GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 566
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 17. DECEMBRA 1965
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 ■ TEL. 38-93$
Ugodna italijanska plačilna bilanca SpriČO pogajanj EFTA-Jugoslavija
"V nrxnb H psa ti "h mesenih to- Tliem in posno/iarstvom tn ita	■	■*	**	**	**
V	prvih desetih mesecih tega leta se je italijanska plačilna bilanca gibala razmeroma zelo ugodno; saj izkazuje prebitek 906 milijard lir (lani samo 296 milijard, leta 1963 primanjkljaj 778 milijard). Zboljšal se je položaj same trgovinske bilance, ki izkazuje letos — vedno v prvih desetih mesecih —
213.8	milijarde primanjkljaja, medtem ko je lani znašal primanjkljaj 802,1 milijarde. Povišali so se dohodki iz turizma, letos 583,6, lani 439 milijard lir salda (razlike med dohodki od tujega turizma v Italiji in stroški italijanskih turistov v tujini). Prav tako so se dvignila nakazila italijanskih izseljencev, in sicer od 285,5 v letu 1964 na 343,7 milijarde lir v letu 1965. Pri gibanju zasebnega kapitala se je pokazal primanjkljaj 46,2 milijarde (lani prebitek 149,3 milijarde), prebitek javnega kapitala 29,3 (lani primanjkljaj
6.8	milijarde lir).
V	dveh letih so italijanske banke vrnile tujim 800 milijard ter so danes upnice za 94,1 milijarde lir.
Znanost in gospodarstvo bi morala sodelovati
V	Milanu je na posebni svečanosti Aldo Rezzara, ustanovitelj sklada »Bruno Rezzara«, izročil nagrado enega milijona lir iz tega sklada guvernerju emisijskega zavoda Banca d’Italia dr. G. Carliju, in sicer v priznanje za njegovo delo za ustalitev italijanskega gospodarstva. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi minister Tremelloni ter posebno poudaril ugoden razvoj italijanske plačilne bilance v letu 1965. Od marca 1964 do oktobra 1965 je prebitek plačilne bilance dosegel 2.663 milijonov dolarjev (čez 1.660 milijard lir). Banca d’Italia je lahko tako že lani vrnila vse dolgove tujini.
Dr. Carli je ob tej priložnosti naglasil, da pride gospodarstvenik pri ocenjevanju doseženih uspehov, ki se kažejo tudi v financah, do spoznanja, da je nujno potrebna povezava med teoretičnim znanstvenim raziskova-
njem in gospodarstvom, to je industrijo. Treba je slediti napredku tehnike in znanosti, ki je viden po znanstvenih zavodih. Hkrati je treba znanstvenike in tehnike tako finančno podpreti, da bodo lahko sami nadaljevali svoje znanstveno delo in raziskovanje, čeprav ni vedno takoj mogoče tudi v industriji izkoristiti njihovih izsledkov. Nujno je potrebno sodelovanje med njimi in gospodarstvom, da bi tako preprečili izseljevanje genialnih ljudi zaradi njihovih slabih gmotnih razmer.
Nov sistem cen v ČSSR
Na Češkoslovaškem bodo od 1. januarja 1966 uvedli nov režim cen. Te bodo razdeljene v tri skupine: stalne cene, katere bodo lahko spreminjali le osrednji upravni organi, nadalje omejene cene, ki se bodo lahko gibale do določene mere, in pa svobodne cene, ki iih bodo določali na osnovi sporazumov med proizvajalci in trgovci na drob-
Iskanje podlage za širšo izmenjavo
j ua uuiaij&v au sjjl uaoio.
Razmerje med temi tremi ka- časno se je znižal tudi uvoz iz
V	Ženevi so se zaceli ta teden pogovori med predstavniki Jugoslavije in držav Evropskega združenja za svobodno trgovino EFTA. Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in državami EFTA se je razvijala doslej izključno na podlagi bilateralnih (dvostranskih) sporazumov, in to največ z Veliko Britanijo in Avstrijo. Pri razgovorih bodo v celoti proučili gospodarske odnose Jugoslavije z državami EFTA z namenom, da se bilateralni odnosi uredijo še s posebnim sporazumom z EFTA, za to naj bi služili za podlago zaključki, do katerih bodo prišli v Ženevi.
V	prvih desetih mesecih letos je jugoslovanska, izvoz v države EFTA znašal 77,3 milijona dolarjev nasproti vrednosti 97,8 milijona dolarjev v istem razdobju 1964, tako da je znižanje zneslo 20,5 milijona dolarjev ali 21 odsto. Isto-
tegorijami cen bo na podlagi celotnega obsega proizvodnje naslednje: stalne cene bodo torej veljale za 64 odsto proizvedenega blaga, maksimalne cene za 14,7 odsto, minimalne za 14,3 odsto in svobodne za 7 odsto. Pri potrošnih dobrinah pa bo razmerje tako: pri stalnih cenah 78 odsto, pri omenjenih 11 odsto in pri svobodnih 11 odsto.
Stalne cene bodo veljale za surovine in podobno, a v prodaji na drobno za vsa osnovna živila (moko, sladkor, mlečne izdelke, meso itd), ter za ostale nujno potrebne izdelke, Glede premičnih cen se bodo morali šele dogovoriti o časovnem razdobju, v katerem bodo uveljavljali višje cene. Po vnaprej določenem času se bodo namreč morale povrniti na prejšnjo raven.
Oblasti računajo, da bo ta sistem določanja cen pripravil proizvajalce do tega. da bodo postavljali na trg čimveč novih proizvodov.
držav EFTA od 128.9 milijona dolarjev lani na 115,6 milijona dolarjev letos, to je za 13.3 milijona dolarjev ali za 10,3 odsto. To znižanje medsebojne trgovine je nastalo kot posledica ukrepov držav EFTA, ki dajejo prednost trgovini med članicami, ostalo pa omeiujejo. Ker takšen položaj ni niti v interesu držav EFTA niti Jugoslavije, bodo skušali predstavniki v Ženevi poiskati na podlagi jugoslovanskih predlogov pot, kako bi ponovno okrepili medsebojne trgovinske odnos -e.
Jugoslavija - EGS
V Evropski gospodarski skupnosti sta med drugim organizi rana tradicionalna zunanjetrgovinska partnerja Jugoslavija-Italija in Zahodna Nemčija. Okoli 30 odsto skupnega jugoslovanskega izvoza in okoli 40-50 odsto jugoslovanskih kmetij skih pridelkov gre na tržišča držav EGS. Države EGS so na
KAJ 50 POKAZALE DOSEDANJE IZKUŠNJE
Hidrocentrale tudi v atomski dobi
Brez premoga še ne pojde - Petrolej in zemeljski plin kot vira pogonske sije
Angleški strokovnjak za energijo lord Hinton je na posvetovanju o svetovnih zalogah energije in razvoju zadevnih potreb v prihodnjih dvajsetih letih, ki ga je priredilo Britansko društvo za znanstveni napredek v Cambridgeu, v svojem referatu med drugim poudaril, da bodo nove hidroelektrarne ostale važen vir energije tudi v primeru večjega razvoja atomske energije.
Svetovno potrebo energije je ocenil sir Hartley, bivši predsednik Svetovne konference za e-nergijo, v sedanjem času na 5 milijard ton premogovnih enot (PE), pri čemer se bo potreba vsako leto povečala za 3,5 odsto. Do leta 1985 bo ta potreba dosegla 12 milijard ton PE. od katerih bodo krili 4,44 milijarde s petrolejem, po 3 milijarde pa s premogom oziroma zemeljskim plinom. Vodne sile ocenjuje v tisti dobi le z 840 milijoni ton PE, jedrska energija pa bo dobavljala že 730 milijonov. Po tem računu se bodo povečali deleži petroleja pri skupni potrošnji od 32 na 37 odsto in zemeljskega plina od 15 na 25 odsto, delež premoga pa bo padel od 46 na 25 odsto.
Po cenitvi petrolejskega izvedenca Berkina bdo dosegla po-treba petroleja in plina 600 mi-lijard sodov ali 125 milijard ton PE, medtem ko so trenutno dokazana le ležišča od 100 milijard ton. Petrolejska industrija bi torej morala od leta 1985 najti še novih zalog za 160 milijard ton PE, to je za 60 odsto več kot v preteklih 20 letih. Strokovnjaki menijo, da znašajo dejanske zaloge petroleja in plina 40-kratno količino sedaj znanih zalog. Z moderno geofizikalno seizmično tehniko je mogoče mnogo hitrejše odkrivanje teh zalog kot do sedaj. Izboljšani načini omogočajo vrtanja do 9.000 metrov globine in s plavajočimi napravami lahko iščejo petrolej in plin sedaj do 180 m biorske globine. Končno obstajajo možnosti, da bodo z modernimi ekstrakcij skimi metodami lahko pridobivali velike količine nafte iz bogatih ležišč ka-tranovega peska in skrilavca.
Za razvoj uporabe zemeljskega plina je odločilna gospodarnost prevoza. Spričo velikih stroškov je prevoz s tankerji in ce-yovodi donosen le pri visokem Okoriščanju zmogljivosti teh Prevoznih sredstev. V zahodni Evropi bi se po mnenju dr. Krut Slnga lahko potrošnja zemeljskega plina v sedanji količini
orjaške rasti svetovne potrebe energije ne bodo mogli zadovoljiti brez premoga. Predvsem bo ostal premog važen za zahodno Evropo, ki bo vedno odvisna od uvoza energije. Smoter zahodne Evrope bi moral pri tem biti, da krije vsaj polovico potrebe goriv iz lastnih virov.
Vsi so si pa bili na sestanku edini o tem, da se kljub velikanski svetovni potrebi ni treba bati pomanjkanja energije in da nasprotno lahko računamo s presežki. Pri tem bosta na širokih področjih tekmovali dve ali še več vrst energije. Vendar bodo morda svobodno konkurenco resno ovirali državni posegi za zaščito domačih goriv.
(n)
Italija je zadovoljna
z jedrskimi elektrarnami
Jedrska elektrarna v Gariglia-nu je zaključila prvo nekakšno poskusno obdobje, ki je trajalo dve leti. Obrat je prekinil poslovanje za dober mesec, da bi med tem časom zopet »napolnili« reaktor ter pregledali stroje. Jedrsko sodelovanje v pogledu elektrarn obstoji med Italijo in ZDA, zlasti pa med Italijo in «Euratomom». Ustanove v omenjenih _ državah se medsebojno obveščajo o doseženih rezultatih. V Italiji abstajata poleg centrale v Gariglianu, katere inštalirana moč znaša 150 mil. vatov, še jedrski centrali v Latini in Trinu Vercelleseu. Te tri elektrarne obratujejo po različnih sistemih, da bi lahko dognali, kateri je najbolj učinkovit. Italijanski tisk naglasa, da so dosedanji poskusi povsem zadovoljivi. Ti rezultati so toliko bolj pomembni, ker se je italijansko osebje izvežbalo. Kakor znano, je uran pogonsko sred-?tvq teh elektrarn. Po mnenju italijanskega tiska pomeni u-vedba jedrskih elektrarn začetek nove dobe proizvodnje elek-™e energije v Italiji, ki ie tolik? bolj pomembna, ker je izkoriščanje v?dne sile doseglo ze skrajne meje razvojnih možnosti, na drugi strani pa Itali-ja nima sama dovoli premo-ga za nadaljnje širjenje obsega termocentral.
Javnost o elektrarni «Trnovo»
že večkrat smo poročali, da nameravajo v Soški dolini zgra °iti hidroelektrarno TRNOVO.
.	---- • -------- -------- Ta načrt je občinstvo razdelil v
,„„.milij°n°v ton PE do le- _ dva tabora: v enem so zagovorniki zgraditve elektrarne, v dru-
ta 1985 podeseterila. S tem bi Pa znašal delež tega plina pri svetovni potrebi energije v zahodni Evropi vedno še samo 7 do 20 odsto. medtem ko doseže v ZDA že danes 35 odsto.
. Glavni ravnatelj aneleških državnih rudnikov lord Tober.s. -,e Pil na sestanku mnenja, da
gem nasprotniki, ki trdijo, da bi zbirno jezero povsem pokvarilo naravne lepote tega planinskega kota. Nedavno je bilo v Ljubljani javno zasedanje na katerem so razpravljali o družbeno - ekonomski upravičenosti graditve HE Trnovo. Zagovorni-
ki graditve (strokovnjaki elektrogospodarstva) so poudarili hudo pomanjkanje električne e-nergije v Sloveniji in naglasili, da bi lahko elektrarno zgradili tako, da ne bi naravnemu okolju prizadejali občutnejše škode ,in sicer da ne bi skazili Soške doline od Kobarida pa do Bovca. Tudi samo zbiralno je zero bi lahko tako uredili, da ne bi spremenilo naravnega o-kolja, marveč bi postalo tudi zanimivo turistično središče (kakor so storili mnogokje v tujini). Nasprotniki graditve HE Trnovo (predstavniki Urbanističnega zavoda SR Slovenije, Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije, Turistične zveze Slovenije itd.) na zatrjujejo, da bi e-lektrarna vsekakor skazila podobo narave. Dolina Soče je pravzaprav edina še nedotaknjena slovenska prirodna lepota, pa tudi edinstven naravni park. V tujini gradijo podobne elektrarne le visoko v gorah ali pa v malo obljudenih dolinah. Razen tega se postavlja tudi vprašanje, ali bi se po dograditvi elektrarne lahko res držali določenega režima (po mnenju zagovornikov elektrarne bi npr. morali poleti čim manj prazniti zbiralno jezero), čeprav bi poleti močno primanjkovalo elektrike. Nasprotniki elektrarne svetujejo, nai bi poiskali dru. ge rešitve, da se premosti sedanja stiska glede pomanjkanja elektrike; tako bi pridobili tudi na času. Nekaj novih elektrarn bi namreč lahko usposobili za proizvodnjo že v 2 ali 3 letih, medtem ko bi hidroelektrarna pričela obratovati šele čez kakih sedem let.
TRŽAŠKI GLAS PROTI
O gradnji HE Trnovo je tekla beseda tudi na 3. planinskem večeru, ki ga je v sredo priredilo v mali dvorani Kulturnega doma Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Prof. Boris Pahor je v svojem predavanju poudaril, da bi gradnja zbiralnega jezera med žago in Bovcem bistveno spremenila sliko zgornje Soške doline. Jezero bi povzročalo vremenske motnje, pa tudi bregovi jezera bi bili stalno o-nesnaženi zaradi nihanja jezerske gladine, katero bi povzročalo periodično praznenje jezera. Prof. Pahor je naglasil da lahko pristojne oblasti v Sloveniji kako drugače poskrbijo za rešitev problema pomanjkanja električne energije, tembolj, ker so primorski Slovenci čustveno zelo navezani na Soško dolino, ki je zibelka Simona Gregorčiča, in ker so tudi kmetovalci doline proti graditvi jezera.
Na planinskem večeru je tudi dr. Rafko Dolhar predstavil občinstvu svojo knjigo »Pot. v planine«. Svojo razlago je spremljal s številnimi posnetki zimskih prizorov v planinah.	I
prvem mestu pri opremljanju jugoslovanske industrije.
V prvih desetih mesecih letos je Jugoslavija izvozila v države EGS blaga v vrednosti 217,5 milijona dolarjev, uvozila pa je iz teh držav za 273,2 milijona dolarjev blaga. Izvoz se je zvišal za 7,7 odsto, uvoz pa znižal za 13.2 odsto v primerjavi s podatki za isto razdobje lani. Udeležba držav EGS v skupni jugoslovanski zunanji trgovini znaša 25,4 odsto. Z EGS so bili pogovori o prilagoditvi skupnih potreb januarja in maja letos, vendar Svet EGS še ni do kraja prouči! jugoslovanskih predlogov, tako da se pogovori še niso nadaljevali.
SEV
Letos septembra je bil podpisan sporazum o udeležb: Jugoslavije v delovnih organih SEV (Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč). Ta sporazum s SEV je logična posledica pozi tivnega razvoja ekonomskih odnosov Jugoslavije z vzhodnimi državami v zadnjih letih. Blagovna izmenjava je stalno rastla, tako da države SEV sodelujejo že s 30 odsto v jugoslovanski zunanji trgovini. Poleg tega se razvijajo tudi druge oblike gospodarskega sodelovanja, kakor sta industrijska kooperacija in znanstveno-tehnično sodelovanje. Na podlagi sklenjenega sporazuma sodeluje Jugoslavija v več stalnih komisijah SEV. Jugoslovanska uradna delegacija se je udeležila dveh zasedanj stalne komisije SEV za zunanjo trgovino in nekaterih drugih komisij. Sodelovanje se razvija na podlagi medsebojnih koristi ter se lahko razširi tudi na druga gospodarska področja v stalnih komisijah, kolikor bodo Jugoslavija in države SEV smatrale to za koristno. Na zasedanju izvršnega odbora SEV je v začetku decembra letos prvič sodelovala tudi Jugoslavija.
