagarja 0, Kranj 5455 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ VERITAS. Cehovin, Kidričeva 30, Kranj 5456 Prodam vprežni kombiniran OBRAČALNIK in ZGRABLJAL-NIK. Naklo 100 5457 Prodam enobrazdni PLUG OBRAČALNIK. Kos Janez, Sora 40, Medvode 5458 Prodam rabljena OKNA 1.10x X 95 cm. Krajnik, Breznica 5, Skof-ja Loka 5459 Prodam mlado KRAVO. Pečnik, Bodovlje 1, Škofja Loka 5460 Prodam triletnega PSA, nemškega ovčarja. Mohorič, Davča 32, Železniki 5461 Prodam mlado KRAVO za zakol. Zg. Brnik 70, Cerklje 5462 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 7, Cerklje 5463 Prodam dve malo rabljeni OKNI 130 X 100 in macesnova VRATA 220 X 100. Predoslje 17, K ran j 5464 Prodam OPEKO modelarec ca. 500 kosov, zidak ca. 2000 kosov, strešno TRAJANKA ca. 200 kosov. Mežek, Partizanska 36, Kranj 5465 Prodam novo macesnovo OKNO 150 X 130. Naklo 78 a 5466 Prodam KAVČ in dva FOTELJA, POMIVALNO MIZO in 8-litrski BOJLER. Zupan, Pot na Jošta 11, Stražišče, Kranj 5467 Prodam suhe borove in smrekove PLOHE. Zalog 34, Cerklje 5468 Prodam KRAVO, osem mesecev brejo, četrto tele. Viševca 3, Cerklje Prodam GAJBE. Šmartno 11, Cerklje 5470 Prodam KRAVO, ki bo konec meseca telila, eno leto staro TELICO, kosilnico ALPINO in traktorsko PERDISON. Gobovce 9. Podnart Prodam KRAVO s teletom ali brez. Aljančič, Hudo nad Kovorjem -Poceni prodam nov GUMIJAST ČOLN maestral 18. tel. 24-191 Prodam 5 tednov stare nemške OVČARJE. Košenina, Papirnica 1, Škofja Loka 5473 Prodam dve KRAVI po izbiri. Ahačič, Podljubelj 11, Tržič 5474 Prodam 15 mesecev starega, čistokrvnega nemškega OVČARJA. For-nie 5, Zabnica 5476 Prodam dve otroški POSTELJICI z vso opremo. Škrianc, Novi svet 9, telefon 064-60-066, Škofja Loka Prodam izruvač krompirja KUK-MAN in MAKETO male železnice. Košenina, Sp. Senica 9, Medvode 5478 Prodam v 9. mesecu brejo TELICO ali KRAVO. Tatinec 10, Preddvor 5479 Prodam B BARITON zelo dobro ohranjen. Cena zmerna. Prodam 4 PRAŠIČE 55-60 kg, mesnate pasme. Luže 2, Šenčur 5480 PEVSKO OZVOČENJE WER-MONA, 100 W z dvema zvočnikoma, stebrima, skoraj novo, prodam. Marijan Peternelj, Sp. Sorica 10, Sorica 5482 POMIVALNO MIZO, 1 m dolgo, dvojno »rostfrei« korito, skoraj novo, ugodno prodam. A. Paulin, RoČevnica 59, 64290 Tržič 5483 Prodam 2 RADIATORJA - nova !30 X 60 in 120 X 90 za polovično Ceno. Kranj, Gregoričeva 24, Čirče 5484 Prodam OPEKO modelarec. Pin-tarjeva 2, Kranj, Čirče 5485 Prodam 12 tednov stare PISKE. Pivka 13, Naklo 5486 Kratek klavir STELZHAMMER, dunajska mehanika, prodam. Poizvedbe po telefonu 23-938, vsak dan Po 15. uri. 5487 Prodam gradbene PUNTE in drobni KROMPIR. Praprotna polica 20, Cerklie 5488 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1, Stavek: OP Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri 8DK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-885, novinarji 21-860, malo- 2lasni in naročniški oddelek -841. - Naročnina: letna 100 din, Polletna 100 din, cena sa 1 številko 1 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 1 "V Poročne prstane po naročilu in ostale zlatarske storitve hitro opravlja in se priporoča LEVIČNIK 2IVKO, zlatar Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Prodam rjave PISKE nesnice, stare 2 meseca. H raše 5, Smlednik 5489 Ugodno prodam DNEVNO OPRAVO, malo rabljeno. Muraja Drago, Škofjeloška 14, Kranj 5490 Prodam otroško KOLO PIONIR in otroško POSTELJICO z vložkom. Breg ob Savi 15, Kranj 5491 Prodam dvoredni traktorski IZ-KOPAČ za krompir. Čirče^l 5492 Poceni prodam KOBILO, staro 9 let, z ZREBIČKO, staro 6 mesecev, rodovniška, čistokrvni kasač. Prodam posamezno ali vse skupaj. Ko-šak Janez, Hrvaški brod 22, Št. Jernej 68310 na D olen j skem 5493 Prodam KOBILO, staro 5 let, ali zamenjam za starejšega konja ali KRAVO. Visoko 5, Šenčur 5494 Prodam KONJA. Britof 301 5495 Poceni prodam dobro žensko KOLO. Partizanska 34, Kranj 5496 Prodam ŠOTOR za 3 osebe. Ogled vsak dan. Zalar, Golnik 34 5497 Prodam nove betonske ZIDAKE (kvadre) in rabljeno strešno OPEKO. Zalog 11, Cerklje, tel. 42-135 5498 Prodam otroški VOZIČEK uvožen, po ugodni ceni in nov GRAMOFON za polovično ceno. Tršan, H raše 14, Smlednik 5499 Prodam rabljeno SOBNO OPRAVO. Bartolič Franjo, Šorlijeva 31, Kranj 5500 Prodam 16 kv. m klasičnega hrastovega PARKETA I. kvalitete, MOPED T 12 in globok OTROŠKI VOZIČEK. Blatnik Alojz, Zg. Bitnje 179, Zabnica 5501 Prodam KOMBAJN za pobiranje krompirja v odličnem stanju znamke HAGADORN in MEŠALEC za mešanje sena (pajk) ter nekaj suhih borovih PLOHOV 5 cm. Hafner Franc, Sp. Brnik 61, Cerklje na Gorenjskem 5502 Ugodno prodam PSA NOVO-FUNDLANCA z lepo oceno. Udo-vič, Nadižarjeva 7, Kranj 5589 Prodam DNEVNO SOBO FLORIDA in otroško POSTELJO z jo-gijem. Kuharic, Šorlijeva 3/1, Kranj 5590 OTROŠKI VOZIČEK znamke PEG, odlično ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ažman, Naklo 36, tel. 47-094 5591 kupim Razstavljivo OMARO širine do 1,10 m, tudi staro, kupim. Ivan Zu-mer, Partizanska 4, Kranj 5550 Kupim otroško KOLO. Štrukelj, Reteče 46, Škofja Loka 5551 Kupim 2 kub. m suhih hrastovih DESK debeline 2,5 cm in 5 cm. Urevc, Zg. Gorje 64 5552 Kupim LES za streho v izmeri 9 X 12 m. Ponudbe: Kleindienst, Brezje 27 5553 Kupim MEŠALEC in SAMO-KOLNICO. Kresovič, Šorlijeva 5, Kranj 5554 Kupim športni VOZIČEK za dvojčke. Gerič Martinka, Zlato polje 3 c, Kranj 5555 Kupim manjšo galvansko OPREMO, 25-tonsko STISKALNICO in MAXIMAT V 10. Tel. 41-012 5556 Kupim KONJA PONYJA in SEDLO za konja. Naslov v oglasnem oddelku. 5557 vozila Prodam avto ZASTAVO 750, letnik september 1971. Šutna 79, Zabnica, telefon 61-976 5434 Prodam dve delno karambolirani ŠKOLJKI za zastavo 750, letnik 1973. Kokra 66 5503 Prodam FORD 17 M. Šenčur, Pi-panova 38 5504 Prodam BMW 1600. Šenčur, Pipa-nova 21 5505 Prodam FIAT SPORT 850. Staneta Žagarja 40, Kranj, Primskovo 5506 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300. Satler, Kranj, Ka-linškova 35 (Gorenje) 5507 Prodam AUSTIN 1300. Kranjec, Savska c. 2 a, Lesce. Ogled vsak dan od 18. ure dalje, v nedeljo od 8. do 12. ure 5508 Prodam avto RENAULT 10 v dobrem stanju. Ogled 13. 8. in 14. 8. 1977 od 15. do 18. ure. Verbič Stane, Šenčur, Pipanova 33 5509 Prodam VW 1200, letnik 1975. Ro-tar Vinko, Podreča 8 5510 Ugodno prodam FIAT 125. Bene-dičič,Pševo6,Kranj 5511 Prodam malo rabljen traktor FE-RARI 24 KS, pogon na vsa štiri kolesa. Valjavec Mirko, Sp. Besnica 135, 64201 Zg. Besnica 5512 Prodam zelo dobro ohranjen avto FORD EXKORD, letnik 1970 ali zamenjam za manjši avto, lahko fiat. Telefon 064-60-541, interna 47 ali naslov v oglasnem oddelku. 5513 Prodam avto NSU 110, MOPED V 14 in MENJALNIK za zastavo 750. Puštal 104, Škofja Loka 5514 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Brezovar Janez, Kidričeva 25, Škofja Loka 5515 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registriran do 1. 8. 