KAKO DO BOLJŠEGA ZRAKA?
Dejstva. da ima naše mesto močno onesnažen zrak ni potrebno posebej poudarjati. Največji krivci zato so Termoelektrarna in toplarna Ljubljana, promet in tudi individualna kurišča.
Z ekološkimi sanacijami večjih onesnaževalcev, kot je termoelektrarna oz. toplarna se ukvarjajo v glavnem strokovnjaki na republiškem in mestnem nivoju, kajti za tovrstne naložbe so potrebna sredstva, ki presegajo zmožnosti občinskega proračuna.
Večina strokovnjakov pa meni, da na onesnaževanje prizemnih plasti zraka v največji meri vplivajo individualna kurišča. Tako pridemo do ugotovitve, da lahko največ za boljši zrak v mestu naredi vsak posameznik, ki je lastnik kurilne naprave in to z minimalnimi vloženimi sredstvi. Včasih je potreben samo obisk strokovnjaka. ki z nastavitvijo gorilnika doseže večji izkoristek goriva in manjše izpuste škodljivih plinov.
Da bi odpravili vzroke onesnaževanja. ki so posledica nepoznavanja in nestrokovnega ravnanja s kurilno napravo, smo se na Sekretariatu za urbani-zem in varstvo okolja v občini Moste-Polje odločili, da se povežemo z Energet-skim servisom. Njihovi strokovnjaki bodo pripravili serijo člankov s koristnimi in uporabnimi napotki za vsakogar. Poleg tega so pripravljeni svoja spoznanja posredovati na predavanjih in jih prikazati na demonstracijah po krajevnih skupnostih.
Ker vemo, da imate tudi vi pozitiven odnos do okolja in ste pripravljeni storiti kaj za boljši zrak v našem mestu, vam danes predstavljamo prvega iz serije člankov, obenem pa vas pričakujemo na predstavitvi v vaši KS (obvestilo o tem, kdaj in kje bo predstavitev bo objavljeno tudi v našem časopisu!).
Svetovalka za varstvo okolja Občine Ljubljana Moste-Polje:
MARJANA JANKOVIČ
KONTROLA KAKOVOSTI ZGOREVANJA KOTLOV NA EL-OUE ALI ZEMELJSKI PLEN Z VENTILATORSKIMI GORILNIKI BREZ KONDENZACIJE DIMNIH PLEMOV
Zgorevanje EL olja z mini-malno emisijo škodljivih snovi in primernim izkoristkom kotla lahko dosežemo le s kakovostnimi napravami kot so kotel, gorilnik,
dimnik, itd., poleg tega morajo biti vse naprave redno in stro-kovno vzdrževane.
Kakovost zgorevanja lahko do-ločimo vizuelno ali z meritvami. Vizuelna ocena je samo približna ocena kakovosti zgorevanja in ve-Ija Ie za nekatere parametre kako-vosti zgorevanja in še to samo za primere, ko je zgorevanje nepri-merno. Natančno lahko določimo kakovost zgorevanja z energet-skega in ekološkega vidika samo z meritvami vseh parametrov, ki so potrebni za analizo zgorevanja.
Meritve parametrov kakovosti zgorevanja je potrebno narediti vsaj enkrat na leto, oziroma po vsaki razstavitvi gorilnika. Te me-ritve naj opravi le strokovnjak s primerno merilno opremo.
Za kontrolo kakovosti zgoreva-nja, kakovosti naprav in nastavi-tve gorilnika navajamo primerne mejne vrednosti. V kolikor ku-rilne naprave dosegajo navedene vrednosti jih upoštevamo kot ka-kovostne in primerne za uporabo.
Zgorevanje je na specialnih kotlih z ventilatorskimi gorilniki do toplotnih moči 100 kW (1000 kW) primerno z energet-skega in ekološkega vidika, če so na izstopu iz kotla dosežene na-slednje vrednosti:
1. KURILNO EL - OUE
-  temperatura   dimnih   plinov   -   tdpl = 160-240°C,
-  vsebnost ogljikovega dioksida - CO2 = 12,8-14%,
-  vsebnost ogljikovega monoksida pri 3% O2 - CO < 125mg/m\
-  sajavost pri 3% O2 manjša od 1 Ba.
-  brez oljnih derivatov v dimnih plinih.
-  dušikovi oksidi - NOX pri 3% O2 in preračunani na - NO2 L 150mg/m3,
-  vlek dimnika v odvisnosti od moči - Apv = 15-30 (65) Pa in konstanten,
-  minimalni izkoristek kotla - r|k = 88%,
-  miniraalni  izkoristek kurjenja - tikur. = 88%+qs
-  konvektivno-sevalne izgube kotla - qs < 1,5%.
Poleg navedenih merjenih vrednosti morajo biti izpolnjeni tudi naslednji po-goji:
-  toplotna moč gorilnika usklajena & to-plotno močjo kotla. to pomeni primeren pretok olja skozi šobo, kar zagotovimo z ustrezno velikostjo šobe in ustreznim tlakom olja na šobi  (lkg olja/h je ca. 10 kW moči kotla),
-  kot razprševanja olja na šobi (običajno)
- cp = 60° ali 45°,
-  pravilna razporeditev olja po razpršil-nem stožcu,
-  tlak olja na šobi Aps = 10-15 barov za nepredgrevano EL - olje in za predgre-vano EL - olje - Ap5 = 7-12 (15) barov,
-  čim   manjša   vsebnost   žvepla   v   olju -S<0,2%.
2. ZEMELJSKl PLIN
-  temperatura    dimnih    plinov    -    tdpl = 160-240°C,
-  vsebnost ogljikovega dioksida - CO2 = 9,5-11%,
-  vsebnost ogljikovega monoksida pri 3% O2 - CO < 125mg/m3,
-  sajavost O Ba,
-  dušikovi oksidi - NOX pri 3 % O2 prera-čuni na NO2 < 15Omg/m3,
-  vlek dimnika v odvisnosti od moii Apv = 15-30*(65) Pa in konstanten,
-  rainimalni izkoristek kotla - vf = 88 %,
-  minimalni  izkoristek  kurjenja - T)kur. = 88%+qs
-  konvektivno-sevalne izgube kotla - qs <1,5%.
Poleg navedenih merjenih vTednosti morajo biti izpolnjeni tudi naslednji po-goji:
-  toplotna moi gorilnika usklajena s to-plotno močjo kotla,
-  primerna velikost šobe,
-  primeren tlak plina na šobi. Za vse kotle velja tudi naslednje:
-  plamen se ne sme dotikati sten kotla,
-  kotel mora imeti čiste površine za pre-nos toplote, ,
-  dimnik   mora  zagotavljati   konstanten vlek, kar pomeni, da mora biti opremljen z omejevalnikom vleka.
Da dosežemo navedene vrednosti je potrebno gorilnik, kotel in dimnik ter vse ostale naprave, ki so potrebne pri pridobivanju toplotne energije oa osnovi zgorevanja redno in strokovno vzdrževati.
V kolikor pa naprave ne dosegajo pričakovanih vrednosti kljub strokov-nim nastavitvam. je potrebno določiti vzroke slabših rezultatov meritev in le te odpraviti. To običajno pomeni re-konstrukcijo kurišča ali gorilnika ali zamenjave gorilnika ali kotla ali za-menjave vseh potrebnih naprav za pridobivanje toplotne energije ali v primeru slabega goriva, zamenjavo goriva.
JOŽE KAPLAR dipl. inž. str.
Energetski servis E.S. d.0.0.
Ljubljana, Roška 2a