Jugoslavija spolnila pogoje za pristop v GATT
Sodelovanje Jugoslavije z GATT se je začelo že leta 1959. Od takrat je Jugoslavija stalno prilagajala svoj zunanjetrgovinski sistem, kakor je to zahteval razvoj njenega gospodarstva in močnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Konec 1962 je Jugoslavija pristopila v GATT kot začasni član ter je začela v celoti izvajati odredbe GATT. Da pa odnosi z GATT še niso bili do kraja urejeni, je bil razlog v tem, da Jugoslavija še ni imela stalne carinske tarife; kajti tarifa iz leta 1961 je bila le začasna. Z uvedbo stalne carinske tarife pa je Jugoslavija izpolnila vse pogoje za prehod v stalno članstvo GATT. Vložila je svojo ponudbo za udeležbo pri trgovinskih pogovorih v Kennedyjevi rundi in zahtevala od glavnega generalnega ravnatelja G AT, da uvede postopek za njen pristop. Jugoslavija. je svoje carinske tarife znižala povprečno od 23,3 odsto obremenitve blaga na 11,7 odsto, v okviru gospodarske reforme so bile določene sprostitve na gospodarskem področju in sprejeti so bili drugi ukrepi. Zato je Jugoslavija smatrala, da ni potrebno voditi še posebnih pogajanj za določitev carinskih tarif z GATT. Teda nekatere države, članice te organizacije, so zahtevale, da Jugoslavija sprejme še posebne carinske popuste pri vstopu v GATT. Jugoslavija pa je poleg velikega znižanja carin v juliju letos napravila skrajne napore v svoji ponudbi, ki se nanaša na nekmetijske proizvode. Predlagala je znižanje veljavnih carin za okoli 25 carinskih postavk, za okoli 250 carinskih postavk pa konsolidacijo sedanjih stopenj. Te postavke obsegajo okoli 40 odsto jugoslovanskega nekmetijskega uvoza. Jugoslavija je pokazala tudi polno razumevanja
za stališča posameznih držav ter je pripravljena, da iz pred ložene ponudbe izloči določene proizvode in da jih prenese v okvir carinskih Koncesij, zapo-padenih v ponudbi za vstop v polnopravno članstvo GATT. Vendar je to mogoče izvesti samo, če se s tem prenosom oslabi ponudba za sodelovanje v Kennedyjevi rundi; kajti z izvedenim znižanjem carin je Jugoslavija že napravila določeno koncesijo in je popustila največ, kar lahko v danih razmerah napravi. Zato je pričakovati, da bo delovna skupina, ki je začela s svojim delom 2. decembra, kmalu zaključila svoje proučevanje in tako omogočila, da Jugoslavija pristopi kot stalen član h GATT. To bo v korist tako Jugoslaviji kot ostalih članic te organizacije.
V. š.
AMERIŠKO POSOJILO ZA IZVEDBO GOSPODAR. PREOSNOVE
Ameriški veleposlanik v Beogradu Elbrick je naznanil, ds so Združene ameriške države dovolile Jugoslaviji posojilo 57 milijonov dolarjev, da bi uspešno izvedla gospodarsko preos-novo, ki se je pričela meseca julija.
ZNIŽANJE CARINE MED
DRŽAVAMI EFTA 80 ODST.
Konec leta se bodo carine za industrijske izdelke med državah EFTA (Anglija, Švica, Danska, Švedska. Norveška, Avstrija in Portugalska) znižale za nadaljnjih 10 odsto. Tako bo doseglo zniževanje, ki se je začelo leta 1960, 80 odst.. Carine bodo odpravljene popolnoma konec leta 1966. To so napovedali gospodarski izvedenci EFTA v Ženevi. Finska se je samo pridružila EFTA in je glede zniževanja carin zaostala za eno leto.
Ustanovitev Poslovnega združenja
energetike Slovenije
V Ljubljani je bilo ustanovljeno Poslovno združenje energetike SR Slovenije z nalogo, da združuje podjetja, ki se u-kvarjajo z zagotovitvijo energije. Pri tem je zapopadena tako električna energija kot premog, plin in petrolej.
Ze pred dvema mesecema je bilo ustanovljeno v Ljubljani Poslovno združenje proizvodno-prenosnih in proizvodnih podjetij elektrogospodarstva Sloveni je, ki je obsegalo Dravske elektrarne, Soške elektrarne in Savske elektrarne ter termoelektrarne Trbovlje, Šoštanj in Brestanico. Rudniki in metalurška podjetja, ki so zelo zainteresira na na zagotovitvi zadostne kvalitetne energije, pa so dali pobudo za razširitev poslovnega združenja elektrogospodarstva. To iniciativo sta podprla tudi republiška gospodarska zbornica in republiški sekretariat za gospodarstvo. Namen novega združenja energetike je, da se čimprej začne skladno reševati problematika celotne energetike v Sloveniji.
K poslovnemu združenju energetike Slovenije so pristopili tudi Poslovno združenje razdelje vanja električne energije Slovenije DES, Energokemični kombinat Velenje, rudniki Velenje, Tr bovlje-IIrastnik, Zagorje, Kočevje in Senovo, železarne Jesenice, štore in Ravne, tovarna glinice in aluminija Kidričevo ter tovarna dušika Ruše, pristopile pa bodo tudi plinarne podjetje «Petrol» in drugi.
Ob ustanovitvi združenja energetike Slovenije je bila ugotovljena nujnost, da se sistematično uskladijo analize potreb po energiji raznih oblik in razvo ja vseh energetskih panog v Sloveniji in v vsej državi.. Glede na različno tehnologijo in specifičnost posameznih energetskih panog bo poslovno združenje imelo ustrezne sekcije in po potrebi specialne službe v uradu združenja.
Pričakovati je, da se bodo podobna poslovna združenja usta novila tudi v ostalih jugoslo vanskih republikah.
V. S.
Francija kupuje največ ameriškega zlata
Med glavnimi kupci ameriškega zlata v času od julija do septembra nastopajo Francija, Avstrija, Španija in Belgija. Zlate rezerve Amerike so se v omenjenem času skrčile za 95,5 milijona dolarjev, čeprav so ZDA od Velike Britanije kupile za 132 milijonov dolarjev zlata.
Francija je v tem času kupila za 117 milijonov dolarjev zlata, a v vseh devetih mesecih leta 1965 747 milijonov. Med glavnimi kupci so v času od julija do septembra nastopili: Avstrija za 37,5 milijona dolarjev; Španija 30 mil. dol., Belgija 21 mil., Avstralija 83 mil., Turčija 8 mil., in Maroko 5,2 mil.
Ameriške zlate rezerve so se zmanjšale za okoli 1,5 milijarde dolarjev (od začetka tega leta) ter znašajo zdaj 13,8 milijarde dolarjev.
200 ton sovjetskega zlata v dveh mesecih
Prodaje zlata Sovjetske zveze, o katerih poročajo sedaj predvsem s tržišč zlata v Londonu in Parizu, pomenijo po mnenju londonskih gospodarskih opazovalcev mogoče le uvod v veliko nabavo deviz. Zamenjava zlata s trdno valuto bo verjetno trajala še vse prihodnje leto in morda še tudi več naslednjih let. Samo od septembra do novembra tega leta so Sovjeti prodali okoli 200 ton zlata. To ustreza okoli 133 milijardam lir. K tem transakcijam so prisilili Sovjete obsežni nakupi pšenice in nabava razne druge industrijske opreme na Zahodu.
Kako velike so zaloge zlata v Sovjetski zvezi, na Zahodu ni znano. Niti proizvodnje novega zlata ni mogoče niti približno zanesljivo ugotoviti. V Londonu cenijo proizvodnjo lanskega leta na okoli 120 milijard lir. Prodaje zlata v tej dobi pa so bile skoraj dvakrat tako velike. Sovjeti so morali na vsak način krepko seči po svojih rezervah zlata, ki so se morale po svoji vrednosti v zadnjih letih zmanjšati za okoli 600 milijard lir.
Tako so za dalj časa omejene
tudi možnosti dežele zlata, kot imenujejo Sovjetsko zvezo. Moskva je že odredila povečano proizvodnjo zlata in pri uvozih vztrajajo Sovjeti vedno bolj trdovratno pri zahtevi po dolgoročnih posojilih, (n)
AVSTRIJSKE IZVOZNE
NAGRADE ZA LES
Prizadevanja za dosego izvoznih nagrad za rezan les so se okrepila. Potem ko so avstrijske žage pred kratkim, kot smo že poročali, odločno postavile to zahtevo, se je tej akciji sedaj v polna meri priključila tudi avstrijska trgovina z lesom, ki se ukvarja z izvozom. Zainteresirani pripominjajo, da je on šlo do črtanja rezanega lesa s spiska izvoznih premij v debi, ko je na svetovnem trgu primanjkovalo rezanega lesa in se zato Avstriji ni bilo treba bati inozemske konkurence. Sedaj so se pa razmere na svetovnem trgu korenito spremenile.
(n)
Iz Milana na Jadran po vodi
Prekop so že zaceli graditi - Povezava tudi s Švico
Te dni so začeli kopati nov prekop, ki bo povezoval Milan preko Cremone s * vadom in s tem tudi z J odranskim morjem. Zadevni načrti segajo že v ’eto 1940 nazaj, šele sedaj se pa bližajo uresničitvi. Stroške, ki bodo znašali skupno 22 milijard 600 milijonov lir ali okoli 300 milijonov na kilometer si bodo delile država, nrizadete občine in pokrajine.
Novi prekop bo dolg 74,941 kilometrov in bo, kot rečeno, po vodi povezal milansko kotlino s Padom pri Cremoni. Širok bo 30 metrov in 3,25 metra globok, kar bo zadoščalo, da bodo lahko po njem plule ladje do 1.350 ton torej ladje, katerih tovor bo ustrezal tovoru okoli 70 železniških vozov. Prevoz po vodi bo seveda za najmaij polovico, po večini pa celo dve tretjini cenejši kot po kopnem. Ladijski prevoz bo prišel prav zlasti težki industriji, katere izdelke ie Po kopnem mogoče prevažati ie z velikimi stroški. Po Padu že plovejo take velike ladje, ki vozijo v Cremono in druga obrežna mesta zlasti nafto, s katero bodo v bodoče lahko ceneje zalagali tudi Milan.
Prekop bo prečkal področje 21 občin v milanski pokrajini in 6 občin v cremonski Ceste in železnice bodo speljali čez prekop z mostovi, na vsaka dva kilometra predvidevajo nov most. Ob bregovih prekopa bodo zgradili dvoje cest za avtomobilski promet. Prvi del prekopa, na katerem so začeli seda' delati, bo dokončan predvidoma v 600 dneh, ves prekop pa v 6 do 8 letih in takrat bo. Milan povezan po vodni poti z morjem in
tovorne ladje bodo lahko plule brez prekladanja iz Milana v južno Italijo.
če bo seveda šlo vse gladko. Premagati je bilo treba zlasti odpor obrežnih poljedelcev, saj so morali razlastiti skupno 6 milijonov 700.000 kv. m zemlje.
Prekop Milan — Cremona je sicer le del velikopoteznega načrta, ki predvideva po drugi strani povezavo Milana z jeze-
rom Lago Maggiore Tako bi se žala.
švicarski Locarno, ki stoji cb tem jezeru povezal po vodni poti s padsko kanalizacijo, ki se izteka v Jadran. Tem načrtom ki jih brani »Družba za vodno pot Locarno — Benetke«, ki ji predseduje Švicar Camillo Be-retta, se pa za sedaj z vsemi silami protivi švicarska vlada, ki po svojem starem izročilu brani švicarski prevoz po železnici, ki bi ga nova zveza o gr o-
Kaj se obeta naši deželi od prekopa
Od povezave Milana in Jadra na s plovnim prekopom bi imel korist tudi Trst, da o južnem delu Furlanije in vsej deželi Furlaniji . Julijski krajini sploh ne govorimo. Benetke bi namreč že tako bile povezane po vod ni poti z najbolj industrializiranimi področji severne Italije, na drugi strani pa bi bil z Benetkami povezan Trst, sa' se od Benetk do Portogruara vije sicer zanemarjen, a uporaben prekop, po katerem plujejo manjše ladje. Italijani imenujejo to vodno pet «Litoranea veneta». Po njej lahko zdaj plujejo — sicer s težavo, ladje do 600 ton nosilnosti. Prekop bi morali zlasti
v bližini Portogruara, kjer se zliva v morje, lepo preurediti, saj je ponekod popolnoma za nemarjen.
O vprašanju izkoriščanja tega preko j a bodo razpravljali danes v veliki dvorani videmskega tehnično - industrijskega zavoda »Arturo Malignani« na sestanku, ki ga pod pokroviteljstvom Zveze za notranjo plovbo v severni tlaliji priredi videmska trgovinska zbornica ob sodelovanju trgovinskih zbornic iz Be-
nekt, Trevisa, Gorice in Trsta. Sestanku bo prisostvoval tudi podtajnik za javna dela Romita. Govorili bodo docent ekonomske in finančne politike na milanski trgovinski univerzi «Lui-gi Bocconi« prof. I. Gasparini, nadalje dr. M. Bernardo in inž. L. Berti.
Tržaška trgovinska zbornica je pripravila posebno študijo c-prekopu Benetke — Trst V njej se poudarja, da bo uresničitev prekopa Milan — Cremona — Pad dovedla do nastanka obsežne industrijske cone vzdolž vsega prekopa. Ako bi uredili prekop od Benetk do Trsta bi tudi obrežno področje dežele Furlanije - Julijske krajine imelo tako zaželeno industrijsko področje. Ureditev tega prekopa bi bila za Trst izrazito pristaniškega značaja. Povezala bi na. še mesto ne le z beneškim obrežjem in južnim delom Furlanije, ampak kar z naj večjimi industrijskimi središči severne Italije. To bi predvsem znatno znižalo stroške za prevoz polizdelkov iz tovarn naše dežele proti industrijskim obratom severne Italije.
PRIČELI SO GRADITI PREKOP OD MILANA DO CREMONE, KJER SE BO ZDRUŽIL S PADOM. PO OBNOVLJENEM PREKOPU NAJ BI TUDI TRST POVEZALI Z BENETKAMI
O MNENJE DRUGIH O
Ko bi živeli drugič
Gotovo vas kdo včasih vpraša: «Ali bi hoteli živeti še enkrat?« Preden vam nato odgovorim, moram ugotoviti, kaj pravzaprav pomeni to vprašanje. Seveda bi to vprašanje ne imelo smisla, ako bi hoteli živeti na novo, pa bi se tega ne zavedali, da namreč živimo drugič.
Pri tem se postavljata dve možnosti. Na novo živeti, ne da bi lahko vplivali na potek življenja; to pa bi ne pomenilo na novo živeti, tako kakor smo živeli prvič. V drugem primeru bi živeli ponovno, in sicer svesti si, da živimo enako kot prvič in da ne moremo na tem spremeniti prav ničesar. Tako bi že vnaprej vedeli, kaj nas čaka. Vedeli bi na primer, da bo ta in ta dan nastopil srečni dogodek, drugič pa nesreča. Vedeli bi, da bomo pri 23. letu z velikim uspehom diplomirali na univerzi, tri leta nato pa bomo našli lepo služ-bico, ki nam bo zagotovila mirno bodočnost; vedeli bi, da se bomo pri 29. letu oženili z ljubljeno nevesto; da bomo pri 33. letu postali oče krasnega fantiča ter prav v istem letu zadeli na loteriji.
Toda morali bi tudi pričakovati, da bomo pri 34. letu zgubili svojo ženo in svojega otroka pri avtomobilski nesreči, da bomo v 37, letu hudo zboleli za tifusom; da bo pri 45. letu propadlo podjetje, pri katerem smo imeli lepo mesto, in da bomo- več let morali i-skati primerno službo ter bomo v 60. letu umrli za rakom na jetrih...
Ne vem, kaj si bo mislil bralec o takšnem življenju, med katerim bi vse vedel poprej, kaj se bo zgodilo, kakor ni mogoče spremeniti sporeda organiziranega potovanja in se je treba strogo ravnati po njem. Jaz ne bi hotel živeti vnovič vod takšnim pogojem; rajši doživljam presenečenja, prijetna ali neprijetna.
Kako bi sprejeli veliki ljudje, kakor n. pr. Napoleon ponudbo, da bi živeli ponovno. Kaj bi odgovoril Napoleon na skalnatem otoku Sv. Helene. Ali bi ga še zapeljevala briljantna kariera iz časov, ko je bila Evropa pod njegovo peto? Ali bi Mozart hotel vnovič umreti v 32. letu v zameno za to, da je lahko komponiral eno izmed svojih velikih skladb?