1978. Zalog 61, Cerklje 5516 Prodam karamboliran AMI 8, letnik 1972. Dvorje 31, Cerklje 5517 Prodam avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, dobro ohranjen, registriran do 31. 12. 1977 z veliko rezervnimi deli. Dam tudi na kredit in nekaj gotovine. Rodič, Stara cesta 27, K ran j 5518 Prodam dobro ohranjen MOPED na tri prestave. Vopolje 12, Cerklje 5519 Prodam MOTOR 125 kub. JAVA CZ. Stiska vas 1, Cerklje 5520 Ugodno prodam VVV 1300, letnik 1966 in RENAULT R'4, letnik 1967 ter kupim KOTEL za žganjekuho — okrog 50 litrov. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje 5521 Zelo ugodno prodam FIAT 850. Bistrica 11 pri Naklem 5522 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avtomobil. Naslov v oglasnem oddelku. 5523 Prodam PONY EXPRESS, Rogov. Begunje 49 5524 Prodam zelo dobro ohranjen KOMBI BUS VW TURIST, letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku 5525 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1967, neregistrirano, v voznem stanju, dobro ohranjeno. Zupančič, Predoslje 164 5526 Prodam karamboliran avtomobil ZASTAVO 1300 lux v nevoznem stanju. Rogelj Milka, Milje 34, Šenčur 5527 VW KOMBI KESON, letnik 1975, registriran, nosilnost 1000 kg, odlično ohranjen, prodam. Lesce, Alpska 41, tel. 064-75-660 5528 Prodam^ LADO. Jevšek, Britof 209, Kranj in vrstni red za LADO SPECIAL LS, dobava september. Tel. 061-71-106, interna 337 5529 Prodam avto ZASTAVO 850 SPORT. Vehovec Marjan, Valjavčeva 14, Kranj 5530 Prodam AUDI 60, letnik 1970. Rozman, VVeingerlova 6, Šenčur Ugodno prodam AMI 8 BREAK, letnik 1971. Kuralt, Zg. Bitnje 84 5532 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 in PRIKOLICO ter konjski OBRAČALNIK. Poljče 23, Begunje 5533 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, cena 22.000 din. Berčič Franc, Zg. Bitnje 143 5534 Prodam NSU 1200 C, letnik 1969 in OJAČEVALNIK 2 x 50 W. Pod-repšek Milan, C. 1. maja 29, Planina, Kranj 5535 Prodam FIAT 750, letnik 1973, v dobrem stanju. Trboje 34 5536 Prodam AMI 8, letnik 1971, 43.000 km, registriran do julija 1978, ugodno prodam. Šparovec, Zg. Besnica 83 5537 Prodam tovarniško nov MOTOR 250 MZ, zadetek na tomboli. Popust in možnost potrošniškega posojila. Informacije od sobote dalje. Eljon Stane, Oprešnikova 18 C. . 5538 Prodam KAMP PRIKOLICO BRAKO. Telefon 24-903 5539 Prodam PEUGEOT 304 in KAMP PRIKOLICO z baldahinom v zelo dobrem stanju. Šenčur, Pajerjeva 12, telefon 41-012. Ogled možen kadarkoli. 5540 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 in naslednje nove dele za fiat 850: oba blatnika, notranja in zunanja praga, dna, nosilca stabilizatorjev, prednjo masko in polico za radio. Vidic, Koritenska 9, Bled 5541 Prodam PRINCA NSU 110, registriran. Čirče, Nadižarjeva 5 5542 Prodam osebni avto 850 SPECIAL. Ogled možen vsak dan. Mu-Žan Rado, Ribno 71, Bled 5543 Prodam MOTOR EMZ 150 cem, letnik 1975. Mlaka 45 a, Kranj 5544 Prodam brezhiben, skoraj nov MOTOR zastave 750 in ostale dele. Pečnik Miro, Pševska 1 b, Stražišče 5545 BRAKO KAMP PRIKOLICO z naletno zavoro, novo, prodam. Poljanec Marjan, Mencingerjeva 5, Kranj 5546 Prodam dobro ohranjen MOPED na tri prestave s pedali. Trboje 70 5547 Prodam ZASTAVO 850 special, letnik 170, Lancovo 21, Radovljica Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1972. Košir Viktor, Preska 13, Tržič 5549 Prodam novo DIANO. Ropret, Bohinjska Bela 18 5592 Prodam VW 1200, letnik 1969, in ZASTAVO 750, letnik 1971. Jereb, Nadižarjeva 7, Kranj, Čirče 5593 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registriran do 8. 8. 1978 ali zamenjam za ZASTAVO 101. Orehov-lje 13, Kranj 5594 stanovanja Prodam dvosobno komfortno opremljeno STANOVANJE v Kranju, Moše Pijadeja 17, stan. 34. Ogled stanovanja 13. 8. od 10. do 14. ure. 5387 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju oz. Kranj — Ljubljana išče miren zakonski par. Ponudbe pod »Redna plačnika« 5558 Zamenjam lastno enoinpolsobno opremljeno STANOVANJE s telefonom v bloku za HIŠO v izgradnji ali PARCELO — zazidljivo proti doplačilu v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5559 Mlada zakonca iščeta enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »Din 1.500,00 mesečno« 5560 Mlad zakonski par išče začasno enosobno STANOVANJE ali SOBO s kopalnico. Ponudbe pod »Dobro plača« 5561 Dekletom oddam SOBO. Dejanič, Kokrški breg 1, Kranj 5562 Dvosobno STANOVANJE s sanitarijami na Bledu ali okolici išče miren upokojenec z ženo brez otrok. Prevzame tudi mesto oskrbnika v turističnem objektu s stanovanjem. Naslov v oglasnem oddelku. 5563 Prodam HIŠO z vrtom. Višnja gora 43. Ključ se dobi pri sosedu Ka-stelicu. 5565 posesti Vzamem manjši PROSTOR za delavnico. Ponudbe »Pod ključavničar« 5595 Prodam enostanovanjsko HIŠO v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 5566 Prodam manjše kmečko POSESTVO s staro HIŠO in gospodarskim poslopjem. Posestvo je v bližini Brezij in potoka Peračica. Ogled vsak dan popoldne. Ignac Zore, Po-savec 6, Podnart 5567 Dam v najem 40 kv. m dobro urejenih PROSTOROV za mirno obrt ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku. 5568 Iščem LOKAL za kovinsko obrt od Kranja do Radovljice. Ponudbe pod » N u j n o« 5569 Prodam HIŠO. Preddvor 30 5570 Prodam HIŠO za vikend ali bivanje v Zireh. Informacije telefon 061-42-206 5571 Prodam dobro NJIVO. Dvorje 42, Cerklje na Gorenjskem 5572 zaposlitve Nujno iščem INŠTRUKTORJA FIZIKE za I. letnik srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku. 5573 Iščem ZIDARSKO EKIPO za zgraditev stanovanjske hiše do prve faze. Naslov v oglasnem oddelku. 5574 Iščemo VARSTVO za 17-meseč-nega Jureta. Ponudbe pod »1. september« 5575 Iščemo dopoldansko VARSTVO za enoletnega Andreja. Rupar, Kidričeva 21, telefon 064-61-275, Škofja Loka 5576 VOZNIK B, C, E kategorije išče popoldansko honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 5577 Sprejmem otroke v VARSTVO takoj. Vprašajte; Ribič, Sejmišče 1>, Kranj 5578 prireditve PLES V TRŽIČU v petek, 12. 8. 1977, ob 19. uri, ki ga organizira OO ZSMS PEKO TRŽIČ ob dnevu gra- ŽITO LJUBLJANA, N. SOL. O. TOZD PEKARNA KRANJ, N. SUB. O. Za namestitev nadih delavcev potrebujemo takoj 2 prazni ali opremljeni sobi v Kranju Ponudbe je treba poslati na upravo »Žito« TOZD Pekarna Kranj do 15. avgusta 1977. ničarjev v domu Partizana v Tržiču. Igra ansambel NOKTURNO. 5579 GASILSKO DRUŠTVO JAVORJE prireja v nedeljo, 14- 8. 1977, ob 14. uri sektorsko vajo s prevzemom gasilskega avtomobila. Po otvoritvi bo VRTNA VESELICA. Igral bo ansambel Rudija Jevška. Vabljeni! 5580 GASILSKO DRUŠTVO BUKOVICA prireja v soboto, 13. 8. 1977, ob 19. uri VRTNO VESELICO. Na veselici igra ansambel Ivana Ruparja in Puštalski fantje. Vabijo gasilci 5581 SZDL LADJA - SENICA vabi v nedeljo, 14. avgusta 1977, na proslavo z odkritjem spominskega obeležja VERIGA, delo Frana Šaleškega Finžarja. S povorko bo prikazano kmečko delo od primitivnega orodja do sodobne mehanizacije. Nato prosta zabava z ansamblom TRGOVCI. Vabljeni! 