Štev. 11. irlijubljaTisKij Leposloven, in znanstven, list? V Ljubljani i. listopada 1890. Leto X. Jezdečeva nevesta. Balada po narodnem motivu. » Jednajsta, čuj, z lin že brni, Sen neče na trudne oči . . . Oh, jutri že bom poročena! Prisegel si mi, se zaklel, Cez leto dnij bodeš me vzel — In jutri bom drugemu žena ! »»Le k meni na konja . . , tako V nardčaj mi se"di . . . lepd! Z rokama vratu" mi ovij se! Telo toplo tvoje — o slast! — Ugaslo mi vžiga spet Strast, Ne mara še kri oživi se.«« »Do zarje še čakam na te". O pridi, o pridi po me"! Prodana sem — rok je pretekel . . »»Hoj, ljubica, ti še ne spiš? Pri oknu odprtem sediš! Glej, prišel sem, kakor sem rekel! »Konjič tvoj mi dirja ko piš! Oh kam, oh kam z malioj letiš Cez ravni, čez hribe, čez reke?« »»Le tiho, le tiho, dekle! Mi jašemo salno lete" Čez brezdna v skok brezi zapreke.«« »»Le hitro, le hitro z mendj! Nemiren vran iskri je moj, Pekeče, nestrpno rezgeče; Se predno zapoje kokdt, Končana bo najina pdt . . . Sčip sveti, roj zvezd se leskeče. »In daleč še domek je tvoj?« »»Sred pdlja tam, tam za goroj!«< »In lepa je izbica pirna?« »»Prekrasna je izbica ti. — Prostora za naju obd; Obširna ni, ali je mirna.«« »»Prijahal sem z daljnih poljžu. Tam včeraj bil boj je končžn ; Hej, kak smo jih bili, sovrage! Od carja v dar hiško dobil, Kdor hrabro se nas je boril; I jaz jo imam v spomin zmage »Obraz tvoj, oh, bled je ko zid !« »»To dela, glej, mesečev svit, Ki celo noč že me obseva!«« »Poljub tvoj je mrzel ko led!« »»Hladi me viharni moj lel . , . Pa ti me ogreVaj, ti deva!«« 41 642 L. A.: Zori. »Zakaj me ne gledaš? Mižiš! Kaj videti me ne želiš, Neveste udane ti, zveste?« »»Oh, rad bi te gledal, — oči Pretežek pa sen mi teži; Utrujen od dolge sem ceste.«« »»Oj, ljubica, kaj te je strah?«« »Kak strah me bo v tvojih rokah i Ščip sveti in zvezde gorijo . . .« »»Ne boj se, nikar se ne boj! Prisegel sem — ženin sem tvoj; Koj prideva, koj v domačijo!«« »In vedno naprej in naprej! Kdaj konec že ježi bo te"j Cez hribe, čez reke, pot6ke ? Cuj jok in stok gorskih vetrov, Laj psov in skovikanje s<5v! Kje' sva in kje" kraj je por6ke?« »Ti neseš na kraj me sveta!« »»Ne, v polji tu že sva doma, Zid glej okrog hiše tam moje! Kar čezenj skočiva . . . vran, hop! Tu dom je moj, tu je moj — grob . . Na vasi petelin zapoje. Čuj, svatje tam vriskajo že In godci tam piskajo že . . »Odpiraj, odpiraj, nevesta!« Na postelji bleda leži, Bude" jo, a ona le spi — Ponočnemu jezdecu zvesta. A. Aškerc. IR; Zori. I:\ak6 si krasna, nebu vladarica, zora, Nevesta solncu, jutru mlada hči, Avrora, Jednako zlatu, ko ju ti poljubljaš. Odsevata v čarobnem soji dol in gora, Bleste" se v cvetji rose srebrni kristali, Iskra se val v potdku gorskega izvora, blap reke ž njim, tik njega sivih skal gro- made, V nebeški luči priče divnega prizora; Toda še lepših slik od vseh v prirode krilu Ustvarja prihod tvoj mi v dušni svet raz- pora. Ne vem, kakd, a ljub spomin budi se v meni, Ko v jutru vzplameuiš izza teme zastora, Blaždnstvo sladko-tožno me takrat objame : Zakaj srce" le-tii mi koprneti mora? S teboj bi plul v daljavi zračne visočhie, Dokler na kraji neizmernega prostora Planinsko bi poljubil drago vas domačo, Spominov kraj, pokoja srcu in odmora . . . L. A.