Gotovo bi bili odgovori na podobna vprašanja odvisni od vprašanja, kako so ljudje prebili prvo življenje, v sreči ali nesreči. Sicer pravijo, da se človek srečen ali nesrečen že rodi in da že v sebi nosi posebna razpoloženja, ki ga delajo srečnega ali nesrečnega. Včasih pa se človek tudi grize po nepotrebnem. Slavni arhitekt Corbusier, ki je nedavno utonil, ni mogel niti na stara leta odpustiti tistim, ki so kritizirali ob njegovem nastopu njegovo arhitekturo, ki je pomenila pravo revolucijo; pozabil je pač, da vse nove ideje naletijo v začetku na odpor. Zaradi prvih kritik je bil še v poznih letih zagrenjen, čeprav so ga strokovne revije imenovale največjega arhitekta, ki ga po Michelangelu še nikdo ni prekosil.
Vemo pa tudi za druge primere, ko so veliki umi zaton svojega življenja preživljali povsem mirno in zadovoljno, čeprav je bila njihova mladost grenka. Verjetno bi takšni ljudje kljub trdemu življenju v zgodnji mladosti sprejeli ponudbo, da bi živeli še enkrat.
(Po sestavku Francoisa Fosca v »Tribune de Geneve«)
Jz življenja
Vsi sodijo človeka po videzu, nihče ga ne sodi po tem, kar je v resnici. (SchillerJ.
Srečni narodi, ki nimajo potrebe po junakih. (BrechtJ.
1

MEDNARODNA TRGOVINA
•	RADIO »SVOBODNI TI-ROL». Avstrijska obveščevalna agencija APA je poročala, da je postaja ((Svobodni Tirol» pričela oddajati, da bi med južnimi Tiroloi v Italiji širila propagando za odcepitev Južnega Tiro-la. Svojo oddajo je pričela z vojaškimi koračnicami, katerim so sledile izjave o pariškem dogovoru med avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem in De Gašperjem glede priznanja avtonomije južnim Tirolcem in tako dalje. Vest APA so ponatisnili tudi avstrijski listi. »Corriere della sera» poroča iz Bočna, da se oddaja na Južnem Tirolskem sploh, ni čula. Da bi jo lahko slišali na Južnem Tirolskem bi se oddaja morala vršiti na kratkem valu 95, ne pa na frekvenci 104 me-gaciklov.
«6 SAMO IZMENJAVA ITALIJA N S K O — AVSTRIJSKIH VLJUDNOSTI. Avstrijski zunanji minister dr. Kreisky je v razgovoru s sodelavcem zahod-nonemške agencije DPA polemiziral s kanclerjem dr. Klausom, ki je po svojem povratku iz Rima. kjer se je sestal s predsednikom Saragatom in ministrskim predsednikom Morem izjavil,, da je ozračje za nadaljevanje pogajanj med Avstrijo in Italijo o Južnem Tirolskem »ugodno«. Dr. Kreisky je pripomnil, da samo ugodno ozračje in izmenjava vljudnosti ne bosta dovedla do rešitve tako zapletenega vprašanja, kakor je južnotirolsko. Res je da italijanska vlada želi reši tev tega vprašanja, toda na način, ki ne ustreza ali pa vsaj malo ustreza avstrijskim zahtevam. Vprašanje je, ali je italijanska vlada pripravljena rešiti vprašanje na način, ki bi ga sprejeli južni Tirolci. Avstrijska vlada si bo morala še monogo prizadevati, da pride do rešitve tega vprašanja. Krei-sky se želi sestati s Fanfanijem, toda takšen sestanek bi imel smisel samo v primeru, ako je Fanfani pripravljen na povsem konkreten razgovor.
•	POLEMIKA ZARADI PO VABILA NEMŠKIH ŠKOFOV. Kakor smo že poročali, so poljski škofje naslovili na nemški katoliški episkopat nekakšno poslanico, v kateri se zavzemajo za spravo med poljskim in nemškim narodom. V novem ozračju naj bi rešili tudi vprašanje razmejitve, in sicer naj bi Nemci priznali sedanjo mejo na Odri in Nisi glede na to, da so Nemci kolonizirali nekdanje poljske pokrajine. Hkrati ■ so poljski, »škofje povabili nemške škofe, flžtj se udeležijo proslave 1000-letnice pokrištja nienia Poljakov v Čenstohovi. Nemški škofje so se odzvali, poljskemu povabilu ter izrazili pripravljenost na spravo med obema narodoma. V odgovoru pa pravijo, da so bili Nemci povabljeni v poljske kraje in da teh torej niso kolonizirali s silo. Nemški škofje priznavajo, da je po izselitvi Nemcev in naselitvi Poljakov na ozemlju vzhodno od Odre in Nise nastal nov položaj, ne izražajo pa se konkretno glede same meje. V poljskem parlamentu je neki poslanec kritiziral poljske škofe, češ da bi ne smeli začeti razgovorov z nemškimi škofi, dokler zahodnonemška vlada ne prizna meje na Odri in Nisi. Prav tako kritizira Poljske škofe več vladnih listov, kakor «Trybuna iudu» in «Zycie Warszawv». Tej kritiki se je pridružilo tudi glasilo katoliškega gibanja «Pax», ki sodeluje z vlado
» GRŠKA CERKEV NOČE SPRAVE. Glasnik atenskega nadškofa je izjavil, da je grška pravoslavna cerkev proti preklicu izobčitve; kajti papež Leon IX. se je odločil za ta korak proti carigrajski cerkvi z obtožbo, češ da je podpihovala najrazličnejša krivoverstva. Izobčenje katoliške cerkve, ki ga je preglasil patriarh Mihael Cerulerij je bilo utemeljeno s krivo razlago naukov apostola Pavla, ki jo je pripovedovala katoliška cerkev. Glas-nik atenskega nadškofa je na-g'asil, da ni papež Pavel VI. zdaj vprašal nikogar za mnenje, medtem ko pravoslavne cerkve, ki so upravljane demokratično, ne morejo sprejeti ni-kakega sklepa brez odobritve s strani sinoda vseh pravoslavnih cerkva. Kakor znano, je bi la grška cerkev tudi proti srečanju med papežem Pavlom VI. in carigrajskim patriarhom A-tenagorasom, ko je papež obiskal Jeruzalem.
•	SREČANJE V VESOLJU. V sredo ob 2,34 popoldne (po newyorškem času) sta se v vesolju srečali dve ameriški vesoljski ladji ((Gemini 7» in «Ge-mini 6». Približali sta se na razdaljo 1,80 metra. »Gemini 7« je bila v vesolju že dvanajs* dni, medtem ko so »Gemini 6« izstrelili šele v sredo. Do srečanja je prišlo na razdalji 300 km od zemlje. »Gemini 6» je šest ur »zasledovala« ladjo ((Gemini 7», ki je hitrost zadrževala. Prvič v človeški zgodovini so se v vesolju srečali astronavti, in sicer sta v »Gemini 7» Frank Borman in James Lovell, v (-Gemini 6» pa Walter Shirra in Thomas Stafford. Američani so toliko bolj zadovoljni s tem uspehom, ker je pri prvi izstrelitvi »Gemin: 6» obtičal motor in so moral: izstrelitev preložiti.
GENERAL DE GAULuLE V NEVARNOSTI. Ker ni dosedanji predsednik francoske republike gen. de Gaulle na črvih volitvah zbral absolutne večine glasov, bosta v nedeljo 19. t.m. nastopila na novih ožjih volit-
vah on in socialist Mitterrand. Za tega so, kakor znano, pri zadnjih volitvah nastopili enotno komunisti in socialisti, medtem ko je iz sredine pobral de Gaullu mnogo glasov Lecanuet pristaš katoliške stranke MRP. Izvolitev de Gaulla ni povsem zagotovljena prav zato ne. ker se katoliško usmerjeni ljudje ne navdušujejo preveč za de Gaulla. Katoliški dnevnik «La Croix» ni javno podprl kandidaturo de Gaulla. Poskusna glasovanja so napovedala de Gaullu okoli 60 odsto glasov.
® POLITIČNE POSLEDICE ZA ŠPANIJO. Francoski listi poročajo iz Madrida, da utegnejo nekateri zaključki vesoljnega cerkvenega zbora izzvati .v kratkem času političen odmev na španskem. Ako bo Francova vlada upoštevala sklepe kon čila, potem bodo ti nujno vplivali na Francovo vladavino. Ako bo npr. madridska vlada uporabila koncilski odlok o verski svobodi, potem bo morala priznati tudi protestantom na Španskem popolno enakopravnost. V resnici uživa katoliška cerkev pred protestantsko nekatere prednosti. Za enakopravnost protestantov se že dolgo zaman bori španski minister za zunanje zadeve Ferdinande Maria Castellia.
e ZOPET SESTANEK MED AMERIŠKIM IN KITAJSKIM VELEPOSLANIKOM. V Varšavi sta se v sredo zopet sestala poslanika Združenih ameriških držav (Gronouski) in Kitajske (Wang Kvo-ciuan) ter skušala pojasniti gledišči svojih vlad o mednarodnem položaju. Ker gre za zaupna pogajanja, niso objavili sporočila o rezultatu razgovora. Gronouski je dejal časnikarjem, da si Amerika prizadeva, da bi v jugovzhodni Aziji našla mirno rešitev za vsa vprašanja; po zadnjem razgovoru je upravičeno upanje, da bo Kitajska izpustila 5 zaprtih Amerikancev. Kitajski poslanik je priznal, da so odnosi med obema državama napeti, kakor so bili vselej. Prihodnji sestanek bo šele marca 1966, ker odide kitajski poslanik na dolg »odmor«. Poslanik je dejal, da je težko reči, da je bil med razgovorom dosežen kakšen napredek.
VELIK USPEH ANGLEŠKEGA TEDNA
»Financial Times« poroča, da je John Wrightson, načelnik i-talijanskega oddelka v Svetu za izvoz v evropske dežele, izjavil na tiskovni konferenci, da je »angleški teden» v Milanu izredno uspel. V 402 trgovinah so prodali nad 20 odsto več angleškega blaga kakor sicer. Prodali so vec najrazličnejšega angleškega blaga, kakor keksov, napravljenih ženskih oblek, pa tudi sodobnega pohištva. Vodja neke trgovine je povedal, da so v njegovih prostorih prodali med tednom za 110 odsto blaga več. Angleški konzul v Milanu Maxvell je pripomnil, da so posebno dekleta kupovala angleške obleke. Prodali so tudi mnogo angleških zaves.
NOVOLETNI SEJEM NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V Ljubljani je prišlo v navado, da vsako leto pred prazniki odprejo tako imenovani novoletni sejem, namenjen potrošnikom, ki ob praznikih radi nabavljajo najrazličnejše potrebščine, da bi čim leeše opremili svoje stanovanje. Takšen sejem bodo na razstavišču odprli tudi jutri 18. t.m. Razstavljala bodo razna podjetja, tako npr. »Modna oblačila», «Tobak», «Bala», »Galeb«, «Obrtnik». «Contal» in druga.
PRED PODRAŽITVIJO PRAŠIČEV V ZAH. NEMČIJI Zahodnonemška vlada je zahtevala od komisije Evropske gospodarske skupnosti znižanje carine na uvoz živih prašičev za 33 mark (za 100 kg), komisija pa je pripravljena pristati samo na znižanje za 5 mark (za 100 kg). Od 14. novembra je cena prašičev za zakol padla od 314 mark (za 100 kg) na 279 mark. Spričo tega namerava vlada znižati carino kvečjemu za 20 mark (pri 100 kg), in to samo v primeru, ako bi se cena zopet dvignila. Strokovnjaki so mnenja, da se bodo cene pozneje dvignile, ker so kmetje zdaj pripeljali nenavadno mnogo živine na trg.
USPEH PADOVANSKEGA SEJMA PERUTNINE Na padovanskem sejmišču se je zaključila 4. razstava plemenite perutnine pod geslom MAV 65. Na površini 15.000 kv. metrov
so razstavljali 104 perutninarji iz Italije in 5 iz tujih dežel. Raz, stavljenih živali je bilo 4.332 (411 puranov, 1.378 pegatk, 960 zajcev, 516 kapunov, lil rac in 956 gosi. Sejem si je ogledalo 17.916 oseb. Prireditelji so z o-biskom in zaključenimi kupčijami zadovoljni, tako seveda tudi operaterji.
Finančna kriza Javnih skladišč rešena
Minulo soboto je bil na zakladnem ministrstvu medministrski sestanek, na katerem so razpravljali, d težavah tržaškega pristanišča in v tej zvezi tudi sprejeli nekaj važnih sklepov.
Sestanka, ki mu je pred: c-do-val zakladni minister Colombi so se udeležili minister za trgovinsko mornarico Spagnolli in predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine (predsednik dr. Berzanti, vladni komisar dr. Mazza in poslanec Belci).
Proučili so težko finančno stanje tržaških Javnih skladišč in pa perspektive pristaniščnega premeta v bodočnosti glede na nameravano ustanovitev Pristaniške ustanove. Vladni predstavniki so ravnatelju Javnih skladišč zagotovili državni prispevek za kritje primanjkljaja, ki se je nabral v tem in v preteklih letih, kot tudi tistega, ki se bo nakopičil vse do ustanovitve pristaniške ustanove. Konec letošnjega junija je znašal primanjkljaj 1 milijardo 345 milijonov lir, do konca leta pa se bo povzpel do 1,6 milijarde a v prihodnjem letu bo narastel za nadaljnjih 400 milijonov. To pomeni, da bi moral znašati državni prispevek kaki 2 milijardi lir.
Glede soudeležbe vlade dežele Furlanije - Julijske krajine pri podpori Javnim skladiščem je komisar dr. Mazza pojasnil, da deželni odbor ne bo prispeval za kritje primanjkljaja, pač pa bo dežela prispevala k stroškom za upravo skladišč po ustanovitvi Pristaniške ustanove. O skupnem prispevku države in dežele je bilo prvič govora prav na medministrskem sestanku. Predstavniki naše dežele so v tej zvezi naglasili, da dežela nima juridične pristojnosti za reševanje vprašanj tržaškega pristanišča, vendar bo ustanovni zakon Pristaniške ustanove izrecno določal, da lahko Javna skladišča prejemajo denarno podporo tudi od deželne vlade.
V državni letni podpori Javnim skladiščem (vštevši deželni prispevek) bo za leto 1967 vključena tudi vsota, ki so jo doslej vsako leto nakazali Javnim skladiščem iz sklada za Trst (Fondo Trieste), in sicer 1,5 milijarde lir, pa še 500 milijonov lir, namenjenh vzdrževanju pristaniške opreme ter upravi železniškega omrežja v Jav. skladiščih. Potemtakem bodo začenši z letom 1967 lahko uporabili vsako leto 2 milijardi lir iz sklada za Trst za druga važna dela, namesto za Javna skladišča.
Država bo prevzela tudi stroške za vzdrževanje opreme v J. skladiščih, in sicer v smislu u-stanovnega zakona o Pristaniški ustanovi.
Doslej je znašala letna državna podpora za Javna skladišča le okoli pol milijarde lir. Novega prispevka ne bo zajel usta novni zakon za Pristaniško u-stanovo, marveč.ga bo prevzelo naravnost ministrstvo za javna dela. V preteklosti je moral za to skrbeti vladni komisariat, ker ni naše pristanišče že od daljnega leta 1918 klasificirano. Klasificirali ga bodo šele po u starovitvi Pristaniške ustanove.
Vlada je zagotovila državni prispevek tudi Ustanovi za tr-
žaško pristanišče. S tem prispevkom bi morali kriti vse njene pejtjebe. .Zanjo bo prispevala tudi vlada dežele Furlanije Jh-lijske krajine, in sicer to njena podpora zadevala v prvi vr sti gradnjo infrastruktur, kakor izboljšanje prometnih zvez med tržaškim pristaniščem in italijanskimi ter inozemskimi področji, ki se ga poslužujejo. Prednost bo dana posebno \z-graditvi odsekov avto cest, ki gredo od Trsta do Benetk oz. Trbiža in zboljšanju železniškega omrežja. Razen tega si bodo deželne oblasti prizadevale s posegi pri vladnih oblastvih, da zadobita vladna sklepa o državni finančni podpori J. skladiščem in Pristaniški ustanovi zakonsko veljavo. V tej zvezi ie predsednik deželne vlade dr. Berzanti pojasnil, da bodo zadevna odloka sestavili na eni prihodnjih sej ministrskega sveta (morda še ta mesec ali najkasneje v januarju prihodnjega leta) in ju predložili poslanski zbornici. Splošno meni dr. Berzanti, da bosta zadevna odloka uzakonjena spomladi leta 1966 ali nekoliko kasneje.
Poslanec Belci je v razgovoru z novinarji naglasil, da se je medministrski sestanek zaključil za Trst povsem pozitivno in zagotavlja za bližnjo bodočnost ugodno rešitev najbolj perečih vprašanj tržaškega pristanišča, hkrati pa postavlja na trdnejšo osnovo prihodnost Trsta. Izrekel je iskreno zahvalo ministrskemu predsedniku Moru, zakladnemu ministru Colombu in ministru za trgovinsko mornarico Spagnolliju za občutljivost in razumevanje, ki ju je pokazala vlada za Trst kljub neugodnim finančnim činiteijem v sedanjem obdobju italijanskega gospodarstva.