5582 SZDL LADJA - SENICA prireja v nedeljo, 14. 8. 1977, ob 14. uri VESELICO pri domu družbenih organizacij na Spodnji Senici. Zabaval vas bo ansambel TRGOVC1. 5583 OO ZSMS VISOKO prireja v soboto, 13. 8. 1977, ob 19. uri in nedeljo, 14. 8. 1977, ob 16.30 veliko VRTNO VESELICO. Igrala bosta ansambla TRGOVCI v soboto in SELEKCIJA v nedeljo. Jedi na žaru in kegljanje za osla. V primeru slabega vremena bo veselica v dvorani. Vabljeni. 4549 obvestila Obveščava, da imava NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 24-493. Avtoprevozništvo Satler Jože — Drago, Oldhamska 14, Kranj 5404 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 5405 GRADITELJI: Za gradnjo vaše hiše preskrbim opeko Ljubljanskih opekarn, talne sinter keramične ploščice in strešnik Novoteks. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Izkoristite izreden popust za ploščice na Gorenjskem sejmu od 5. do 15. avgusta. Vse informacije daje zastopnik ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), telefon 25-579 5406 Sprejemam naročila za FASA-DERSKA DELA. Britof 209, Kranj, telefon 061-71-106 interna 337 5584 SLIKE iz vaših filmov naredim v enem dnevu. FOTO ŽUMER, Partizanska 6, Kranj 5585 Cenjene goste obveščamo, da je gostilna na Čepuljah odprta VSAK DAN od 9. do 22. ure, ob NEDELJAH ob 8. do 22. ure, v SREDO ZAPRTO. Se priporočamo! 5586 izgubljeno V Kranju izgubljeno žensko ZA-PESTNO URO s posvetilom otrok prosim vrnite na naslov v oglasnem oddelku ali javite na tel. 25-022 5587 ostalo Nujno potrebujem 2 M POSOJILA. Cenjene ponudbe pošljite pod »Dogovor« 5588 ZAHVALA Ostali smo sami z bolečino v srcih, ko nas je nenadoma in tiho zapustil v 32. letu starosti naš ljubljeni sin, brat in stric Jožko Hafnar Iskrena zahvala gre vsem dobrim sosedom, botrom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali in z nami sočustvovali. Zahvala vsem darovalcem vencev in lepega cvetja, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste nam izrekli tiho sožalje, iskrena hvala. Posebna zahvala gre dr. Zgajnarju, ki mu je ob njegovi bolezni vedno stal ob strani. Iskrena hvala tudi govorniku za v srce segajoče besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepe besede in lepo opravljen pogreb. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: mama, ata, brat in ostalo sorodstvo. Zg. Bela, 7. avgusta 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Frančiške Tomažič se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami, mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob z venci in cvetjem, ki ga je tako ljubila. Za pozornost, številne izraze sožalja ter podarjene vence in cvetje velja še posebna zahvala sosedom iz Štirnove ulice, kolektivu Gorenjskega tiska, predvsem sodelavcem iz fotostavka, ročne in strojne stavnice, nadalje kolektivom Zobne poliklinike, Domplana, Iskre - Elektromehanike Kranj, uslužbencem Geodetske uprave SOb Kranj, ZZB in ZVVI Pnmskovo. Iskrena hvala tudi č.g. Slapšaku za pogrebni obred, pevcem DU in dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Vsem, ki ste bili naši mami v življenju naklonjeni in jo imeli radi, iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Kranj, 8. avgusta 1977 ZAHVALA Ob nenadni smrti naše ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in botre Francke Cigale roj. Toporšiz Sp. Dupelj 94 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in nam ob teh težkih dneh teko nesebično pomagali. Posebno se zahvaljujemo delavcem tovarne Planika in Iskra za podarjene vence in denarno pomoč, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: mož Alojz, hčerke Marta s sinom Srečijem, Rozka in Milka z družinama ter sin Jože z ženo Cirilo, sestra Micka in ostalo sorodstvo. Duplje, 8. avgusta 1977 iqro;'< ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata, strica in svaka Štefana Palčiča se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga v njegovi dolgi bolezni obiskovali. Posebna zahvala naj velja zdravniku g. Janezu Bajželju in njegovi družini, ki so mu nesebično in vsestransko pomagali, č.g. kaplanu, ki je opravil pogrebne svečanosti, ZB Stražišče, društvu upokojencev Kranj, Komunali, pevcem za lepe žalostinke, sosedom JešetoVim, Lisičnikovim, Minki in sploh vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in darovalcem cvetja in g. Fernu za njegov lep govor ob grobu. Žalujoči: sestri Pepca in Tončka s hčerko Dragico, svakinja Ana z vnukinjo Jožico, nečakinja Zalka Mikulan z možem Edijem, sinom Dušanom in hčerko Dito ter vse ostalo sorodstvo. Kranj, 6. avgusta. 1977 ZAHVALA Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo žalostno vest, da je po dolgi bolezni v 58. letu starosti umrl moj dragi mož Janez Pisovec p.d. Matjaž iz Zg. Besnice Zahvaljujem se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in mi izrekli sožalje. Posebno zahvalo sem dolžna dobrim sosedom, organizaciji ZB Besnica, pevcem, g. župniku za pogrebni obred, sorodnikom, prijateljem in znancem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Ivana Zg. Besnica, 8. avgusta 1977 ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame Angele Mrak iz Loga 27 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili na domu in jo spremili na zadnji poti ter ji poklonili cvetje. Posebna zahvala velja dr. Debeljaku in organizacijam KS SZDL Log, ZB Zminec, RK Škofja Loka, KZ'Škofja Loka ter Janezu Demšarju za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru Blegoš, g. župniku za poslovilni obred ter sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih. Vsem in za vse iskrena hvala! Vsi njeni! Log, :5. avgusta 1977 nesreče NEPREVIDNO CEZ CESTO Bistrica pri Tržiču — Šitirletni Roman Stare iz Bistrice pri Tržiču je bil žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila v ponedeljek, 8. avgusta, ob dveh popoldne v Bistici pri Tržiču. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Pirjevec, rojen leta 1943, iz Bistrice pri Tržiču, je vozil po cesti mimo stanovanjskih blokov. Pri enem od njih je nepričakovano prečkal cesto Roman Stare. Čeprav je vozil voznik osebnega avtomobila počasi, je otroka zbil. Roman Stare je bil pri tem težje poškodovan. IZSILJEVAL PREDNOST Žiri — Mopedist Viljem Prosen, star 47 let, iz Dobračeve je vozil v ponedeljek, 8. avgusta, po lokalni cesti od bencinske črpalke skozi Staro vas proti Zirovskemu vrhu. V Stari vasi je v križišču s prednostno cesto izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Janezom Kogovškom iz Zirovskega vrha. Avtomobilist je mopedista pravočasno opazil in zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Mopedist Vilijem Prosen je bil pri tem težje poškodovan in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PREHITRA VOŽNJA Blejska Dobrava — Leščan Albert Šest, star 30 let, je vozil v ponedeljek, 8. avgusta po cesti od Jesenic proti Blejski Dobravi. Na mostu čez Savo ga je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti začelo zanašati. Trčil je v mostno ograjo, od koder ga je. odbilo nazaj na vozišče. V nesreči je bila poškodovana sopotnica v osebnem avtomobilu Mija Šest, rojena leta 1952, iz Lesc. ZAPRL POT Radovljica — Janez Cundrič, star 38 let, iz Podhoma, je vozil v sredo, 10. avgusta, od Lesc proti Podvinu. Pri Radovljici je dohitel kolono. Ker je vozil prehitro, ga je pri zaviranju začelo na mokri cesti zanašati. Osebni avtomobil je vrglo na levo stran vozišča in ga obrnilo. Vtem je iz nasprotne strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Luskovec iz Kranja, star 30 let. Vozili sta trčili. V nesreči so bili razen Franca Luskovca poškodovani še Mira Novinec, Lidija Luskovec, Jure Luskovec, Branka Zalokar, Nada Zalokar in Jana Karavanja. J. Košnjek Svet za kadre Industrija bombažnih izdelkov Kranj razpisuje naslednji štipendiji: 1 za študij na pravni fakulteti 1 za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — smer kemija Prijave sprejema kadrovska služba organizacije 15 dni po objavi Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na XXVII. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15.avgusta boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki po konkurenčnih cenah Modno čevljarstvo Kern Stanko, Kranj, Partizanska 5 VSA POTA VODIJO K MERCATORJU! Mercator Potrošniki! Samo še nekaj dni lahko poceni in dobro kupite. Stopite v paviljon Mercatorja v halo C. Tam vam bodo postregli z vsem, kar potrebujete za opremo vašega stanovanja. V notranjih prostorih paviljona Mercator si poleg pohištva lahko nabavite še stroje za gospodinjstvo, televizorje v črno beli in co-lor tehniki, lestence, preproge, posteljno perilo in posodo. Na zunanjem prostoru pa Mercator razstavlja in prodaja stavbeno pohištvo, motorje, kolesa, betonske mešalce, samokolnice, peči za centralno kurjavo, kosilnice in kmetijske stroje Mu ta Gorenje. Poleg sejemskih cen vam nudimo še potrošniško posojilo brez porokov in brezplačno dostavo na dom. Odločite se za nakup, katerega vam priporoča Mercator v paviljonu Mercatorja v hali C. Za obisk in nakup se priporoča Mercator ZAHVALA Ob nenadni smrti brata in strica Jožefa Blazina iz Gorjuš se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri prevozu v bolnico in vozniku rešilnega avtomobila, ki je bolnika pripeljal domov Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, sorodnikom in prijateljem. Zahvaljujemo se tudi Gozdnemu gospodarstvu - TOZD Boh. Bistrica za cvetje, udeležbo pri pogrebu in za govor ob odprtem grobu, Društvu upokojencev za spremstvo na zadnji poti ter gospodu župniku na Koprivniku za pogrebni obred. Žalujoči: brata Janez in Peter ter ostalo sorodstvo. Gorjuše, K), avgusta 1977 Vsa najboljša mesta za triglavane številna udeležba na kolesarski trim akciji s Kokrice v Dražgoše aprila letos je dokazala, da je kolesarstvo priljubljeno kot športna in rekreativna panoga. — Foto: F. Perdan Neuničljivi kokrški veterani Kokrica — Marsikatero pohvalno besedo sem te slišala o veteranih s Kokrice, ki marljivo poganjajo pedala koles in prirejajo celo veteranske dirke. Prvič pa sem več videla in slišala o njih, ko sem konec aprila letos, ko sem kot dopisnica Glasa poročala o dirki »Kronometer Adria«, ki so jo Kokričani organizirali za kategoriji veteranov in članov C. Kasneje smo se srečali spet na obeh državnih prvenstvih v cestni vožnji, ki sta bili brezhibno izvedeni v glavnem prav po njihovi zaslugi. Ze takrat sem sklenila, da ob priliki poprosim predsednika kolesarske sekcije športnega društva Kokrica Lojzeta Dežmana, da nekoliko več pove o njihovem delu. »Sekcijo smo ustanovili 1974. leta v okviru športnega društva. .Navdih' smo dobili od kolesarjev kranjske Save, naših domačinov: Franca Hvastija, Slavka Žagarja, Bojana Ropreta. Zakaj bi jih samo občudovali, smo si dejali, saj je kolesarjenje na splošno zdrav sport. Tako smo kot prvi v Sloveniji ustanovili sekcijo, ki združuje člane C (od 18 do 36 let) in veterane. Za našim zgledom sp sli tudi nekateri drugi klubi. Tako imata na primer Rog-Franek in Grosuplje že dokaj močno veteransko sekcijo.« Na prvi dirki, ki so jo Kokričani organizirali, so nastopili le .štirje veterani, medtem ko jih sedaj sodeluje že blizu petdeset. »V začetku je bilo težko,« je dejal Lojze Dežman. »Bili smo brez izkušenj. Veliko so nam pomagali člani KK Sava tako na organizacijskem kot na tehničnem področju. V zameno pa smo mi pripravljeni kranjskemu klubu odstopiti tekmovalce, ki bi prerasli okvire naše sekcije. Tako je iz kategorije članov C že pristopil k Savi Emil Jerkovič, v kratkem pa bosta verjetno še dva.« Trenutno je vključenih v kolesarsko sekcijo na Kokrici 30 članov C in veteranov. Želijo pa seveda pridobiti se nove. Pred nedavnim so poslali vsem slovenskim kolesarskim klubom predlog novega tekmovalnega sistema za slovensko prvenstvo. Predlagajo tudi, da bi vsak klub organiziral vsaj eno dirko na leto in vključil Se kategorijo članov C. Na Kokrici organizirajo vsako leto tri tradicionalne dirke: za Dežmanov memorial, kriterij Adria in pokal Kokrice. Zelo dobro sodelujejo s pobratenima kluboma Adria iz Trsta in Grosupljem. »Lani smo sprejeli načrt za delo z mladino na šolah. Nameravali smo izvesti tekmovanje za razredne in šolske prvake v severnem delu kranjske občine. Pred samo izvedbo tekmovanj pa nismo dobili dovoljenja, ker vsi otroci niso imeli prometnih izpitov. Sedaj razmišljamo, kako bi pospešili tečaje za pridobitev izpitov, nakar bi po šolah ustanovili kolesarske sekcije. Želimo tudi, da bi sekcije ustanovila še ostala kranjska športna društva. Tako bi imeli več možnosti za merjenje moči v nekakšni občisnki ,ligi'.« Kokričani nosijo breme vseh stroškov v glavnem sami. TKS Kranj prispeva skromen delež le za organizacijo dirk. Nadvse pa so veseli pomoči tovarne IBI in Združenja samostojnih obrnikov. Kolektivu Ibija nameravajo predlagati, da bi prevzel pokroviteljstvo nad njihovo sekcijo. »Z ljubljanskim Rogom smo uspeli doseči dogovor o prodaji specialnih koles na obročno odplačevanje. Letos smo na ta način posredovali nakup enajstih koles.« Za konec samo še to: kolesarstvo je resda težak šport, a tudi lep. Zato se lahko vsi, ki bi radi tekmovali kot člani C ali veterani in ste stari nad 18 let, oglasite pri Dežmanu ali Žbontarju na Kokrici, ki bosta rada povedala vse, kar vas zanima. Se posebno pa bodo Kokričani veseli vsakega novega člana. H. Jelovčan Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vabi: samopostrežna trgovina RUT AR. Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih. Umrl mi je moj srčno dobri mož, brat, stric in svak Ivan Presterl mizarski mojster v pokoju Pogreb blagega pokojnika bo v petek, 12. avgusta 1977, ob 16. uri. Žalujoči: žena Vera in ostalo sorodstvo. Radovljica, 10. avgusta 1977 Po dolgotrajni in hudi bolezni je umrl naš ljubi oče, stari oče in praded France Komovec upokojenec Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, 12. avgusta 1977, ob 16. uri izpred mrliške vežice na Kokrici. Neutolažljivi otroci: Peter, Jože, Lojze, Stane, Janez, Mici, Angelca in Metka z družinami. Mlaka, Kranj, Preddvor, Cegelnica, Kamnik, Podreča, Kanada, Verje, 11. avgusta 1977 KOPER - Domači plavalni klub je bil v letnem bazenu Žusterne organizator letošnjega pionirskega plavalnega prvenstva SR Slovenije za kategorijo B. V treh dneh se je za posamezne naslove potegovalo 160 mladih plavalcev iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov. Letošnje republiško prvenstvo ni prineslo bistvenega premika v tej starostni kategoriji, saj so predstavniki kranjskega Triglava ponovno osvojili vsa prva mesta, da o drugih in tretjih, ki še prinašajo medalje, sploh ne govorimo. Dejstvo je torej, da v Sloveniji imamo obetajoči kader, vendar le-ta le nekako prepočasi prihaja v sam jugoslovanski plavalni vrh. To je pokazalo tudi nedavno državno prvenstvo članov v Kranju. Tu smo videli na delu, kot se to rado imenuje, vso smetano našega vrhunskega plavanja. Res, da so bili v Kranju zanimivi boji, toda o kaki bistveni kvaliteti res ne moremo govoriti. To se je pokazalo tudi v tem, da imamo le enega osamljenega plavalca Boruta Pe-triča, ki sam kroji jugoslovanski plavalni vrh. Kje in kako iz vseh teh nadebudnežev dobiti nove Petriče, je sedaj vprašanje vseh slovenskih in jugoslovanskih trenerjev! No v Kopru je tudi to republiško prvenstvo imelo'svoje junake. Ne moremo mimo dejstva, da so tudi to pot bili triglavani. Pri fantih je Kranjčan Bojan Bešter osvojil šest naslovov, njegov klubski kolega Simon Šolar pa štiri. Pri dekletih je trigla-vanka Mateja Kosirnik osvojila pet, Spela Rebolj štiri in Lea Jugovic dve prvi mesti. Vse to daje tudi veliko nado, da mladi plavalci Triglava v Dubrovniku, kjer se danes prične državno posamično in ekipno prvenstvo, osvoje ponovno moštveni državni naslov, posamezniki pa spet kopico odličij. Rezultati - pionirji - 200 m kravi: 1. Bešter 2:34,8, 2. Marenčič 2:36,5, 3. M. Brinovec (vsi Triglav) 2:43,5, 200 m prsno: 1. Šolar 3:10,1, 2. Pintar 3:20,3, 4. K nap (vsi Triglav) 3:22,6, 100 m hrbtno: 1. Bešter 1:23,4, 2. Marenčič 1:23,5, 3. Pintar (vsi Triglav) 1:28,4 , 4 x 100 m mešano: 1. Triglav I (Marenčič, Pintar, Brinovec, Bešter) 5:44,4, 2. Triglav II 6:06,3, 3. Ljubljana 6:07,5, 400 m kravi: 1. Bešter 5:23,0 (rekord SRS za ml. pionirje B), 2. Marenčič 5:30,1, 3. Šolar (vsi Triglav) 5:37,0, 200 m hrbtno: 1. Bešter 2:59,0, 2. Marenčič 3:04,4, 3. Pintar (vsi Triglav) 3:05,0, 100 m delfin: 1. Šolar 1:25,6, 2. M. Brinovec (oba Triglav) 1:26,5, 3. Kenda (Ljubljana) 1:27,8, 4x100 m kravi: 1. Triglav I (Marenčič. Žnidar, Brinovec, Bešter) 5:10,4, 2. Ljubljana I 5:17,2, 3. Ilirija 5:25,4, 100 m kravi: 1. Bešter 1:12,6, 2. Marenčič (oba Triglav) 1:13,4, 3. Keček (Fužinar) 1:15,7, 100 m prsno: 1. Bešter 1:34,0, 2. Pintar 1:34,0, 3. Šolar (vsi Triglav) 1:34,5, 200 m delfin: 1. Šolar 3:10,9, 2. M. Brinovec 3:10,9, 3. Žnidar (vsi Triglav) 3:19,5, 200 m mešano: Plavalno tekmovanje ob občinskem prazniku TRŽIČ - V okviru prireditev ob letošnjem praznovanju občinskega praznika tržiške občine je bilo letno kopališče v Tržiču gostitelj dveh prireditev: v četrtek, 4. avgusta, je potekalo občinsko plavalno tekmovanje, v nedeljo, 7. avgusta, pa trim akcija »Za vitko postavo je plavanje zdravo«. Na četrtkovi športni manifestaciji, ki sta jo pripravili OK ZSMS Tržič, komisija za Namizni tenis Nadaljevanje priprav RADOVLJICA - Moška in ženska namiznoteniška reprezentanca SRF Jugoslavije, ki se je že kondlcijsko pripravljala v Kranjski gori, bo svoje priprave nadaljevala v tem gorenjskem mestu. Že od ponedeljka naprej pa vse do 22. avgusta bodo gostje Radovljice in njene okolice. Zvezni kapetan Dušan Osmanagič je na drugi pripravljalni trening poklical dvanajsterico moških. Med njimi ni le Drugutina Šurbeka, ki bo nastopil v ZRN. Pod vodstvom Kranjčana Mirka Janškovca in Gajiča je tudi kompletna ženska reprezentanca. -3dh Rokomet Tržič : Crvena zvezda TRŽIČ — V počastitev občinskega praznika občine Tržič sta se navečer praznika v prijateljski rokometni tekmi pomerili ekipi prvoligaša Crvene zvezde iz Beograda in domačega Tržiča. V zanimivi in vseskozi razgibani fair tekmi, ki si jo je ogledalo okoli 500 gledalcev, sta ekipi prikazali dober rokomet, poln hitrih akcij z obeh strani. V sicer enakovredni tekmi so gostje dokazali večjo rutiniranost in predvsem izkušnje s prvoligaških in mednarodnih srečanj, ki so jim tudi prinesle zmago nad tokrat zelo solidnimi Tržičani. V okviru občinskega praznika so tržiški roko-metaši v soboto, 6. avgusta, priredili tradicionalni rokometni turnir. Le-ta je obogatil začetek letošnje rokometne sezone v Tržiču in dokazal, da dobra igra Tržičanov proti rutini-rani Crveni zvezdi ni bila naključje. Izjave po tekmi med Tržičem in Crveno zvezdo: Milakovič, kapetan rdeče-belih: »Tržičani so nas zelo prijetno presenetili z dobro in predvsem borbeno igro. To je solidna ekipa, z velikim smislom za kolektivno igro. Ekipa ima tudi nekaj dobrih posameznikov, ki s svojo nadarjenostjo za rokometno igro zgolj koristno dopolnjujejo koncept kolektivne igre. Vrsta napak, ki jih je naša ekipa napravila v tekmi, je logična posledica poletnega premora in manjše intenzivnosti treningov, saj je bila drevišnja tekma praktično prva po počitnicah in sploh prvi skupni trenig. Vsekakor nas do začetka napornih srečanj v prvi zvezni ligi čaka še mnogo ur trdega dela, kajti prva liga ne prizanaša tistim, ki imajo vrzeli v ekipah. Tržičanom želim v novem prvenstvu veliko uspehov.« Jakšič, trener Tržičanov: »Tekma s Crveno zvezdo je bila za nas dejansko prva po poletnih dopustih, mrtvi sezoni. Kljub pomanjkanju skupnih treningov so fantje igrali zelo dobro, smelo v napadu ter borbeno v obrambi. Nekaj napak je sicer bilo, a daljši premor vselej nujno zapusti negativne posledice v kvaliteti igre. Prikazana igra pa vseeno vliva optimizem pred novo tekmovalno sezono.