Reorganizacija Tržaškega Lloyda
V smislu najsodobnejših sistemov upravljanja podjetij skuša Tržaški Lloyd z najbolj naprednimi tehničnimi pridobitvami docela obnoviti strukturo lastnega poslovanja, da zboljša gospodarjenje in funkcionalnost storitev. Obnovitveni načrt, ki ga ie izdelalo osrednje ravnateljstvo Lloyda s sodelovanjem posvetovalne ustanove «PRO-GREDI« (Soc. di consulenza a-ziendale) predvideva razčlembo notranje uprave na pet osnovnih organizmov: ravnateljstvo za poslovanje, ki bo razdeljeno v tehnično, pomorsko in hotelsko sekcijo, nadalje ravnateljstvo za potniški nromet in ravnateljstvo za blagovni promet, ravnateljstvo za upravo, ki bo obsegalo urade za računovodstvo, finance, davke itd. ter slednjič. ravnateljstvo za osebje, ki bo razdeljeno v dve skupini u-radov. Poleg omenjenih ravnateljstev bodo ustanovili še civa oddelka, in sicer odsek za nabave (vsega potrebnega za ladje ali pisarne) in za splošne storitve, v katerem bodo uradi za pravo, socialno skrbstvo, nošto in telekomunikacije idr. Okvir zaključujejo urad za študij, javne odnose, tisk in splošno organizacijo z modernim elektronskim centrom. (Ag. «Italia»)
Težki dinar prihaja
Narodna banka SFRJ bo v kratkem začela dajati v promet nove bankovce v smislu sklepa zvezne skupščine, in to v razmerju 1 proti 100, kar pomeni, da bo en novi dinar veljal 100 starih. Podobno preosnovo so izvršili na Francoskem, kjer so zamenjali stari denar v istem razmerju z novim, 100 starih frankov za enega novega — težkega. Tudi v Jugoslaviji že govorijo o težkem dinarju. V težkih dinarjih je npr. označena tudi nova pratika, na kateri stoji, da stane 3 težke dinarje. Stari bankovci in kovanci bodo še nadalje krožili v prometu. Tudi cene bodo še naprej obvezno označene v starih dinarjih. V začetku ne bo mnogo novih bankovcev v obtoku. Po vsej verjetnosti bodo stare zamenjali šele, ko se obrabijo. Novi bankovci se po zunanjosti ne bodo razlikovali od starih, le višina vrednosti bo označena drugače. Nevi bankovec za prejšnjih 5.000 dinarjev bo imel namesto prejšnje označbe 5.000 dinarjev 50 novih dinarjev. Namesto prejšnjega tisočaka bo zdaj nov bankovec z označbo 10 novih dinarjev. Novi kovanci se bodo razločevali od starih le po tem, da bo pod številom 50, 20 in 10 označba »par« (stotink) namesto' »dinarjev«. Nekoliko drugače bo z bankovci za 100 dinarjev in kovanci za 5 dinarjev. Stari bankovci po 100 dinarjev, ki bodo veljali en težki dinar, ostanejo še v prometu in novih ne bodo tiskali, počasi bodo zamenjani z novimi kovanci za en dinar (iz niklja). Namesto sedanjih kovancev pc, 5 dinarjev bodo izdali manjše kovance za 5 para. Sedanji kovanci pa 1 in 2 dinarja bodo v prihodnje odveč, ker določa zakon, da se bodo zneski pod 5 novih par (sedanjih 5 dinarjev) zaokroževali navzgor oziroma navzdol. (Tako zaokrožujemo zneske npr. v Italiji.) Po novem letu bo prehod na novi dinar obvezen le v računovodstvu bank in drugih organizacij ter v družbeno-političnih skupnostih in njihovih organih.
20-lsfeica podjetja «Koteks-Tobus»
Na poslovno najprimernejšem prostoru v Ljubljani na Miklošičevi cesti 5 v neposredni bližini hotela »Union« ter na velikem prostoru, ki ga urbanisti šele urejujejo za strogo središče mesta Ljubljane, je ob svoji 20-letnici obstoja izvozno in uvozno podjetje »Koteks-Tobus« odprlo svoje novo poslovno petnadstropno poslopje Poslopje je grajeno v sodobni tehniki, kakor se gradijo poslovna poslopja, v steklu, aluminiju, cementu in marmorju z najsodobnejšo opremo v skladu z drugimi sosednimi palačami.
V prizemlju novega reprezen tativnega sedeža »Koteks-Tobus« bodo trgovski lokali podjetja, in sicer ali kot obsežni razstavni prostori ali pa morda celo kot velika trgovina podjetja. Artikli, s katerimi se ukvarja tvrdka »Koteks - Tobus« so tiste vrste, ki privlačujejo tuje in domače kupce: usnjena galanterija v veliki izbiri in kakovostni izvedbi, ki po svojih zunanje estetičnih videzih privlačijo tuje turiste in domačine, ko iščejo primerna darila po trgovinah pred velikimi prazniki: usnjene kovčke, torbice, aktovke, denarnice, pa sove in jermenje, usnjene in krznene plašče, najrazličnejšo drugo galanterijo, tekstil in krzno.
Podjetje zbira domače surovine, predvsem živalske kože, a uvaža seveda tudi tuje iz najrazličnejših držav ter izvaža v veliki meri predvsem končne izdelke, deloma pa tudi izbrane in za predelavo pripravljene organske surovine.
»Koteks-Tobus« je plod integracije med dvema sorodnima podjetjema v letu 1962. ki je zlasti po spojitvi začelo še boij skokoma rasti, tako da je lansko leto doseglo 14 milijard di narjev prometa.
Največ izvaža v obe Nemčiji: Vzhodno in Zahodno, nato v Italijo, Avstrijo, ZDA in druge države. Leta 1964 je znašala skupna vrednost izvoza 8,150.000 dolarjev. Na prvem mestu je izvoz svinjskega usnja, in sicer ne več v toliki meri kot galanterij skega usnja, ampak kot obutvenega velourja in oblačilnega velourja, kjer vodijo Italijani, ki pa zelo radi posegajo po jugoslovanskem oblačilnem velour-ju. Zelo hitro raste tudi izvoz visoko kvalitetnih čevljev, a med njimi posebno smučarskih čevljev.
Podjetje spada med štiri velikane v jugoslovanskem merilu in ima gosto mrežo odkupnih postaj in skladišč po vsej Sloveniji.
(ar)
Drobtine z vesoljnega cerkvenega zbora
Osnovni namen vatikanskega vesoljnega zbora naj bi bil — tako komentirajo splošno delo vatikanskega koncila II. tudi nekatoliški listi — prilagodit: Cerkev novemu času ali, kakor pišejo na kratko — »aggiorna-mento«. Nekatera vprašanja, med njimi tudi vprašanje orne jevanja rojstev in uporabe raz-nil »zdravil« v ta namen — je koncil pustil nerešena, oziroma jih prepustil papežu v rešitev. Na tretjem zasedanju so pritiskali, da bi se lotih tudi tega vprašanja Maximos IV, kardinal Suenens, kardinal Leger in kardinal Alfrink, vendar si je papež Pavel VI. rezerviral to vprašanje, dokler ne bo komisija, ki ga proučuje po njegovem nalogu — v tej so tudi laiki — zaključila svojega dela in izdelala konkretne predloge. Fo raznih vesteh niso člani komisij dosegli še enotnega stališča v tem pogledu.
DRUGI DVE VPRAŠANJI
ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA
Pater Rene Laurentin, ki je s koncila stalno poročal za pariški dnevnik »Le Figaro«, je na koncilu obširno obdela! vprašanje položaja enega izmed zakoncev, ki ga drugi zakonec brez njegove krivde zapusti. Obstaja nam reč možnost, da bi Cerkev dovolila takšnemu zakoncu, da se poroči vnovič, kakor je to primer v pravoslavni Cerkvi.
Nerešeno je ostalo tudi vprašanje mešanih zakonov, nasproti katerim zavzema Cerkev odklonilno stališče (dopušča namreč mešane zakone samo v pri meru, ako se zakonca obvežeta, da bosta otroke vzgojila v katoliškem duhu).
KONCIL IN POLITIKA
Anatol Krasikov, sodelavec sovjetske poročevalske agencije »Tass«, ugotavlja v svojem komentarju o zaključku zasedanja koncila, da so bili »tradicionalisti« — konservativci, ki so nastopali proti »reformatorjem« na vesoljnem cerkvenem zboru — razočarani, ker ni konci! svečano obsodil komunizma. V zgodovini katolištva je to prvi. primer, piše Krasikov, da se je koncil razšel, ne da bi obsodil tistih, ki se ne strinjajo z naukom in delom Cerkve. Voditelji katoliške Cerkve so brez dvoma potegnili potreben zaklju-
ček iz dejstva, da so se milijoni ljudi postavili za zastavo socializma. Upoštevali so ludi, da so bile med koncilskimi oč-ti pomembne skupine škofov iz socialističnih držav, kakor iz Poljske. češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije, pa tudi iz Betonske in sovjetske Litve.
PAPEŽEVA OSEBNOST
«New York HersJd Tribune« pripominja, da današnja rimska katoliška Cerkev ni podobna Cerkvi izpred štirih zadnjih stoletij, ki je v 16. stoletji' obsodila luteranstvo. Ko bi oc bil koncil sestal pred 450 leti, bi verjetno ne bilo Lutrove protestantske reforme. Po zaključku koncila bo papež Pavel VI. boij svoboden pri izbiri, kakor je bil pred dvema letoma. Kaže, da bo izbral liberalno pot, pn kateri sta hodila papež Janez in koncil. Pavel VI je specialist v sodobni literaturi — prevedel je dela liberalnega katoliškega filozofa Jacguesa Maruaina v italijanščino; obdarovan je s širokim in drznim duhom. Tako je bil naklonjen francoskemu poskusu duhovnikov delavcev ter je nripravljen odpotovati tudi v Peking, da bi poiskal modus vivendi s komunizmom.. Papež Pavel VI. želi dobo srčnih in odprtih odnosov katoličanov do protestantov, Židov in vseh tistih, ki so druge vere ali pa te nimajo. V določenem smislu se njegov pontifikat začenja šele zdaj.
Nova vloga gospodarskih zbornic
v Jugoslaviji
Upravni odbor volijo sanrn podjetja - Samo ena zbornica za vso Slovenijo
Dne 16. decembra 1965 je bila v Ljubljani prva skupščina Gospodarske zbornice SR Slovenije, na kateri so se zbrali predstavniki gospodarskih organizacij, ki so jih izvolili najvišji u-pravni organi teh organizacij.
Prvi zbor izvoljenih predstavnikov gospodarstva predstavlja vsekakor poseben dogodek in menimo, da je potrebno ob tej priložnosti spregovoriti nekaj besed o tem dogodku. (O samem poteku zbora in volitvi novega vodstva bomo poročali v prihodnji številki).
V	decembru letos se pri vseh gospodarskih zbornicah na območju Jugoslavije sestajajo skupščine gospodarskih zbornic na svoja — prva zasedanja.
Vsekakor omenjena ugotovitev za tistega, ki ne pozna razvoja na tem področju, ne pove mnogo, čeprav skriva v sebi vse bistvene spremembe, ki so nastale letos, in sicer potem, ko je bil sredi marca sprejet temeljni zakon o enotnih gospodarskih zbornicah in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu. Navedeni zakon namreč določa, da obstoje v Jugoslaviji poleg Zvezne gospodarske zbornice tudi republiške gospodarske zbornice, in sicer prva za območje vse države, druge za območje republik, poleg teh pa še osnovne zbornice, in sicer za območje ene ali več občin.
Omenjene zbornice so enotne, kar pomeni, da ni specialnih zbornic za posamezna gospodarska področja, kot je bilo prej npr. za industrijo, trgovino in podobno. Zato mora biti temu primerna tudi notranja organizacija sedanjih zbornic, ker morajo biti v njo zajete vse gospodarske dejavnosti od industrije, rudarstva na tja do obrti in komunalnih dejavnosti, ki jih štejemo med gospodarske dejavnosti .Omenim nai da obstoje zato sedaj v zbornicah posebni sveti, v katerih se obravnavajo vprašanja nosameznih gospodarskih področij, kot npr. svet za črno in barvasto metalurgijo, svet za obrt, za trgovino in še drugi. Sveti imajo v zbornicah precej obširne pristojnosti in lahko tudi odločajo v nekaterih zadevah s svojega področja, kolikor si teh pravic ne pridrže drugi višji organi v zbornici.
V	tej zvezi naj omenimo, da v zbornicah obravnavajo mnoga skupna vprašanja, ki zadevajo dva ali več svetov, sveti skupno v občasnih ali stalnih koordinacijskih odborih, za nekatera strokovna vprašanja, kot npr. za ekonomsko-finančna, pa obstoje posebni strokovni odbori s stalnimi službami oziroma tajništvi v zbornici. Sploh predstavljajo sveti in strokovni odbori, kar pove že samo ime, ko-iegialna telesa, katerih člani so predstavniki podjetij — članov zbornic, ki jih izvoli najvišji zbornični organ. Gospodarska zbornica SR Slovenije ima sedaj 17 svetov in 4 strokovne odbore.
ORGANI
GOSPODARSKIH ZBORNIC
Poleg enotnosti gospodarskih zbornic ni nič manj pomembno dejstvo, ki bi ga morali omeniti že prej in kar je tudi posledica novega zakona o enotnih gospodarskih zbornicah, in sicer, da je najvišji zbornični organ občni zbor oziroma skupščina, njen izvršni organ pa u-pravni odbor. Pomembno je, da člane volijo sama podjetja oziroma širše gospodarske organizacije, in to posredno. Najvišji organi upravljanja gospodarskih organizacij, to so delavski sveti, so namreč izvolili najprej po enega predstavnika, id je potem v volilnem telesu volil dalje člana za skupščino. Volilna telesa so bila sestavljena po gospodarskih področjih — dejavnostih tako, da so sestavljali predstavniki iste dejavnosti svoje volilno telo. Notranje razmerje med člani skupščine pa je bilo določeno potem, ko je prejšnji upravni odbor po potrditvi
republiškega izvršnega sveta določil, koliko članov naj skupščina šteje. Osnova za to je bil čisti dohodek in število zaposlenih tako, da ima tista dejavnost več članov v skupščini, ki ima tudi več čistega dohodka in zaposlenih (v prejšnjem letu).
LOČITEV OD
DRŽAVNIH ORGANOV
Bistvena razlika je torej sedaj v tem, da so v novi skupščini zbornic voljeni predstavniki iz vrst gospodarstva in ne ■ več imenovani od raznih upravnih ali drugih organov. S tem bodo postale gospodarske zbornice pravi predstavniki gospodarstva in bodo lahko zastopali in uveljavljali preko zbornic svoje težnje in zahteve. Nov sistem, zlasti glede volitev, omogoča zbornicam popolno ločitev od upravnih in državnih organov sploh in s tem njihovo samostojnost.
članstvo v zbornicah je obvezno s tem, da postane vsaka gospodarska organizacija z vpisom oziroma s prijavo v osnovno zbornico istočasno član republiške in Zvezne gospodarske zbornice. Omenimo naj. da so nekatere republike, med njimi tudi Slovenija, odpravile okrajne gospodarske zbornice, to je po novem osno-vne zbornice tako, da prevzemajo v teh republikah republiške zbornice tudi vlogo osnovnih zbornic, kar zakon izrecno dopušča. Seveda pa morajo take zbornice prilagoditi svojo organizacijo tudi tej okclnosti, ker morajo v svojo dejavnost zajeti vse člane..
Člani gospodarskih zbornic so tudi zasebniki, ki imajo obrt ali gostilno, to so tako imenovani samostojni obrtniki in gostilničarji. To je razumljivo, saj o-pravljajo gospodarske dejavnosti, ki so važne za gospodarski razvoj in ki jih posebno v zadnjem času vedno bolj podpira tudi država.
Omenimo naj še nekatere važne dejavnosti zbornic. Pri zbornicah obstoje častna sodišča in posebna stalna razsodišča oziroma arbitraže. O častnem sodišču, njegovi pristojnosti in vlogi ne bi govorili, ker pove že ime samo dovolj. Stalno razsodišče pa je nova institucija, ki naj bi po sporazumu med
spornimi podjetji reševalo med njimi spore, o njih odločalo, v prvi vrsti pa skušalo doseči poravnavo. Odločba sodišča je pra-vomečna in izvršna, proti njej ni pritožbe, kar pomeni, da odločajo v eni stopnji in dokončno. Namen arbitraž je pospešiti postopke, jih poceniti in predvsem razbremeniti redna, to je gospodarska sodišča.
ORGANIZACIJA GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
Kot je bilo v uvodu rečeno, je bila prva skupščina Gospodarske zbornice SR Slovenije dne 16. decembra letos. Ta skupščina šteje skupno 76 izvoljenih članov in tri, ki so člani po položaju, to je predsednika in dva podpredsednika. Delovno območje republiške zbornice zajema vso Slovenijo in tako sega v določenem smislu tudi neposredno bo nas, ko gre namreč za obravnavanje številnih, ali bolje rečeno vedno številnejših skupnih vprašanj v zvezi z gospodarskim sodelovanjem na obmejnih področjih med Jugoslavijo in Italijo. Tu so zlasti sejmi, razgovori o pošlovno-teh-ničnem in podobnem sodelovanju, v Kopru pa ima zbornica poseben koordinacijski odbor, katerega naloga je v prvi vrsti krepitev gospodarskega sodelovanja med obmejnimi področji. Treba je ugotoviti, da je prav republiška gospodarska zbornica dala marsikako pozitivno pobudo na tem področju in da so sestanki predstavnikov te zbornice in zbornic na drugi strani meje vedno češči in plodnejši. Prepričani smo, da bo tako tudi v prihodnje.	—žj—
AMERIŠKA PŠENICA ZA V.
NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO
Združene ameriške države bodo prodale Vzh. Nemčiji za 3,4 milijona dolarjev pšenice nroti plačilu v dolarjih v gotovini, in sicer na osnovi cen svetovnega trga, ki se sučejo zdaj okoli 80 stotink dolarja za bušei (približno 1.830 lir za stot). Nadaljnjih 7 milijonov stotov pšenice v vrednosti 45,889.000 dolarjev pa bodo izvozile v Jugoslavijo v okviru načrta »hrana za mir« proti plačilu v dolarjih in to v 12 letih, začenši dve leti po izročitvi.
■____\ I tj : ' \
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Jadran — Zahodna Afrika Ladja «Bled» pristane 18. decembra v Benetkah, od koder bo nadaljevala plovbo proti Kopru in Reki. «Bočna» pluje proti Takoradiju in Abidjanu. »Bohinj« prispe danes v Marseille, v prihodnjih dneh pa odpluje proti Genovi in Jadranu. »Bovec« je zapustila 11. decembra Monrovio, namenjena proti Takoradiju. Temi in Lagosu-Apa-pi. »Dubrovnik« je zasidrana na Reki. »Pohorje« je priplula 11. decembra v Benetke. »Zelengo-ra» je v Benetkah.
F. & M. Pahor
Moška in ženska oblačila ter konfekcija
TRST - Via Imbriani, 9 - Viale Miramare, 183
Telefon 41-604
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta.
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Pobjeda» 27 decembra:
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Novi Vi-nodolski« 21. decembra;
Proga Jadransko morje —
Zaliv ZDA: »Makedonija« 25. do 27. decembra;
Proga Jadransko morje —
Južna Amerika: «Krk» 17. decembra;
Proga Jadransko morje —
Ciper in Izrael: «Risnjak» 17. do 18. decembra;
SKOK PREVOZNIN ZA PETROLEJ. V zadnjih mesecih so bile prevoznine za prevoz petroleja izredno nizke. Prejšnji teden so se nenadoma dvignile. Tako so poskočile za okoli 15 odsto za prevoz petroleja iz Perzijskega zaliva na 40.000-tonsfci petrolejski ladji. Velike petrolejske družbe, kakor Esso, Shell in Gulf med seboj tekmujejo pri iskanju petrolejskih tram-perjev.
sa rnuA mo
OBIŠČITE NASO STALNO RAZSTAVO VIN V LJUBLJANI NA CANKARJEVI UL. 6
Za opremljanje vaših domov
vam nudi
TOVARNA
DEKORATIVNIH
TKANIN
LJUBLJANA - Celovška 280
kvalitetne tkanine,
zavese in druge dekorativne tkanine
Per 1’arredamento delle vostre čase vi offre la
FABBRICA PER L ARREOAMENTO
TESSIIE
di LUBIANA - Celovška 280
i tessuti per tende di primissima qualita ed altri tessuti per 1’arredamento
Na političnem obzorju
Slovenskemu gledališču
je treba zagotoviti obstoj
Poslanka M. Bernetič je predložila komisiji poslanske zbornice dve važni resoluciji glede položaja slovenske manjšine in njenih ustanov v Italiji ter se pri tem sklicevala tudi na obisk predsednika Mora v Jugoslaviji,
V	prvi resoluciji poziva vlado, naj izda notrebne odredbe za stvarno izvajanje 3. člena posebnega deželnega statuta in naj prepusti deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine u-pravno pristojnost za reševanje specifičnih vprašanj manjšine. Razen tega tudi poziva vlado, naj uresniči načela 6. člena republiške ustave, ki jamči zaščito in enakopravnost jezikovnih manjšin z zakonskimi posegi, kakor tudi z dodelitvijo finančnih sredstev za njihovo izvajanje od 1 .januarja 1966 dalje.
V	drugi resoluciji pa poziva vlado, naj podeli potrebna sredstva za uspešen razvoj slovenskih kulturnih organizacij, zlasti pa Slovenskega gledališča v Trstu.
Prvo resolucijo je v imenu vlade sprejel podtajnik Mazza kot priporočilo. Glede druge resolucije pa je minister za turizem in javne predstave Corona izrazil začudenje spričo dejstva, da ie poslanka M. Bernetič sploh sprožila vprašanje dodelitve večjih finančnih sredstev za Slovensko gledališče, «ko pa je iz slovenskih krogov prejel pismeno zahvalo za vse, kar je za gledališče napravil«. Iz njegovih pripomb se da sklepati, da se mu zdi čudno, da se Slovensko gledališče ne zadovoljuje s 5 milijoni lir za vsako sezono. Glede vprašanja stalnosti našega gledališča pa je minister Corona že pred časom pismeno pojasnil, da sme obstajati v vsakem italijanskem mestu le eno samo «st.alno gledališče«. K tej ministrovi ugotovitvi moramo pripomniti, da je v Trstu res že stalno gledališče ,toda to je vendar italijansko in da je Slovensko gledališče pač slovensko; po vsem tem je zahteva Slovencev, da se tudi njihovemu gledališču ki je gledališče manjšine, prizna stalnost, upravičena.
MANJŠINSKE ORGANIZACIJE NA ((OKROGLI MIZI«. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je prišla na misel, da bi sproščeno razpravljanje o vprašanjih, ki zadevajo politični, gospodarski in kulturni položaj -v zamejstvu, lahko vvveliki meri pripomoglo k raz-čiščenju pojmov o naših živ 1,1 enjskih vprašanjih. Zato je sklenila uvesti tako imenovano ((Okroglo mizo« ter je na prvi sestanek povabila predstavnike našega javnega življenja v Trstu. Glavno poročilo je imel predsednik zveze Boris Race nastopilo pa je še 5 koreferen-tov s krajšimi poročili. Sestanek je vodil inž. Stanko Renko Predsednik je zlasti orisal odnose Slovenske-kulturno gospo darske zveze do drugih politič nih organizacij, medtem ko so se koreferenti pomudili bolj pri kulturnih in gospodarskih vpra šaniih. Navzoči so pozdravili med razpravo novo pobudo SKGZ. Ker .je bilo na prvem sestanku preveč vprašanj, je bil sprejet sklep, da bi se v prihodnje omejili na posamezne probleme, tako n. pr. na šolstvo vlogo mladine, delo gospodarskih organizacij itd..
MANJŠINSKO VPRAŠANJE V DEŽELNEM SVETU. Deželni svet Furlanije-Julijska krajine razpravlja o proračunu za 'leto 1966, hkrati pa tudi o izjavah predsednika deželnega odbora dr. Berzantija o sedanjem delu deželne uprave. V deželni odbor bodo v kratkem stopili tu di predstavniki socialistov, tako da bo njegova sestava v duhu sporazuma med strankami levega centra. Socialist Moro je v svojem govoru razložil poli-tičhe smernice socialistov, ki so prepričani, da se dajo uspešno braniti koristi delavstva le z vključitvijo v državno upravo Dr. Škerk, ki predstavlja v de želnem svetu Slovensko skupnost, je ugotovil, da je ustano vitelj samoupravne dežele prinesla nov polet v upravno življenje, obžaloval pa je, da ne proračun ne poročilo predsednika deželnega odbora dr. Berzantija ne omenjata slovenskih vprašanj. Ta vprašanja se da jo rešiti na podlagi člena 3 deželnega statuta, ki je povsem v dulmT ustave. Res je, da u stavno sodišče oporeka deželne mu svetu pristojnost v manjšin skih zadevah, toda dežela b: lahko dajala pobude osrednj? vladi, da se loti reševanja manjšinskih vprašanj.
NI BILO V DUHU SOCIALIZMA. V Šmihelu na Koroškem so popolnoma preuredili staro občinsko hišo 'in nanjo postavili tudi uraden napis. Ker je prebivalstvo občine' p0 ’ večini slovensko, so slovenski ob činski odborniki zahtevali, nai hi bil napis dvojezičen, v občinskem odboru je sedem socialistov, štirje slovenski pred stavniki in dva pristaša avstrijske (katoliške) ljudske stranke. Proti dvojezičnemu napisu je glasovalo pet socialistov (eden je bil odsoten), župan (socialist) m oba pristaša ljudske stranke sta se vzdržala glasovanja1 štirje slovenski predstavniki sc seveda glasovali za slovenSk’ napis. Na podlagi tega glasova nje so postavili na občinski u rad samo napis v nemščini.
Stare najemnine ostanejo
Vlada se je odločila za podaljšanje dosedanje stanovanjske zaščite za pol leta, to je do 30. junija 1966. Med štirimi koalicijskimi strankama (krščanskimi demokrati, socialisti, socialnimi demokrati in republikanci) je bil dosežen vsaj v načelu sporazum glede dokončne ureditve vprašanja najemnin; vendar se ie pokazalo, da je zadeva preveč zapletena, da bi se dala rešiti do konca tega leta, ko zapade rok za sedanjo zaščito. Pravzaprav bi bila vlada morala rešiti vso zadevo že poprej, kajti navada je, da gredo poslanci na počitnice še pred božičnimi prazniki. Posebni parlamentarni odbor, ki proučuje vprašanje stanovanjske zaščite, 5e ni utegnil izdelati stvarnih predlogov.
Ne gre samo za zgolj socialno vprašanje, kakor bi človek mislil na prvi pogled, temveč urejevanje najemnin se odraža tudi na splošnem gospodarskem področju; kajti najemnine, oziroma najemninski režim odločno vpliva na gradbeno dejavnost. Blokiranje najemnin, oziroma po domače rečeno, stanovanjska zapora negativno vpliva na razvoj gradbene dejavnosti. Mrtvilo v gradbeni dejavnosti pomeni brezposelnost v zidarski stroki Prav zato, vsaj tako kaže, so si pristaši vseh strank v koalicijski vladi na jasnem, da je treba postopoma odpraviti omeie-vanje najemnin in uvesti povsem svoboden režim. Takšen načrt za postopno sprostitev najemnin — razvoj bo trajal več let — pa še ni bil popolnoma izdelan.
Sklep vlade o podaljšanju zaščite bi moral odobriti še parlament; ker pa prevladuje jirepri-čanje, da parlament tega ne bo mogel pravočasno storiti, bo vla-
V mali dvorani Kulturnega doma je bil v nedeljo redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Tajniško poročilo je prebral dosedanji glavni tajnik prof. E. Košuta, ki je razčlenil delo sindikata in njegove številne posege pri krajevnih, kakor tudi pri osrednjih oblastvih v korist slovenskih šol. Nekateri posegi so bili uspešni, mnogo pa je bilo brezuspešnih. Glavno hibo predstavlja, pomanjkanje zakona, ki bi pravno uredil naše šolstvo. O položaju na slovenskih srednjih šolah je spre govoril prof. J. Umek, ki ie kritiziral zadržanje tukajšnjih in ^srednjih... šolskih oblasti nasproti slovenskim šolam. Posebno je poudaril diskriminacijske ukreje šolskega skrbništva v začetku tega šolskega leta (ukinitev in omejitev šol in ravnatelj stva, zavlačevanje pri reševanju vlog za priznanje pravic slovenskim šolam itd.). Poročilo o o snovnih šolah ie prebral S. škri-n j ar. Zlasti je poudaril neurejenost staleža slovenskih učiteljev. O stanju v slovenskih o-troških vrtcev ie poročala S. Mahnič - Močnikova, ki je obrazložila gmotne težave vrtnaric in naglasila, da je oprema slovenskih vrtcev v primerjavi z italijanskimi silno pomanjkljiva.
Poročevalci so se dotaknili še nekaterih drugih . vprašanj, kakor npr. vprašanje učbenikov, ki so že zastareli.
Sledila je izvolitev novega odbora ,V novi odbor so bili izvoženi: Stanko Škrinjar (glavni tajnik), Aleksandra Mahnič nor. Močnik, Bruno Kralj. Armar/do Škerla,vaj, dr. Franc Škerlj. Joško Babič, Vladimir Kariš. prof. Maks šah in Justa Bizjak.
Stavka
zaradi zapostavljanja slovenskih šol
Na občnem zboru je Sindikat slovenskih šol v Trstu odredil enodnevno stavko na vseh slovenskih šolah na Tržaškem. Pripravil je protestno besedilo, satero je brzojavno poslal vie-‘■ani jugoslovansko - italijanski
komisiji, ki zaseda v Beogradu. Protestna izjava poudarja, da se vedno ni urejen položaj slovenskega šolstva in da se še vedno vršijo diskriminacije v njegovo škodo, ki se izražajo v krčenju števila razredov v nesorazmerju s številom učencev, v
da po vsej verjetnosti uzakonila sklep z odlokom — zakonom, ki ga podpiše predsednik.
V	smislu sklepa vlade ostaneta torej v veljavi osnovna zakona iz leta 1947 in 1963. S prvim zakonom je bila uvedena stanovanjska zaščita za najemninske pogodbe, ki so bile sklenjene do 1. marca 1947. Najemanje stanovanj na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene po tem datumu pa je bilo dolgo popolnoma prosto; šele zakon iz leta 1963 ie omejil višino najemnin za stanovanja na podlagi pogodb pred 1. .jan. 1980 ter pustil sproščene najemnine samo za stanovanja oddana po 7. septembru 1965.
V	veljavi ostanejo torej vse dosedanje omejitve najemnin za zasebna stanovanja, poklicne pisarne in trgovinske ter obrtniške prostore. (Podrobneje smo o tem pisali v Gospodarstvu z dne 3. dec.) S posebnim sklepom ie vlada podaljšala omejitve tudi glede najemnin za gostinske obrate (hotele, gostilne in restavracije).
Kako bo po 30. juniju 196b, se da lahko samo ugibati r.a podlagi raznih izjav politikov in državnikov. Pri postopnem spro. ščevanju najemnin bodo upoštevali položaj najrevnejših slojev, npr. upokojencev, kateri bodo ostali še pod zaščito. Sprostili bodo zlasti najemnine za stanovanja, v katerih je manj družinskih članov itd.
Po podatkih osrednjega statističnega urada je 37 odsto vseh stavb oddanih za stanovanja, od tega je 85 odsto zasebnih. Okoli 54 odsto uradnikov ima v najemu stanovanje, od teh uživa 14 odsto stanovanjsko zaščito. Okoli 35 odsto upokojencev živi v najetih stanovanjih in 36 odsto jih uživa zaščito.
krčenju števila ravnateljskih mest, v pomanjkanju Staleža didaktičnih ravnateljskih mest in mesta šolskega nadzornika za osnovne šole, v pomanjkanju odgovornih funkcionarjev za srednje in osnovne šole pri šolski oblasti, v sistemu enorazred-nih (enocddelčnih) šol, v neizvajanju dvojezičnosti šolskega skrbništva nasproti slovenskim ustanovam in v poniževalnem izražanju odgovornega šolskega predstavnika, ki je z besedo «maestruncoli» žalil slovenske u-čitelje in s tem celotno slovensko manjšino. Zaradi tega se je sindikat odločil za stavko.
Tako so v sredo stavkali vsi slovenski učitelji in profesorji razen nekaterih, ki so bili stavke oproščeni. Stavka je uspela skoro 100-odstotno. kar je značilno, sai dokazuje, da se slovensko šolstvo res nahaja v težkem položaju, žal niso goriški šolniki stavkali, ker češ. da niso bili obveščeni o napovedi stavke. Stavka je vzbudila v iav-nosti izredno nozornost, odjeknila pa ie v deželnem svetu, kjer sp svetovalci Šema. Pellegrini in drugi predložili predsedniku deželnega sveta dr. Riraldini.iu, vprašanje, ali ie obveščen o ne-zadovolistvu slovenskih šolni-šov; želijo tudi vedeti, kaj namerava ukreniti deželni odbornik za šolstvo, da se oopravi dolgoletna krivica, storjena slovenskemu šolstvu.
S IZLET V MOSKVO. Slovenski klub priredi od 22. do 25. aprila 1966 izlet z letalom v Moskvo in Ler-oarad. Stroški na osebo znašalo 84.500 lir.