« -mv Osnovna šola A. T. Linharta v Radovljici razpisuje prosti delovni mesti dveh učiteljev vodd.PB. Pogoj: pedagoška akademija za razredni pouk Nastop dela 1. septembra 1977. Razpisni rok 15 dni. šport in prireditve ter temeljna telesno-kulturna skupnost, je sodelovalo lepo število tekmovalcev, predvsem mladih. Kljub zelo mrzli vodi in hladnemu vremenu se je za priznanja in medalje pognalo v bazen skupaj okrog 50 tekmovalcev. Za začetek — tovrstna prireditev je bila tokrat prvič organizirana — je to spodbudna številka, ki dokazuje, da si plavanje v Tržiču uspešno utira pot. To trditev še bolj nazorno dokazuje množičnost na nedeljski trim akciji. V četrtek so se tekmovalke in tekmovalci pomerili v dveh plavalnih disciplinah: na 33-metrskem bazenu tržiškega kopališča sta bili organizirani tekmovanji v 100 m prsno in 100 m prosto za obe tekmovalni kategoriji. Borbe za najboljša mesta so bile zelo zanimive in so navdušile obiskovalce in gledalce na kopališču. Čeprav so bili rezultati v primerjavi z rekordi komaj omembe vredni, pa je treba poudariti, da so tekmovali izključno plavalci, ki jim je plavanje zgolj rekreacija in ne športna disciplina, ki bi jo redno trenirali. Poleg tega je zelo mrzla voda povzročila, da so ure časomerilcev pokazale nekaj sekund več, kot bi jih v ugodnejših pogojih. Rezultati: ženske 100 m prsno: 1. Z. Truden 2:03; 2. Pinoza 2:13,9; 3. Srečnik 2:17; 100 m prosto: 1. Pinoza 1:57,8; 2. Logar 2:15; 3. Šehovič2:19; moški 100 m prsno: 1. B. Truden 1:35; 2. Zibler 1:39,5; 3. Japelj 1:41; 100 m prosto: 1. Šimenc 1:15,05; 2. Bobič 1:31,8; 3. Vester 1:32,1. Najboljšim tekmovalcem je odličja podelil sekretar OK ZSMS Tržič Milan Krsnik, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je udeležba na tekmovanju dokazala, da šport še vedno predstavlja glavno interesno področje mladih. Edina črna pika na tekmovanju je bila v tem, da se vse preveč mladih še ne zaveda, da ima športno tekmovanje ne le tekmovalni pomen, pač pa tudi rekreativni in zlasti politični pomen pri utrjevanju organiziranosti mladih. Prav zato bo plavalno tekmovanje v prihodnjem letu izrazito namenjeno mladim, ki so člani ZSMS. -m v Za konec propagandni nastop BOHINJSKA BISTRICA - Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca je s propagandnim nastopom v Bohinju med moštvoma A in B sklenila svoje priprave na Pokljuki. Obe selekciji sta prikazali vrhunsko odbojko, tako da so številni gledalci uživali v lepih in premišljenih potezah vseh reprezentantov. Izid srečanja je bil ugodnejši za B moštvo, saj so svoje reprezentančne kolege A premagali kar s 4:1. Pokroviteljstvo je prevzelo LIP Bled, ki je reprezentante priložnostno nagradilo s kompletom LIP značk, Turistično društvo in Alpetour pa s prospekti Bohinja in okolice. Po končanem srečanju pa so repre-zentantje bohinjskim odbojkarjem poklonili žogo s podpisi. D. Lazar 1. Šolar 2:53,0 (rekord SFRJ za ml. pionirje B) 2. Bešter (oba Triglav) 2:54,1, 3. Keček (Fužinar) 2:55,0, 800 m kravi: 1. Bešter 10:53,6 (rekord SFRJ za ml. pionirje B), 2. Marenčič (oba Triglav) 11:12,4, 3. Kenda (Ljubljana) 11:33,6; pionirke - 200 m kravi: 1. Rebolj 2:40,1 (rekord SRS za ml. pionirke B). 2. Valjavec 2:45,2, 3. Jugovic (vse Triglav) 2:46,1, 200 m prsno: 1. Kosirnik 3:09,3 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Cvek (obe Triglav) 3:17,4, 3. Laznik (Rudar) 3:31,4, 100 m hrbtno: 1. Kosirnik 1:21,6, 2. Jugovic (obe Triglav) 1:20,1, 3. Burja (Rudar) 1:28,1, 4 X 100 m mešano: 1. Triglav I (Kosirnik, Cvek, Jugovic, Rebolj) 5:39,3 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Rudar 6:17,6, 3. Ljubljana 6:23,2, 400 m kravi: 1. Rebolj (Triglav) 5:35,0, 2. Urankar (Rudar) 5:47,6, 3. Valjavec (Triglav) 5:48,3, 200 m hrbtno: 1. Kosirnik 2:51,3, 2. Jugovic 3:04,0, 3. Valjavec (vse Triglav) 3:06,0, 100 m delfin: 1. Jugovic 1:21,3 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Rebolj 1:27,6, 3. Kosirnik (vse Triglav) 1:28,6, 100 m kravi: 1. Rebolj 1:14,6, 2. Kosirnik 1:15,1, 3. Jugovic (vse Triglav) 1:16,5, 100 m prsno* 1. Kosirnik 1:28,4 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Cvek (obe Triglav) 1:31,9, 3. Opara (Ljubljana) 1:40,6, 200 m delfin: 1. Jugovic 3:06,5, 2. Rebolj 3:07,6, 3. Jereb (vse Triglav) 3:14,4, 4 X 100 m kravi: 1. Triglav (Kosirnik, Jugovic, Valjavec, Rebolj) 5:17,8 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Rudar 5:56,9, 3. Ljubljana 5:58,4 , 200 m mešano: 1. Kosirnik 2:56,1 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Jugovic (obe Triglav) 3:02,9, 3. Kavčič (Ljubljana) 3:14,1, 800 m kravi: 1. Rebolj 11:05,5, 2. Kosirnik 11:25,2, 3. Jugovic (vse Triglav) 11:32.0. D. Humer II. zvezna vaterpolska liga Načrt se ni uresničil KRANJ - Vaterpolski drugoligaš Triglav je prejšnji teden gostoval v Herceg Novem in Vrnjački Banji. Na teh dveh gostovanjih se je srečal z Riviero iz Djenovi-čev ter vaterpolisti GOČ. Njihov načrt pa se ni uresničil, saj je iz tega Triglav potegnil le dve točki, namesto od načrtovanih treh ali pa celo štirih. »Kiksnil« je namreč v igri z Riviero, ki si je tako po točkah izenačil s Kranjčani. RIVIERA : TRIGLAV 14:10 HERCEG NOVI - II. ZVL Riviera : Triglav 14:10 (4:1, 3:3, 2:1, 5:5), bazen Jadrana, gledalcev 500, sodnika Ljubibratie (Dubrovnik), Drobnjak (Beograd). Riviera: M. Pavlovič, B. Ftmfani, lik!, M Si jerkovič 2, A. Sijerkovič 1, PeroviČ 4, S. Fan-fani 3, Trnčevič, O. Pavlovič 3, Ivovič 1, Crno-gorčevič. Triglav: Rebolj, Kuhar 4, Vukanac, Caiič 4, Svarc 2, Strgar, Velikanje, Z. Malavašič, Nadi-žar. M. Malavašič, Vidic. Čeprav je gostitelj nastopil brez dveh udarnih moči moštva, so tokrat pokazali svojo pravo vrednost. Že v prvi četrtini so nadigrali nasprotnika, ki ni mogel razviti svoje uničujoče igre, hitrega plavanja. Vse to je botrovalo prvemu porazu vaterpolistov gorenjske metropole. GOČ : TRIGLAV 7:8 VRNJAČKA BANJA - II. ZVL GOČ : Triglav glav 7:8 (1:2, 3:2, 1:1, 2:3), olimpijski bazen, gledalcev 1000, sodnika Batak (Novi Sad), Kosač (Herceg Novi). GOČ: Brdovič, Kalanovič, Markovič, T.Ci-rič 2, Jankovič 3, Karamarković, Trajkovič 1, Čeperkovič, Sladic 1, Lj. Cirič, Peric. Triglav: Rebolj, Kuhar, Vukanac, Čalič 2, Švarc, Krašovec, Velikanje 2, Z. Malavašič 1, Nadižar 1, M. Malavašič 2, Vidic. Le prisebnost Kranjčanov jih je rešila, da tudi v tem srečanju niso ostali praznih rok. Domačini so jih tokrat presenetili z organizirano igro. V vseh štirih četrtinah so bili namreč enakovreden nasprotnik. Po izenačenju v zadnji minuti so triglavani le zbrali toliko moči, da so tekmo končali v svojo korist. Po teh dveh točkah, ki so jih osvojili v Vrnjački Banji in po porazu z Riviero, so se moči na lestvici izenačile. Sedaj bo treba čakati samo še na spodrsljaj edinega tekmeca za prvo mesto, vaterpolistov iz Djenovičev. Za triglavane pa velja, da bodo v preostalih treh kolih doma in v zadnjem v Zadru zaigrali na vso moč in da ne bodo izgubili točke. Lestvica: Triglav 7 6 0 1 101:50 12 Riviera 7 6 0 1 86:68 12 Student 6 2 1 3 58:52 5 ŽAK 6 2 0 4 54:64 4 GOČ 7 1 2 4 61:84 4 Jedinstvo 7 1 1 5 53:72 3 Drevi Kranjčani v letnem bazenu gostijo moštvo ŽAK iz Kikinde, v nedeljo pa se bodo v zadnjem nastopu doma pomerili z beograjskimi Studenti. Srečanji bosta ob 20. uri. D. Humer Na glavni prireditvi II. mednarodnega tedna smučarskih skokov na plastičnih skakalnicah v Kranju so v nedeljo podelili priznanja Smučarske zveze Jugoslavije in Slovenije najboljšim kranjskim skakalcem, ki so osvojili prva mesta v letošnji zimi. Na sliki najmlajši skakalci - cicibani, ki so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka in naslov pokalnega prvaka SRS mea cicibani. Od leve proti desni Jože Jagodic, Martin Škrjanc in Jože Kešnar — Foto: F. Perdan Na letošnjem mednarodnem Gorenjskem sejmu je zastopstvo gospodarstva sosednje Koroške močno in dobro organizirano. Med drugim se obiskovalcem sejma z bogato ponudbo predstavlja tudi turistična zveza sosednje Koroške, (jk) - Foto: F. Perdan Ogenj pustošil Kranj — V sredo, 10. avgusta, zvečer je strela zanetila požar v transformatorski postaji tovarne Iskra v Kranju. Plamen je\ zajel avtomatske naprave za vklop ko-zinus kondenzatorjev. Z ognjem so se prvi spopadli delavci, pomagali pa so jim tudi kranjski poklicni gasilci, "škoda dosega skoraj 30.000 dinarjev, /azen tega pa je bila tovarna pol ure brez elektičnega toka. Železniki — V torek, 9. avgusta, je gorelo tudi na gospodarskem poslopju Franca Pogačnika iz Kali.