S ŠPORTNO ZDRUŽENJE «BOR» vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 26. t. m. ob 20.30 na Stadionu I. maj. Poročilom bosta sledila razprava in volitve.
NAŠE SOŽALJE
Umrli so: v Trstu 65-letni Angel Vodopivec iz Bazovice, 80-letna Štefanija Ferluga, 66-letni Ivan Gorjun. Josip Urdih iz Mav-hinj, 68-letna Marija Kralj roj. Čuk iz Trebč. Alojzija žužek roj. Pipan iz Mavhinj, 90-letni Alojz Jelušič, 89-letna Josipina Sulčič vd. Škerl, 68-letni Ladi Tanče iz Nabrežine, 84-letna An. tonija Babič vd. Babič, 69-letni Ivan Kocjančič in 41-letna Angela Racman por. Kufar; v Gorici 60-letr.i Marij Furlan, 69-letna Amalija Radinja
Dr. M. Vratovie 80-letnik
Znani voditelj istrskih Hrvatov pod Italijo dr. Mirko Vratovič obhaja jutri 80-letnico svojega rojstva. (Rodil se je v ugledni družini v Pulju) 18. decembra 1885). Ko je fašizem onemogočil v Istri vsakršno politično delovanje, se je dr. Vratovič, ki je pravne nauke dovršil na Dunaju, zatekel v Trst, kjer je odprl pisarno (v Ulici Lavatoio) in od tu nadaljeval delo za obrambo pravic svojega ljudstva v Istri. Bil je predsednik političnega društva ((Edinost« za Istro, sodeloval je tudi pri listu (dstarska riječ«, ki je tedaj izhajal v Trstu. Leta 1930 ga je fašistični tribunal hkrati z njegovim sodelavcem dr. Bradamanteom obsodil na 10 let ječe pod obtožbo, da je sodeloval v razpuščenih organizacijah (v Dijaški Matici in društvu ((Edinost«), vendar je bil izpuščen pred iztekom kazni, kakor več drugih slovenskih političnih obsojencev, ko je popustila politična napetost med Rimohi in Beogradom. Nato se je preselil v Jugoslavijo. Kmalu po napadu Hitlerjeve vojske na Jugoslavijo ga je Gestapo hkrati z drugim javnim delavcem, Slovencem iz Trsta, spravila v preiskovalni zapor. Po vojni je delj časa sodeloval v Inštitutu za mednarodna vprašanja v Beogradu, od koder se je preselil v Pulj ter pri okraju prevzel mesto tolmača za italijanski jezik. Iz njegovega napetega političnega delovanja naj omenimo še eno epizodo: leta 1918 so ga razpadu Avstrije v jugoslovanski pomorščaki izbrali za poveljnika vojne mornarice v Pulju, ki ga je kmalu nato zasedla italijanska mornarica.
Slovenci iz Trsta, s katerimi je sodeloval vrsto let kot političen delavec in izvrsten pravnik za priznanje pravic hrvat-skega in slovenskega življa v Italiji, mu čestitajo ter želijo še mnogo let zadovoljnega življenja.
POČASTITEV KARLA
PAHORJA
Znani slovenski skladatelj Karel Pahor slavi te dni 70-letni-co. Društvo glasbenih _ umetnikov Slovenije je ob tej priložnosti priredilo v L1 ubij ani koncert njegovih skladb.
kronika
e NAVAL TRŽAČANOV ČEZ MEJO. Preteklo nedeljo je bilo na Tržaškem vreme res naklonjeno izletnikom, že razmeroma zgodaj zjutraj so se vile kolone avtomobilov po obrežni in trbiški cestij ki peljeta v neposredno okolico in Furlanijo, kakor tudi in še zlasti po cestah, ki vodijo do obmejnih blokov. Na vsem jugoslovanskem obmejnem področju so zabeležili pravcat naval tržaških, pa tudi goriških, videmskih in drugih izletnikov, številni med njimi so bili opremljeni za smučanje. Zlasti so se snega, ki je pobelil slovenske hribe veselili otroci, ki so se vrtoglavo spuščali s sanmi po rebrih kraških «dolov«. Čez goriški mejni prehod je šlo na stotine tržaških avtomobilov, ki so bili namenjeni v prvi vrsti na Lokve v Trnovskem gozdu. Žal je bila cesta v dolžini kakih 5 km močno zasnežena in sneg je bil odme-tan le do polovice ceste tako, da se je avtomobilski promet mogel odvijati samo v eni smeri. S KONCILSKA SLOVESNOST ZA TRŽAŠKE SLOVENCE. Tržaške cerkvene oblasti so za tržaške Slovence priredile v nedeljo, 12. t. m., popoldne v ro-janski cerkvi posebno slovesnost ob zaključku vesoljnega cerkvenega zbora. Mašo je daroval nadškof A. Santin, ki je imel tudi govor o koncilu v slovenščini. Nato je v rojanski dvorani poročal o poteku koncila prof. dr. Vodopivec iz Rima.
S 60 NOVIH STANOVANJ. V ponedeljek so v Ul. delle Cave pri Sv, Ivanu ob prisotnosti tržaškega župana dr. Franzila, ravnatelja Zavoda za ljudske hiše, predsednika upravnega odbora podjetja ACEGAT in občinskega odbornika za javna dela izročili ključe 60 družinam, ki se bodo vselile v tri nove stanovanjske stavbe. Te so bile zgrajene s podporo ustanove GESOAL (340 milijonov lir) za uslužbence občine in ACEGAT.
Ob občnem zboru Sindikata slovenske šole
KULTURA IN ŽIVLJENJE
Tekmovanje zborov treh sosednih narodov
Tekmovanje zborov, ki ga organizira goriška «Corale C. A. £eghizzi», je letos doživelo že svojo četrto izdajo. Udeležili so se ga zbori iz dežele Furlanije -Julijske krajine, a tudi iz nekaterih drugih mest severne Italije: iz Ravenne, Busta Arsizia, Padove, Feltre Trevisa in Ro-vereta. Prišla sta dva zbora, en slovenski in en nemški, iz Koroške ter dva iz Slovenije. Bilo je sicer prijavljenih 27 zborov, a neugodne vremenske razmere so udeležbo preprečile trem nemškim zborom iz Gornjega Po-adižja ter Mariborskemu zboru S. Klavora in V. Vodopivca iz Ljubljane. Dejansko je tako nastopilo 22 zborov. Nekateri so nastopili v dveh kategorijah (za folkloro in za umetno pesem), nekateri pa le v eni.
V	kategoriji «folklora» je tekmovalo 15 zborov. Prvo mesto je suvereno zasedel moški Komorni zbor iz Celja, za njim pa so se uvrstili Tone Tomšič iz Ljubljane, Ilersberg iz Trsta. Grion iz Tržiča itd.
Duhovna zveza s prekomorskimi Slovenci
SLOVENSKI IZSELJENSKI
KOLEDAR 1966. Izdala Slovenska Izseljenska Matica,
Ljubljana 1965.
Izseljenski koledar izide navadno zelo zgodaj, ker živi velik del njegovih naročnikov onstran ocenaov, skoro vsi pa v tujini. Povojni Izseljenski koledar je že trinajsti, kar kaže na že ustaljeno tradicijo. Zelo mnogo je v koledarju fotografskih slik iz življenja v Sloveni ji. Izseljenci laže razberejo stanje v domovini iz slik kot pa iz sicer tehtnih, toda odločno pretežkih, prezgoščenih sestankov, ki so ena sama vrsta samostalnikov ali pa političnih in tehnoloških izrazov, ki so v Ameriki ali pa nekje na zahodu Evrope drugačni ali pa vsaj ne pojavljajo v vsakdanjem berilu izseljencev. Laže so ubrani članki voščil in želja predsednice Izseljenske Matice Zime Vtščajeve, in pa tajnike o delovanju Izseljenske Matice v 1985. Veselo iznenadi človeka, ko bere, da vsako leto obišče Slovenijo okoli 3000 izseljencev, kar je v veliki meri zasluga organizacijske vneme Izseljen ske Matice. Od tega vala izseljencev pl jušne del tudi med Slovence v Italiji.
V	koledarju ni običajnih koledarskih pesmi, ki so bile v raznih ljudskih koledarjih v predvojnih in povojnih letih navadne verzifikaeije, toda se dan j a izbira sodobnih slovenskih pesnikov za preprostega izesljenskega bralca je pretežka; še najbolj razumljiva sta Minatti in Krakar. Ves Kosovel je lažji od njegove izbrane Tragedije na oceanu, ki je sa mo po svojem naslovu v zvezi z izseljensko problematiko. Lepo prikazuje Kržišnik Gorenjsko in daljši potovalni članek o Slovencih v Italiji, je sprejemljiv. Umestni so članki o Slovencih v Avstraliji in obeh Amerikah, ki se lepo berejo.
Potrebni pa so zgodovinski in dokumentacijski članki, ki jih navadno ne najdemo tako zlepa po koledarjih, ki pa so potrebni, posebno ker se erdčijo vrste izseljencev iz prvih rodov, pa bi bilo pozabljeno in pokopano njihovo delo ■ Članek dr. Živka Šifrerja o izseljevanju Slovencev pred prvo svetovno vojno pove, da se je iz Primorske izselilo dotlej 53.351 ljudi in znaša delež izseljencev 28,4 odsto srednjega prebivalstva, kar je najvišje med vsemi takratnimi slovenskimi deželami. Pač pa je treba pri tem upoštevati, da se je računalo izseljevanje v Trst tudi za izseljevanje v tujino.
Letošnji Izseljenski koledar ima trajnejšo veljavo od prejšnjih, a za bralce bo predstav ljal trši oreh, medtem ko bodo dokumentacija in spomini na opravljeno kulturno delo za vse izseljence prve generacije oživljali s posebnega zornega kota njihovo delo in dajali spodbudo za nadaljnjo zbiranje zgodovinskega materiala kakor je želela urednica Mila Šenk.
— ar —
V kategoriji «umetne pesmi za moški zbor ,;e tekmovalo 5 zborov, kjer je prvo mesto zasedel moški zbor Ilersberg iz Trsta, za njim pa moški Komorni zbor iz Celja, Grion iz Tržiča, Prosek-Kontovel in P. L. Palestrina iz Padove.
Pri «umetnih pesmih za mešani zbor« je tekmovalo 10 zborov, ki so se uveljavili v naslednji lestvici: prvo mesto je dobil Tone Tomšič iz Ljubljane, za njim pa Gallus iz Trsta, Nuo-vo Mont-asio iz Trsta, S.M.M. iz Trsta, nemški zbor iz Pliberka in ostali.
Zvečer so pri podeljevanju nagrad ponovno nastopili prvo in drugonagrajenci. Nastopili so: Gallus iz Trsta. T, Tomšič iz Ljubljane, Komorni zbor iz Celja ir. Ilersberg iz Trsta.
To bi bila suha kronika. Vendar pa pomeni to zborovsko tekmovanje v Gorici mnogo več kakor samo strokovno ocenjevanje zborov. Kajti na tej prireditvi se srečujejo zbori treh bližnjih narodov; v istih prostorih prihajajo v neposreden stik, do razgovorov in spoznanj. Drug drugega poslušajo in tudi kritično ocenjujejo in ugotavljajo, da tudi sosedni narod ljubi petje in da tudi sosedni narod lahko z melodijo osvoji srca tudi takih, ki dotičnega jezika ne poznajo. Ta pomen prireditve je tudi poudaril goriški župan, ki je posebej podčrtal zemljepisno lego Gorice in njeno nalogo, da medsebojno zbližuje sosednje narode. In lahko rečemo, da je razpoloženje vse prireditve bilo točno v skladu s temi lepimi na. meni. Človek ie imel vtis, da je sredi velike družine, čeprav so izvajalci in poslušalci govorili različne jezike. Občinstvo je z enako simpatijo in pozornostjo poslušalo zbore različnih narodnosti. Kot Slovenci pa lahko še z zadoščenjem ugotavljamo, da so se slovenski zbori nadvse častno uveljavili. Oba zbora iz Slovenije sta na prvih in drugih mestih, tudi tržaški zbor Gallus je v svoji kategoriji na drugem mestu (pred njim je le Tomšič iz Ljubljane), prav tako je Prosek-Kontovel napredoval in dosegel častno četrto mesto.
Požrtvovalnim članom «Se-ghizzija» moramo k lepemu moralnemu uspehu prireditve le čestitati. Želimo, da bi s tem delom mogli nadaljevati tudi v bodeče in tako nrispevati k prijateljstvu sosednjih narodov.
v. u.
Slovenski pisatelji in sodobni svet
Slovenski klub v Trstu in akademsko društvo «Jadran« sta povabila prof. dr. J. Pogačnika, literarnega zgodovinarja, ki predava na zagrebški univerzi, da
V	TRSTU
jubilejna sezona 196566 V KATOLIŠKEM DOMU
V	G ORICI
v nedeljo. 19. dec. ob 16. uri Saša Škufca (po Grimu)
« J A N K O IN METKA« otroška spevoigra v 3 dejanjih
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
J Robert, J. Duvivier, H. Jeanson « MARIE — OCTOBRE) igra v dveh dejanjih
Režija: Branko Gombač — Scena: Demetrij Cej — Prevod: Bruno Hartman
V naslovni vlogi nastopa prvakinja ljubljanske Drame ŠTEFKA DROL.CEVA
V	sredo, 22. decembra, ob 21. uri
(Premierski abonma)
V	četrtek, 23. decembra, ob 21. uri
(Abonma prva ponovitev)
V	soboto, 25. decembra, ob 16. uri
(Okoliški abonma)
V	nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski)
V	torek, 28. decembra, ob 20. uri
(Študentski abonma)
V	sredo, 29. decembra, ob 21. uri
(Sindikalni abonma)
V	četrtek, 30. decembra, ob 21. uri
(Invalidski abonma)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
bi predaval v naši sredi. Svoje predavanje je naslovil «S! o venski pisatelj: in sodobni svet«. Govornik je najprej orisal splošni odnos pisatelja oziroma pesnika do današnjega sveta, ki mu burna zgodovinska dogajanja — hladna vojna med Vzhodom in Zahodom, kakor tudi dejanski spopadi, hkrati na tehnični napredek in socialne revolucije — dajejo nove življenjske oblike ter ustvarjajo nove odnose med ljudmi — nastopanje velikanskih množic — seveda tudi med pisateljem in zunanjim življenjem. Umetniški u-stvarjalci v teh razmerah težko obranijo svojo individualnost, a brez te si ne moremo zamisliti umetniškega ustvarjanja. Po splošnem uvodu je govornik prešel na karakterizacijo slovenskega pisatelja in pesnika ter v tej zvezi postavil na ustrezne mesto tudi tržaške pisatejle Borisa Pahorja in Alojza Rebulo; omenil je tudi snovanje globokega misleca pisatelja-pesnika Edvarda Kocbeka. Prav je. da je prof. Pogačnik prav v naši sredi naglasil, da so se slovenski pesniki povzpeli na raven duhovnih ustvarjalcev velikih narodov ter se povsem otresli občutka nekakšne manjvrednosti. Med razpravo po predavanju je nanesla beseda r.a izbiranje predmeta slovenskega najmlajšega pesniškega rodu, ki v živem odporu in boju za obstanek Slovencev v zamejstvu ne najde spodbude za svoje pesnitve, kakor da bi se ta rod ne zavedal, da je problem združitve vseh Slovencev pod skupno streho še vedno živ.
Poslušalci, ki so se zbrali v lepem številu, so res z zanimanjem sledili izvajanju predavatelja, čeprav sta bila snov in sama znanstvena obdelava zanje povprečno težka. Vsekakor so bili predavatelju hvaležni za tako temeljito in obširno ureda-vanje.	L. B.
SLOVENSKI ŠTUDENTSKI
DOM NA DUNAJU
Kcroški Slovenci so si po prizadevanju patra Ivana Tomažiča sezidali na Dunaju slovenski visokošolski dom. Te dni so na Dunaju slavili «likof», dom je namreč že pod streho. Pri tem
sta nastopila moški in mešani zbor Kluba slovenskih študentov. Med povabljenci sta bila tudi predstavnik prosvetnega ministra in tudi Mohorjeve družbe v Celovcu. Pater Tomažič se je zahvalil vsem tistim, ki so prispevali za graditev doma: dunajskemu nadškofu kardinalu dr. Konigu, prosvetnemu ministru, dunajski občini, prav tako tudi vsem koroškim Slovencem, ki so zbirali prispevke. Načrt za stavbo ie napravil arhitekt J. Oswald. V dom bodo sprejemali tudi študente drugih narodnosti.
ooooooooooooooooc
Glasbena Malica v Trstu
priredi v torek, 21. t.m. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma
VEČER SLOVENSKE ' SOLISTIČNE GLASBE
Sodelujejo: Mitja Gregorač (tenor) , Miha Gunzek (klarinet) in Marijan Lipovšek (klavir)
Na programu bodo avtorji: Karel Pahor, Marij Kogoj. Zlatan Vauda, Marijan Lipovšek, Vilko Ukmar, Primož Ramovš in Uroš Krek
ooooooooooooooooc
o
LEV
Hotel «IEV»
LJUBLJANA,
Vošnjakova, 1 Tel. 310-555
vabi na prijetno in veselo Silvestrovanje
Topli in mrzli silvestrski bife na voljo vso noč, brez omejitve
Lepo okrašeni prostori, darila za slehernega gosta
Orkestri — pevke program — ruleta
CENA SILVESTROVANJA 6.700 DIN
V MESECU DECEMBRU V DANCING BARU ODLIČEN PROGRAM:	NASTOPA MU-
RIEL ASHFORD IZ PARIŠKEGA MOULIN ROUGEA
Se priporočamo!
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRST — Trg Oberdan 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta)
Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
fri\ Hotel «SL0N» Ljubljana
Uf
Titova: 10
v strogem centru mesta
☆
Internacionalna restavracija — narodne specialitete v kletni restavraciji
© VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih @ REZERVACIJE že sprejemamo @ INFORMACIJE NA TELEFON: 20-641 do 20-645
Granti Motel Togillee-MJeti
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10 do 15 12 skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave m razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
OBIŠČITE
«Pcll’k-Hotel»- Gorica
Na Izbiro
» Novi Gorici Tel. 21-462. 21-44z
Hotel B Kategorije z vsemi signai nimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru. soške postrvi — Kavarna — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer razen on ponedeljkih — so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni «Pri hrastu« in »Zvezda
Ljubljana, decembra. Vrsta u-krepov zadnjega časa je povečalo trgovinsko prodajo ne samo v obmejnih področjih med Italijo in Jugoslavijo, ampak globlje v notranjosti Jugoslavi-ie. Ze liberalne je izdajanje ju-goslovanskih vizumov na sami meji in pa odprava vizumov za tridnevne obiske sta pomnožili obiske iz Avstrije in Italije. Novi, za turiste zelo ugodni tečaj dinarja je sprožil cele plazove nocih turistov, ki prihajajo v Ljubljano in pa tudi v' druge slovenske kraje predvsem nakupovat najrazličnejše blago.
Večdnevno praznovanje ob koncu oktobra in prve dneve novembra je privabilo zelo mnogo Tržačanov pa tudi drugih ljudi iz obmejnih krajev v Ljubljano. Kupovali so predvsem usnjeno galanterijo, usnjene ženske plašče, vseh vrst krzna, pa tudi navadno tekstilno blago, celo bombažaste tiskovine, športne zlasti i smučarske čevlje, konfekcijo, nekateri celo jestvine. Tak naval kupovalnih turistov iz Italije se ponavlja vsak cerkveni praznik, ko je v Jugoslaviji delovni dan. Kljub .slabemu
Svetle in senčne strani nizkega tečaja dinarja
Poleg živahne trgovine na drobno tudi špekulacija - Nevarnost za obmejni promet
je bilo na Marijin praznik 8. decembra vse polno turističnih gostov v Ljubljani. Ugodni tečaj lire nasproti dinarju omogoča obiskovalcem iz Italije ne le brezskrbno kupovanje po trgovinah, ampak tudi obiskovanje gostiln, restavracij in hotelov.
Je že to tako v človeški naravi, da se v množičnem obiskovanju Slovenije zaradi izrednega ugodnega tečaja lire naj delo mnogi, ki kupujejo dinarje v Trstu, Gorici in drugod po nižjih cenah od že tako nizkega tečaja dinarja, in sicer po 35 do 40 lir za 100 dinarjev in ga nosijo v Jugoslavijo ,kjer ga investirajo v vsakovrstne kupovi-ne. Dogaja se celo to ,da je postal dinar v tujini privlačno blago tudi za marsikatere jugoslovanske obiskovalce Italije in , Avstrije, ki ne kupujejo le ita-vremenu in debeli snežni odeji! lijansko blago, ampak rajši di-
nar, ki ga nosijo v svojo domovino in za ta poceni v tujini kupljeni dinar kupujejo domače jugoslovansko blago, ki je zanje neprimerno cenejše od avstrijskega ali italijanskega blaga.
Senčna s.tran te tečajne kolajne pa je ta, da obmejni prehod-niki s prepustnico neprimerno manj kupujejo z novim dinarjem v Čedadu, Gorici in Trstu, ker jim za dinar dajo premalo lir — a njihovo število, kakor kažejo tudi številke mesečnih prehodov no nastopitvi jugoslovanske reforme, je pričelo upadati v zadnjih mesecih tega leta.
Pač pa je bilo ob jugoslovanskem državnem prazniku 28. do 30. novembra zelo mnogo jugoslovanskih turistov ne samo v obmejnih krajih, ampak tudi globoko v Italiji. Pri kupovanju
so bili spričo novega visokega tečaja lire nasproti dinarju zelo previdni ter so kupovali samo tisto blago, ki jim je nujno potrebno in ki je — spričo monopolskega položaja nekaterih jugoslovanskih podjetij — kot npr. sestavni deli avtomobilov, v Jugoslaviji kar večkratno dražje doma kot -a v tujini.
Praktični izvedenci v denarnih obmejnih zadevah menijo, da bodo tudi pri novem jugoslovanskem dinarju, ki se bo postopoma pojavljal v Jugoslaviji kot plačilno sredstvo v denarnem obtoku hkrati s starim «šibkim» dinarjem .zasebni menjalci in tudi drugi v Italiji in drugod čisto po zakonu ponudbe skušali dajati zanj manjšo vrednost v lirah, kakor pa predvideva novi tečaj novega dinarja. To naj bi trajalo vse dotlej,
dokler se ne bi Jugoslavija odločila stabilibirati dinar tako, da bi postal zakonita zamenljiva valuta .kakor je dejal dr. Vladimir Bakarič v svoji izjavi listu «Slobodna Dalmacija« ob državnih praznikih.
Narobe od Trsta, kjer gledajo na tisoče drobnih jugoslovanskih kupcev v Trstu ne preveč blagohotno celo v listih in na debatah v voljenih telesih obmejnih deželnih in lokalnih avtonomističnih oblasti, pa ne bo zasledil noben še tako pozoren bralec nobene kritike proti številnim italijanskim kupcem, ki izkoriščajo sedanji, zanje ugodni tečaj lire in povrhu še črno kupovanje dinarja ter kupujejo na debelo vse, kar jim pride pod roko. Dobri prijateljski odnosi med narodi so predragocena stvar, so rodili toliko dobrega zadnjih deset let v obmejnih področjih, da bi jih prodajali za občasno skledo leče, ali pa da bi jih zastrupljali zaradi gmotnih zavisti, želeti je le, da bi z obeh strani vplivali, da bi take sence izginjale z medsebojnim prizadevanjem, dokler se tudi določen denarni dispropor-ci ne uredijo.
Veleblagovnica
GIOVA NNI
TRST
Via Ghega 6 - blizu postaje Via Imbriani 12
Dežni plašči, vetrni jopiči, bunde, ženska in moška modna konfekcija - vse po najnižjih cenah v Trstu!
SUPER RIFLE
najbolj prodane kavbojke na svetu!
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem žitnem trgu prevladuje ponudba mehke pšenice, medtem ko se trda pšenica dobro prodaja. Slabe so kupčije s koruzo in moko, dobre pa z rižem. Zanimanje za oljčno o-Ije se je poleglo in tudi cene težijo navzdol. Vinski trg je še vedno živahen, pa tudi cene so se ohranile na visoki ravni. Na zelenjavnem trgu se čuti že božično razpoloženje, kajti nekaterim vrstam sadja, kot so npr. mandarine, ki se za božič najbolj prodajajo, so se cene že dvignile. Pri zelenjavi prevladuje ponudba. Povpraševanje po maslu je še vedno slabo, zaradi tega je trgovci v Milanu dogovarjajo, da bi določili stalno ceno (1100 lir za kg) namiznemu maslu, da bi se tako povečala poraba. Na živinskem trgu prevladuje povpraševanje pa živini za zakol; tudi kupčije s prašiči so oživele.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 120—200, rdeča pesa 63—125, karčofi 50 do 80, korenje 30—72, cvetača 72—108, zelje 30—60, čebula 36 do 60, olupljene čebulice 100 do
200, dišeča zelišča 200—300, solata endivija 63—150, rdeč ra-dič 212—312, krompir Bintje 62 do 68, rumena paprika 96 do 216, paradižniki 84—420, peteršilj 75—150, repa 30—42, zelena 60—108, bučice 216—384, buče 50 do 70; banane 220—308, jabolka delicious 102—144, renette 108 do 180, hruške 156—192, vrste Kaiser 144—192, belo grozdje 168—300, rumene pomaranče 120 do 156, rdeče pomaranče 120 do 192, taroki 192—240, limone 132 do 144, marelice 156—252 lir za kilogram.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Uvoženo maslo 900 do 910, domače maslo 880—890, e-milijsko 865—875, maslo iz sladke smetane 819—820; sir grana proizv. 1964 1420—1520, proizv. 1965 1250—1280, sir grana iz Padske nižine proizv. 1964 1370 do 1410, proizv. 1964-65 1290—1320, proizv. 1965 1210—1240, sir grana svež (1-30 dni) 1000—1020, pro-vdlone svež 860—880, uležan 900 do 950, italico svež 590—620, u-ležan 700—740, crescenza svež 520—550, uležan 590—610, gorgonzola svež 590—610, uležan 700 do 780, taleggio svež 540—560, uležan 650—710 lir za kg
MEDNARODNA		TRŽIŠČA		
CHICAGO		30.11.65	7.12.65 14.12.65	
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		161 3/»	164,—	169 Va
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	• »	118 -V«	1213/s	123,—
NEW YORK		29.11.65	6.12.65 13.12.65	
Baker (stot. dol. za funt) . . ;	• F	63,—	64,—	64,—
Cin (stot. dol. za funt) . . * *	• e	180,25	176,25	173,87
Svinec (stot. dol. za funt) . . >	;• •	16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) . . .	• •	15,75	1575	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . s,	• •	24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol za funt) . . .	• •	77,75	77,75	77,75
Antimon (stot. dol. za funt) . .	• •	44,-	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol za funt) .		63,50	63.50	63,50
Živo srebro (dol. za steki. 78 funtov)		545-555	540-550	535-540
Bombaž (stot. dol. za funt) .		31,60	31,50	31,45
Volna (stot. dol. za funt)		175,—	172,50	173,—
Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt) .		43,37	43,50	43,50
Kakao (stot dol. za funt) . . .		19,—	19,03	19,03
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	. .	1,95	1,95	1,95
LONDON		30.11.65	7.12.65 14.12.65	
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)		450,—	460,—	485,—
Cin (funt šter za d. tono) . .		1.432 y2 1.425,—		1.387 Vi
Cink (funt šter za d tono)	. ,	107 5. s	108 Va	lil xh
Svinec (funt šter. za d tono) .	» •	107 Vz	106 ‘A	107 Vi
Kavčuk (penijev za funt) . . .	t t	20 3/„	20 3/s	20 5/a
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		5.700,-	5.700,—	5.700,—
V preteklem tednu so na mednarodnih slurovinskih borzah zabeležili podražitev dna, cinka, jute, kavčuka, kakava, kave in pšenice ter pocenitev svinca, živega srebra, volne, koruze in bakra. Tečaj aluminija, litega železa. bombaža in sladkorja se v bistvu ni spremenil.
KOVINE
Potem ko je pred dnevi dosegel rekordno višino 560 funtov šterlingov za tono v Londonu, se je tečaj bakra nekoliko znižal in obstal na ravni prejšnjega tedna. Zaradi 37-dnevne stavke v čilskih rudnikih znaša po uradnih vesteh proizvodna zguba 55.324 ton. Britanska potrošnja bakra se je v razdobju ja-nuar-oktcber tega leta povečala za 2 odsto v primerjavi z istim časom lani. Svinec se je na londonskem trgu nekoliko pocenil. V Vel. Britaniji se je njegova poraba v prvih 10 mesecih letos povišala za 3 odsto. Tečaj cina je tako v Londonu kot v Singa-puru napredoval. Svetovna proizvodnja te kovine bo po uradnih cenitvah dosegla konec letošnjega leta okrog 150.000 ton ali 20.000 manj kot naj bi znašala letošnja poraba na vsem svetu. Vendar bodo primanjkljaj z lahkoto pokrili s prodajo cina iz ameriških zalog. Konec tega leta bo v ameriških strateških zalogah okoli 284.000 ton cina, od tega bodo v prihodnjih 5 letih postavili na trg 84.000 ton V Londonu se je sestal 14. t.m. mednarodni svet za cin. Malajska bo v kratkem obnovila mednarodni sporazum za izvoz cina. Tečaj cinka se je na londonski kovinski borzi rahlo povzpel Ameriška proizvodnja te kovine se je dvignila v času od januarja do konca novembra letos na 983.945 ton proti 944.470 v ustrezajočem razdobju lanskega leta Konec novembra so i-
VALUTE V MILANE
7.12.65 14.12.65
Amer. dolar	623,—	623,—
Kanad. dolar	572,—	573,—
Nem. marka	155,85	155,85
Francoski fr.	127,25	127,25
Švicarski fr.	144,40	144,40
Avstrijski šil.	24,10	24,10
Avstral. f.(Rim) 1.385,—	1.385,—
Egipt, funt -	749,—	765,—
Funt št. pap.	1.748,—	1.747,—
Funt št. zlat	6.100,—	6.400,—
Napoleon	5.700,—	5.900,—
Zlato (gram)	708,—	716,—
Dinar (100) TRST drobni 38-40 debeli 38-40
BANKOVCI V CURIHE 14. decembra 1965
ZDA (1 dolar)	4,31 V«
Anglija (lfunt št.) 12,11 V* Francija (100 n. fr.)	88,16
Italija (100 lir)	0,6925
Avstrija (100 šil.)	16,73
Nemčija (100 DM)	108,06
Belgija (100 b. fr.)	8,61
Švedska (100 kr.)	83,55
Nizozemska (100 gold.)	119,95
Španija <100 pezet)	7,24
Argentina (100 pezov)	2,20
Egipt (1 eg. funt)	5,30
Jugoslavija (100 din)	0,31
meli Američani v zalogah 27.190 ton ali 3.064 manj kot mesec dni poprej in 9.023 manj kot ob koncu lanskega novembra.
KAVČEK
Tečaj kavčuka je skoro na vseh trgih nekoliko napredoval: Kitajska namerava nabaviti v Singapuru večje količine gumija. Sovjetska zveza je v novembru uvozila 24.000 ton malajskega gumija, do konca tega meseca pa bo uvozila nadaljnjih 20 tisoč ton, da bo konec leta znašal njen celoletni uvoz kavču ka iz Malajske 194.379 ton proti 106.000 v lanskem letu.
VLAKNA
Cena bombaža se ni bistveno premaknila (vsaj na ameriškem trgu ne). Na ameriškem kmetijskem ministrstvu cenijo letošnji domač pridelek bombaža na o-koli 15,059.000 bal ali 20.000 ton manj kot so predvidevali pred mesecem dni ter 1 odsto manj kot v lanskem letu; vendar bo za 3 odsto višji kot povprečno v razdobju 1959-1963 (14 milijonov 670.000).
ŽIVILA
Kakav se je v New Yorku občutno podražil. Na vseh trgih so bile kupčije z njim zelo živahne. Gana je v preteklem tednu izvozila 23.312 ton tega živila proti 29.287 v prejšnjem tednu. V prihodnjih 10 letih bo Gana dobavila Sovjetski zvezi 170.000 ton surovega kakava. Tečaj sladkorja se v bistvu ni spremenil. Brazilija bo dobavila ZDA 90.000 ton sladkorja po ceni 2,27 Vž stotinke dolarja za funt proti izročitvi v razdobju januar-junij.
ŽITARICE
Tečaj pšenice je na čikaškem trgu napredoval. Američani so se odločili, da bodo pospešili izročitev 1,5 milijona ton pšenice Indiji.
AMERIŠKA PRODAJA
MAGNEZIJA
Ameriška General Services Administration bo postavila na trg 1,4 milijona funtov primarnega magnezija, od tega 600.000 ton stopnje A po ceni 32,01 do 32,015 stotinke dolarja za funt in 800.000 ton stopnje B po ceni 27,13 do 28,13 stotinke dolarja za funt.
AMERIŠKA POTROŠNJA IN
UVOZ SLADKORJA
V PRIHODNJEM LETU
Ameriški tajnik za kmetijstvo Freeman je sporočil, da bo znašala uradno določena potreba sladkorja v ZDA leta 1966 9,6 milijona kratkih ton (izražena v surovem sladkorju). Prihodnje leto bodo Američani omejili uvoz tega živila na 700.000 ton v prvem trimesečju in na milijon ton v drugem (torej na 1,7 milijona ton v prvi polovici leta 1966).