ša pri Železnikih. Požar je zanetila strela, ki je udarila v skedenj, ki je bil del gospodarskega poslopja. Škodo zaradi požara cenijo na 300.0(X) dinarjev, saj sta pogorela skedenj in gospodarsko poslopje, razen tega pa mlin, elektromotor, voz z gumijastimi kolesi, slamorez-nica, drugo kmečko orodje in nekaj ton sena. Rdeči petelin je ogrozil tudi govejo živino in nekatere sosednje hiše. -jk Razdejanje na kopališču Bled — V ponedeljek, 8. avgusta, ponoči je neznanec vlomil skozi vhodna vrata grajskega kopališča na Bledu. Storilec je povzročil v prostorih pravo razdejanje. Razbil je opremo, vaze, telefone, pepelnike, kozarce in slike ter drugi inventar. Nekaj predmetov je zmetal v jezero. Škodo cenijo na 7(XX) dinarjev. -jk te dni po svetu V BELGIJI 255.000 BREZPOSELNIH Po nedavnem odpustu kakih 10.000 delavcev je trenutno v Belgiji okoli 255.000 ljudi brez dela. Večinoma so to osebe, ki so začasno ostale brez zaposlitve zato, ker so prosvetne ustanove med poletnimi počitnicami prenehale delati. Med brezposelnimi pa je tudi okoli 15.000 mladih strokovnjakov, ki v Belgiji čedalje tete najdejo deio.' Sindikati vidijo izhod iz položaja predvsem v skrčenju delovnega časa, skrajšanju časovnih rokov za upokojitev, prepovedi honorarnega dela ipd. USPEŠEN KONEC DELA Sovjetska orbitalna postaja Saljut je uspešno končala svoje poslanstvo, potem ko je 6630-krat obkrožila zemljo. Zašla je v zemeljsko atmosfero nad zahodnim delom Tihega oceana in »ugasnila«. 200.000 ŽRTEV PROMETA Švedi so zbrali podatke, da umre po svetu pri prometnih nesrečah letno okoli 200.000 ljudi. Hujše poškodbe dobi okoli dva milijona ljudi, 5 do 8 milijonov pa se jih izvleče z lažjimi poškodbami. Švedske prometne ustanove so ugotovile, da sta alkohol za krmilom in pretirano nagla vožnja glavna vzroka nesreč na skandinavskih cestah. KJE BO »GUERNICA?« Baskovski senator Justino Azcarate je napovedal, da bo v novem Španskem parlamentu sprožil postopek za vrnitev Picas-sojeve umetnine »Guernica« Španiji. Picas-sova slika, ki ponazarja strahotno bombardiranje baskovskega mesta Guernice, je zdaj v newyorškem muzeju. Slikar je izrecno zahteval, da sliko o zgodovinskem dogodku iz leta 1937, ki jo je posvetil španski mladini, vrnejo Španiji po vzpostavitvi demokracije. Čeprav postopek še ni sprožen, so že tri mesta izrazila željo, da bi jo dobila. Prvo je Madrid, v katerem so odprli nov muzej sodobne umetnosti in so posebno in najbolj vidno mesto namenili Guernici. Druga je Barcelona, kjer imajo edini Picassov muzej in tretje je mesto, katerega usodo je slavni umetnik prikazal na sliki. TUJCI NA ŠVEDSKEM Od skupaj 8,2 milijona prebivalcev Švedske je kar milijon priseljencev ali §a so otroci tistih, ki so se priselili na vedsko po vojni. Četrtina od skupnega števila otrok, ki se rodijo v tej državi, so otroci priseljencev. V nekaj desetletjih bodo tretjino mlajšega prebivalstva Švedske sestavljali priseljenci oziroma njihovi otroci. Alpinist omahnil Vrata — V ponedeljek, 8. avgusta, je ljubljanski Hidrometeorološki zavod obvestil miličnike, da se je v Skaleški smeri v severni steni Triglava ponesrečil češkoslovaški alpinist Jožef Skubla, star 22 let. Skubla je plezal s skupino petih češkoslovaških alpinistov, ki so bili razdeljeni v dve navezi. Na alpinista je padla skala, zaradi česar je omahnil in se pri tem še huje poškodoval. Soplezalci so ga spravili iz stene in z njim počakali, da so prišli ponj reševalci, ki jim je pomagal tudi helikopter Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Skublo so prepeljali v jeseniško bolnišnico hkrati pa so s helikopterjem pomagali v dolino tudi ostalim češkoslovaškim plezalcem, ki so bili na koncu z močmi. -jk Utonil v Savi Bohinjska Bistrica — Manfred Schwab, rojen leta 1940, iz Zvezne republike Nemčije, je v sredo, 10. avgusta, ribaril ob Savi Bohinjki med naseljema Kamnje in Polje pri Bohinjski Bistrici. Stal je na visoki skali, od koder je nenadoma omahnil v tolmun. Vodni tok je bil premočan, tako da si ribič ni mogel pomagati. -jk KAM JE ZGINIL URAN? V ZDA je v zadnjih 30 letih izginilo nekaj ton urana in visoko obogatenega plutonija. Za radioaktivnima kovinama se je izgubila vsaka sled. Izračunali so, da je izginilo natančno 3630 kg jedrskega materiala. NOV AVTOMOBIL V tovarni avtomobilov * v sovjetskem mestu Gorki so te dni dokončali prototip novega potniškega avtomobila. Nova »čajka« bo po zatrjevanju strokovnjakov te tovarne bolj udobna in ho zadovoljila še tako razvajenega potnika. Posebno pozornost so konstruktorji posvetili zunanjemu videzu vozila. SKANSEN NA POLJSKEM Petindvajset starinskih hiš in hišic že stoji na gričevnatem področju pri Novem Soncu v Sudetih na Poljskem. Do leta 1980 bodo postavili še 35 stanovanjskih hiš; takšnih, kot so bile hiše v Sudetih v prejšnjem stoletju. Eksponati etnografskega parka, ki že sprejema obiskovalce, pa niso verni posnetki takratnih hiš, temveč prave hiše, ki so jih strokovnjaki v celoti prenesli, zaščitili in postavili v parku. Hkrati urejujejo tudi okolico, da bi dobili čimbolj verno podobo takratnih vasi in življenja v njih. Vse hiše so narejene iz lesa in na nekaterih stenah so zelo lepe freske, ki so jih naredili neznani umetniki-samouki. VODA IZ ATOMSKIH CENTRAL V Sovjetski zvezi trdijo, da je voda, ki prihaja iz atomskih central veliko bolj čista kot tista, ki prihaja iz termoelektrarn. Raziskave radiacije, higienskih in ekoloških razmer v jezeru Imandra, kamor priteka topla voda iz kolske atomske centrale, niso pokazale nikakršnih sledov radioaktivne zastrupljenosti. Zato predlagajo, da bi to vodo uporabljali za ureditev velikih rastlinjakov v mrzlih predelih. NIŽJE CENE Vojna, napovedana cenam letalskih vozovnic za polete prek Atlantika, ki jo je začela britanska letalska družba Laker, se vse bolj zaostruje. Američani se ne dajo in so že zahtevali od urada za civilno letalstvo dovoljenje za vzpostavitev »nebeškega vlaka« med New Yorkom in Londonom. Cena za povratno karto na tej relaciji naj bi bila samo 256 dolarjev. Družba Laker je nato ceno še za 20 dolarjev znižala. Če bo to znižanje urad za civilno letalstvo potrdil, bo vozovnica za polet čez Atlantik nižja kar za 453 dolarjev. Do takega znižanja je prišlo zato, ker so bila letala zaradi izredno dragih vozovnic napol prazna. PREBIVALSTVO SZ Državni zavod za statistiko SZ je objavil, da je imela SZ 1. julija letos 258,9 milijona prebivalcev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je število prebivalcev povečalo za 2,2 milijona. »Sejmu bi se moralo videti, da je gorenjski. . .« Več kot četrt stoletja, toliko časa že traja ta najbolj obiskana avgustovska prireditev na Gorenjskem, je mogoče na Gorenjskem sejmu kupiti skoraj vse; avtomobile, kmetijske stroje, belo tehniko, oblačila in obutev, pletenine, galanterijo, usnjene izdelke, pohištvo in še dolgo vrsto drobnarij, ki jih potrebujemo doma, na vrtu, pri obrti. Zato se na vsaki sejemski prireditvi zbere v Savskem logu raznovrstna družba trgovcev, proizvajalcev, obrtnikov, zabavišč-nikov in gostincev. Sejem po oceni mnogih, dobiva podobo velike tržnice, kjer lahko dobi prostor vsak, ki kaj prodaja. Dobili so ga tudi gostinci in zabaviščniki. Vse bolj pa v zadnjih letih pogrešamo na sejmu večja gorenjska podjetja, ki proizvajajo izdelke za široko potrošnjo. Tako bi zaman iskali paviljone Iskre, Save, Tekstilindusa, Vezenine, Almire, jeseniške Železarne, Elana in drugih. Hkrati pa obrtniki in podjetja iz zamejstva sklepajo dobre kupčije. Prav zaradi takšnega stanja pri Gorenjskem sejmu resno razmišljajo, da bi dali prireditvi drugačno barvo. Postala naj bi prizorišče, kjer bi gorenjsko gospodarstvo, pa tudi delovne organizacije iz drugih krajev naše republike in države predstavljale potrošnikom svoje izdelke. S tem bi utrjevali vezi med proizvajalci in kupci, hkrati pa bi popestrili izbor izdelkov in zagotovili najboljše možnosti za prodajo. Predvsem pa naj bi na sejmu sodelovale največje gorenjske delovne organizacije, ki delajo izdelke za široko potrošnjo, s sejma pa bi pregnali kra-marstvo. S tem pa bi prireditev prav gotovo postala še bolj privlačna. To je nekaj razmišljanj o tej veliki sejemski prireditvi. Kaj pa o njej menijo obiskovalci in potrošniki. Naredili smo kratko anketo med njimi. Anton Jarc, avtomehanik iz Strahinja: »Mene zanimajo mešalci za beton, ker nameravamo zidati, mamo pa hladilnik. Izbira je kar dobra in še nekaj popusta je. Sicer pa na sejem pridemo vsako leto, če ne po nakupih, pa zato, da si ogledamo, kaj je novega.« Janez Sajovic, zavarovalni delavec iz Šenčurja: »Kupujemo pohištvo za dnevno sobo. Na sejmu je več proizvajalcev skupaj in je večja izbira. Vendar še oklevamo, če bomo omaro kupili na sejmu. Pogledat bomo šli še v trgovine. Ugotovili smo namreč, da so popusti včasih le navidezni. Cene na sejmu ,skočijo malo gor', potem pa malo popusta in pohištvo prodajo še vedno draže kot v trgovini. Pa še potrošnik je zadovoljen, ker je kupil s .popustom'.« Joža Čop, tehnik iz Kopra: »Avgustovski in kmetijski sejem pridem pogledat vsako leto, da kot Gorenjec, ki živi drugje, vidim, kaj je na Gorenjskem novega. Vendar pa mislim, da bi se sejmu moralo videti, da je gorenjski. Sedaj zaman iščemo po sejmu najbolj znane gorenjske tovarne od jeseniške Železarne, do Iskre in Almire. Prav tako bi sejem moral že na zunaj pokazati, da je na Gorenjskem. Mogoče z izdelki domače obrti, ki naj bi bila pristna in ne kič. za Gorenjsko značilno postavljenimi paviljoni itd. Skratka tako kot se za vsak italijanski sejem vidi, da je italijanski. Pa ne samo italijanski. Tudi ptujski sejem je po- polnoma usklajen z značilnostmi pokrajine. Poleg tega bi lahko pomagali do »gorenjske barve« sejmu tudi gostinci s primerno ponudbo in gorenjski kulturni delavci s kvalitetnimi prireditvami in zabavnim programom. Skratka: gorenjski sejem naj bi na eni strani prikazal predvsem razvoj gorenjskega gospodarstva in obrti, po drugi pa naj bi vsak obiskovalec že z obvoznice videl, da je sejem na Gorenjskem.« Marjana Lipicer, študentka z Jesenic: »Na sejem nisem prišla zato, da bi kaj kupila. Vsako leto pridem pogledat kaj je novega, vendar le redko najdem kaj zase. Kot študentka pohištva, strojev za gospodinjstvo in podobnih izdelkov ne potrebujem, oblačil pa se tu skoraj ne splača kupovati. Kar ponujajo, je največkrat tisto, kar je ostalo na policah. Veliko kiča je tudi. Pogrešam pa solidna podjetja, ki bi s svojimi izdelki prav gotovo popestrila izbiro.« Nace Sitar, uslužbenec iz Pre-serij pri Radomljah: »Na sejem sem prišel samo pogledat, kaj razstavljajo. Ne vem, če bom kaj kupil. Kaj večjega prav gotovo ne. Mislim pa, da se tukaj splača kupiti kmetijske stroje in pohištvo, ker je precej popusta.« Edo Bučan, učenec v gospodarstvu in bodoči kmetovalec iz Vižmarij: »Dopoldne sva z očetom na sejmu kupila traktor. Stal je 11 milijonov. Dobili smo ga takoj. Sedaj pa sva s prijateljem prišla pogledat, kaj še imajo. Meniva, da bi poleg domačih, morali razstavljati tudi stroje tuje proizvodnje.« Jože Stare, kmetovalec s Spodnjega Brnika: »Na sejem sem prišel kupit silos. Sedaj, ko ni cementa, je ponudba plastičnih silosov izredno dobrodošla. Proizvajalec zagotavlja, da je izdelava zelo dobra in da bo zdržal najmanj sto let. Stane pa okrog 60.000 dinarjev. Pa traktor bi tudi kupil, vendar se še nisem odločil, kakšnega. Izbira je kar do- bra, priključkov je tudi veliko in še nekaj popusta je. Pri »milijonskih« cenah se to že nekaj pozna.« ar If U8 iet in lin G I i » Đurđa Žnidaršič, uslužbenka iz J\ Ljubljane: »S fantom sva prišla po- • gledat, kakšne kmetijske stroje raz- H stavljajo. Njega to najbolj zanima, rj ker je kmetovalec. Potem pa si bova K še vse drugo ogledala. Ce bom kaj * kupila, še ne vem .. . Zdi se mi, da je y ta sejem zelo podoben ljubljanskemu gospodarskemu razstavišču.« Zdenka Penič uslužbenka iz Škofje Loke: »Ogledali smo si vse, kupili pa nismo nič. Kdor kupuje pohištvo ali stroje, najbrž lahko kaj izbere. Oblačila in obutev pa nimajo veliko kupcev. Prodajajo v glavnem tisto, kar je v trgovinah ostalo.« Alenka Žagar, dijakinja iz Kranja: »Prišla sem z mamo, sestrično in teto. Teta je hotela kupiti pohištvo za dekliško sobo, vendar prodajalka ni nikjer našla cene. Zato pač nismo kupili. Potem sem pri Planiki mamo naprosila za škornje. Za konec pa sva se s sestrično še vozili z avtomobilčki. Meni je zelo ugajalo. Dobila sem škornje in se vozila z avtomobilčki, sestrični pa manj, ker ni dobila pohištva.« L. Bogataj Prijateljska tekma s Korošci Škofja Loka — Na športnem igrišču v Puštalu bo v soboto, 13. avgusta, ob 17. uri, prijateljska nogometna tekma med nogometnim moštvom LTH in nogometnim moštvom Slovenskega atletskega kluba iz Celovca. Klub je pobraten z nogometnim klubom Olimpija iz Ljubljane, ki jim je tudi omogočil sedemdnevno bivanje v Škofji Loki. V sredo zvečer je športnike s Koroške sprejel predsednik občinske skupščine Tone Polajnar, ki je goste skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij na kratko seznanil s škofjeloško občino. L. B.