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LODI. Klavna živina: krave I. 290—320, II. 160—280, biki I. 390 do 440, II. 300—380, junci I. 400 do 450, II. 350—390, r.eodstav-ljena teleta I. 750—770, II. 640— 740; živina za rejo in vprego: krave mlekarice I. 280—310.000 lir za glavo, II. 230—270.000 lir, junice 6-12 mesecev stare 80 do 115.000, junice 13-24 mesecev stare 115—155.000, neodstavljene telice do 1 meseca stare 30 do 40 tisoč lir, do 6 mesecev stare 60 do 90.000 lir za glavo; konji I. 280—320 lir za kg, II. 220—270, neodstavljena žrebeta 450—470, žrebeta od enega leta stara 360 do 380; prašiči: neodstavljem prašiči 610—630, suhi prašiči 26 do 50 kg 520—560, 51-70 kg težki 480—500, 71-100 kg 460—480, debeli prašiči 125-160 kg težki 425—430, nad 160 kg težki 420 do 428 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 6900—7200, dobra mer-kantile 6750—6950, merkantile 6550—6700, fina domača koruza 6100—6200, navadna koruza 4200 do 4300, uvožena koruza 4450 do 4500, Plata 5000—5050; neolu ščen riž Arborio 8900—10.200, Vi-alone 10—10.500, Maratelli 8600 do 9400; oluščen riž Arborio 19 tisoč 100 do 19.500, Vialone 20 tisoč 800 do 21.800, Maratelli 16 tisoč 400 do 16.700; uvožen ječmen 4950—5050, domač oves 4700 do 5400, uvožen 4800—4900, domača rž 6000—6100, pšenična moka tipa «00» 10.300—11.800, tipa «0» 9800—9900, tipa «1» 9300 do 9400, presejana koruzna moka 6300—6500 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci I. 400—490, II. 340—380, zaklane kokoši 550—700, živi kapuni 1100 do 1200, zaklani kapuni 1200 do 1600, zaklane pegatke 1150 do 1300, uvožene pegatke 800—900, zaklani golobi 1400—1700, zaklane domače pure 750—1400, uvožene pure 450—950, zaklani domači purani 620—1000, uvoženi purani 450—750, žive domače gosi 550—600, zaklane 600—800 u-vožene gosi 400—450, zaklane domače race 600—750, zaklani domači zajci s kožo 700—780, brez kože 730—860, uvoženi zajci 600—700 lir za kg. Divjačina: domači fazani 1200—1400, uvoženi fazani 900—1100, domači divji zajci 800—1000, uvoženi 4 50 do 550 lir za kg. Sveža domača jajca 39—40, uvožena jajca 36 do 37 lir za jajce.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje extra SCO—880 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 740—760, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 690—710, olje s 4 odsto kisline 660—630, ratificirano oljčno o-l j e 685—690 semensko jedilno olje I. 345—350, olje iz zemeljskih lešnikov 495—410 lir za kg.
VINO
PADOVA. Rdeče furlansko vino 1050—1070 lir za step/stot, Merlot 10-11 stop. 820—850, Merlot 11-12 stop. 850—900, belo vino iz Verone 9-10 stop. 800, belo vino iz Romagne 10 stop. 720 do 750, rdeče vino iz Brindisija 750 do 850, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 11.500—12 000 IH za stot, bela 720—750 lir za stop/ stot, belo vino iz Sicilije 13.14 stop. 730—770 lir za step/stot.
PAPIR IN LEPENKA
FLORENCA. Fin bel tiskarsri papir 135—155 lir za kg, navaden bel tiskarski papir 125—170, bel pisarniški papir srednje vrste 130—195, barvan pisarniški papir srednje vrste 165—205, fin bel pisemski papir 180—235, barvan papir za lepake 190—2350, navaden papir za zavijanje 120 do 160, finejši 160—230, siva lepenka 70—95, bel fin kartončin 210—30 lir za kg.
]—I Sadje in zelenjava r—■ na tržaškem trgu *—1
Tržaški zelenjavni trg prodaje na debelo je dobro založen s sadjem in zelenjavo, posebno zato, ker letos še ni pritisnil prehud mraz. Cene Zelenjave so v primerjavi z lanskim letom v tem času precej nižje. Nasprotno se pa trgovci na drobno pritožujejo o slabih kupčijah. Navajamo prevladujoče cene blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno): Rdeča pesa 50 (100), karčofi 50 (80), cvetača 80 (140), zelje 65 (120), cikorija 80 (HO), čebula 55 (90), koromač 55 (120), solata 160 (280), krompir 60 (80), paradižniki 120 (240), rdeč radič 175 (280), zelen radič 200 (360), zelena 150 (240), špinača 75 (140); pomaranče 70 (120), limone 100 (200), mandarine 120 (220), kostanj 220	(300), jabolka 70
(120), hruške 100 (200), grozdje 230 (460) lir za kg.
URARNA IN ZLATARNA
Mijcolj Karel
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika Izbira zlatih o-kraskov za vse prilike
mrestm. kmečke zveze
Slinavka se širi v Zah. Evropi
Varnostni ukrepi v Italiji - Stalna legla bolezni
V zadnji številki smo kratko dovolilo uvoz 219 glav franco-
poročali o kužni bolezni slinavke v Švici. Slinavka se je pravzaprav razširila v Evropo v zadnjem času iz Sovjetske zveze, kjer je zajela velikansko področje, ki sega 200 km severno od Moskve pa do južnih krajev dežele. Polagoma je začela siliti proti zahodu in zdaj že hudo razsaja v Švici in Belgiji, zlasti pa na Nizozemskem. Ondod so seveda nemudoma začeli uničevati žarišča epidemije, ki je zajela posebno govedo in prašiče.
Iz Belgije poročajo, da je bolezen povzročil virus C, proti kateremu so prav prašiči najmanj odporni. V tednu dni so na Nizozemskem zabeležili kar 150 žarišč bolezni. Z Nizozemskega se je slinavka razširila najprej v Belgijo, nato pa še v Švico in grozi zdaj Italiji.
V Italiji, vsaj v Padski nižini, se slinavka pojavlja od časa do časa zdaj tu zdaj tam, a nikoli je ni mogoče zatreti. Včasih nenadno izbruhne epidemija in tedaj se škoda, ki jo povzroči šteje v milijarde. V Italiji torej že imamo žarišča slinavke, toda zdaj preti nevarnost velikanske epidemije, katere posledice bi bilo čutiti dolgo vrsto let. Zato so pristojni organi takoj pričeli z obsežno akcijo, ki naj že v kali zatre bolezen. Tako prav sedaj v 29 pokrajinah Padske nižine in na mejnih področjih cepijo živino proti slinavki. C ep. ljenje zadeva okrog 4,5 milijona glav goveje živine ali približno polovico vsega goveda v deželi. Ker pa gre s cepljenjem razmeroma počasi, je treba zavarovati že na meji domačo živino pred okuženjem iz tujine. V ta namen je ministrstvo za zdravstvo sprejelo dva važna ukrepa, ki sta bila objavljena tudi v «Uradnem vestniku* od 9. decembra in ki predvidevata naslednje: Strogo prepoved uvoza goveda in prašičev ter njihovega svežega ali zmrznjenega mesa tako iz Švice kakor iz drugih dežel skozi Švico ter raztegnitev cepljenja na prav vse govedo v krajih med italijansko-švicarsko mejo, jezerom Como in Maggiore ter Padsko nižino.
Začeli so tudi s sistematičnim uničevanjem okužene živine in sploh vse živine, ki se nahaja v določeni razdalji od žarišča slinavke. živinorejci bodo seveda prejeli za to odškodnino. Razen tega so prepovedani živinski sejmi, sploh vsako prevažanje živine itd.
Tudi francoska
živina okužena
Po dolgem obotavljanju je an. gleško ministrstvo za kmetijstvo
ske živine plemena Charollais, da bi pospešilo razvoj živinoreje. To francosko pleme ima to prednost, da se živina naglo redi in tako da več mesa. Med karanteno so ugotovili, da je 34 glav okuženih z nevarno boleznijo na jetrih (leptospirosis). Taka živina dobi visoko vročino ter daje malo mleka in krave rade izvržejo. Med uvoženo živino je 19 bikov in 200 krav. Angleške oblasti so odločile, da mora živina ostati v karanteni še nadalje. Uvožena živina stane 100 tisoč funtov šterlingov (175 milijonov lir).
Kmet in vrtnar proti koncu decembra
NA NJIVI. Ko žito razvije tretji listič, pognojimo posevek z nitrati, da ojačimo rastlinice. Take rastline laže prenesejo zimski mraz. Nadaljujemo z o-ranjem njiv. Zimsko oranje je važno posebno za težke zemlje. Preorano grudo prepustimo delovanju mraza, ki nam zemljo ugodi in nam izboljša sestav.
VINOGRAD. Opravimo zimsko kop in pognojimo vinograde s hlevskim gnojem. Zamenjamo preperele kole z zdravimi. Trajnost kolov podaljšamo, če jih impregniramo.
SADNO DREVJE. Nadaljujemo s pobiranjem oljk. Pripravimo sadno drevje za zimsko škropljenje s tem. da opravimo obrezovanje. Obrezovanje moramo prenehati pred nastopom mraza. Drevesa škropimo v toplih brezvetrnih dneh. Drevesa moramo praktično preprati z zimskimi škropili.
VRT. Prekopljemo proste grede in opravimo temeljito gnojenje s hlevskim gnojem. Zaščitimo zelenjavo s slamnatimi preprogami, da jih obvarujemo pred mrazom. V osojnih in zaščitnih legah lahko sejemo grah.
Pri vseh . teh delih moramo upoštevati okolnost, da ie letos nastopil mraz zelo zgodaj.
Važno za dolinske razlaščence
V ponedeljek sta se sestala konzorcij razlaščencev in odborov za pomoč razlaščencem zaradi gradnje naftovoda ter se sporazumela, da bosta nastopila skupno pri družbi SIOT (ki gradi naftovod) v obrambo prizadetih in po potrebi tudi pri drugih ustanovah. Zato vabita vse razlaščene, naj se ne pogajajo z nikomur. Včeraj zvečer je bil na starem županstvu v Dolini skupen sestanek dolinskih razlaščencev iz druge skupine.
Vreme in letina v kmečkih pregovorih
Gruden (december)
Kakor 19. grudna dan, tak bo mali srpan.
20.	gruden meglen in jasen, veliki srpan soparen in jasen.
21.	grudna dež ali veter, tudi kimavec bo imel dež ali veter.
22.	grudna veter ali burja, vinotoka bo pihala burja.
23.	gruden moker, meglen listopad ne bo več zelen.
24.	grudna dan mrzel in jasen, gruden prihodnji bo lep in jasen.
Svetovni pridelek bombaža obilen
Po predvidevanjih ameriškega kmetijskega ministrstva bo dosegel letos ameriški pridelek bombaža 15,079.000 bal, in sicer 80.000 bal manj, kakor so prvotno napovedovali. Kljub tej izgubi, ki so jo povzročili rastlinski škodljivci in pa slabo vreme, so v nekaterih južnih krajih Združenih držav zabeležili rekorden pridelek na hektar, in j sicer 595 kg proti 579 kg v lanskem letu in povprečno 520 kg v prejšnjih 5 letih.
Na vsem svetu pa naj bi v sezoni 1965-66 pridelali 52 milijonov bal, torej približno toliko kot v zadnji sezoni in 19 odsto več kot povprečno v razdobju 1955-59. V nesocialističnih državah, izvzemii ZDA, naj bi pridelali rekordno količino 23,3 mi-
Veliko pomanjkanje živega srebra
živo srebro je beležilo konec novembra na londonski borzi 220 funtov šterlingov za jeklenko od 76 funtov ali 34,5 kg, potem ko se je tečaj malo prej začasno dvignil celo na 240 funtov šterlingov. Upoštevaje proizvodne stroške za jeklenko živega srebra bi pa bila primerna cena okoli 60 funtov šterlingov. Po vsem svetu je narastla potreba po tej tekoči kovini; trenutno jo cenijo vključno dežele vzhodnega bloka na okoli 10.000 ton letno. Medtem ko so uporabljali prej živo srebro skoraj izključno le za medicinske aparate, zdravila, posebne svetilke ali usmerjevalce, se v najnovejšem času vedno bolj veča poraba za druge namene. Potrošnja živega srebra je znatno narastla zlasti s silnim širjenjem sintetičnih izdelkov.
Svetovna proizvodnja živega srebra pa po drugi strani ne napreduje in se stalno giba med 8.500 in 9.500 tonami na leto, od česar odpade okoli 25 odsto na vzhodni blok. Samo v preteklih desetih letih so Sovjetska zveza, Kitajska ljudska republika, Romunija in češkoslovaška postavile pomembne naprave za pridobivanje te tekoče kovine. Kljub temu naglemu napredku pa lastna proizvodnja vzhodnega bloka ne zadošča za kritje potrebe po živem srebru iz domačih virov. Zato morajo te dežele živo srebro dokupovati na zahodnih trgih. Tu so najvažnejši proizvodniki Španija, Italija in Maroko (deloma tudi Jugoslavija', ki oskrbujejo v glavnem evropski trg, medtem ko ZDA črpajo živo srebro deloma iz zalog svojih strateških rezerv, deloma pa iz mehiške proizvodnje.
Španija in Italija sta medtem že jeseni prodali vso svojo proizvodnjo za leto 1965, tako, da že primanjkuje te tekoče kovine. Radi bi prodali še več, toda njune proizvodne zmogljivosti so že polno izkoriščene. Razširjenje zadevnih naprav za pridobivanje živega srebra, je pa zelo drago. Samo ena nova talilna peč stane okoli 775 milijonov lir, poleg tega je pa taka stvar še tvegana. Zgodovina surovin
je namreč že več kot enkrat dokazala, da se je dozdevno rastoča potreba spričo novega pre-delavnega postopka ali spričo novih snovi skrčila na minimum.
(Na new-yorški borzi je živo srebro 10. decembra notiralo 535 do 550 dolarjev za jeklenko — 76 funtov.)
(n)
lij ona bal ali 400.000 bal več kakor v sezoni 1964-65. Zlasti naj bi bili napredovali v Pakistanu, Indiji in Iranu, nazadovali pa v Mehiki, Nikaragvi, El Salvadorju in Turčiji.
Letos malo volne
Strokovnjaki napovedujejo, da bo znašal svetovni pridelek volne v sezoni 1965-66 le 25,9 milijona stotov ali 1 odsto manj kot. v prejšnji sezoni. Poslabšanje pripisujejo pretežno hudi suši, ki je prizadela Južno Afriko, posebno — Avstralijo, ki je najvažnejša pridelovalka volne na zemlji. V ZDA se bo pridelek zmanjšal v primeri z lanskim za 4 odsto (v zadnji sezoni je znašal 121.220 stotov). Računajo, da bodo imeli Američani v začetku prihodnjega januarja okrog 26,5 milijona ovac in jagnjet. V Novi Zelandiji bodo zabeležili rekorden pridelek skoro 3 milijone stotov, napredovali pa bodo tudi Angleži in Argentinci.
Potrošnja voine se Je v prvi polovici letošnjega leta znatno znižala v Italiji, Franciji in v Angliji, dočim je napredovala v Ameriki, Avstraliji in Belgiji.
Cene volne bodo predvidoma ostale leta 1966 ustaljene v Združenih ameriških državah.
R I J R K A - Jugoslavija
Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta m Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke m Trst To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju -m/l «DALMACIJA» in «ISTRA» — Vse informacije dobite pn potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi». piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.

IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST - VIA CICERONE 8 Tel. 38-136,	37-725
Skladišče: Via del Bosco 20 Tel 50010
Telegram:	Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
NOBILI IVI A IIA LONKO
TR J ES 1 E, ulica XXX Oltohre vogal ul. Torrebianea, telef. 35-740
Pohištva dnevne sobe oprema za urade - vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul F. Fllzi 1
TRST
PJIcutUM
„GOSPOUARS'I VO”
Izhaja tedensko • Eredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 @ Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir. Pošt. tek, rač. »Gospodarstvo)) št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86, Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v višini enega stolpca 60 lir « Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« © Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
AVTOPREVOINIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo - Postrežba hitra - Cene ugodne
TRANS-TRIESTE..
TRSI - FRILSTE, Via Donota 3 I el. 38-827,31 906,95-880
UVAŽA- vse lesne stirlmaue in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne GE Al in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZI AN A
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 lel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo

SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernim, tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
JnixA*juA6(ia Kope*,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER TELEF 21-830 TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma. 15 - Tel 37-823
Dodajanje ledu m vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
Uestisce , servisu merci e passeggeri sulle tinee:
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
NURD c E RUP A (servizio celerp ed espresso)
partenze da Rijeka ogni 7 giorni
NURD AMKRm.a t Nortii ul Hatteras)
partenze ogni 10 giorni
Sl D AMERICA
partenze ogni 20 giorni
LEVANTfe
partenze ogni < giorni IRAN - IR/H) partenze ogni 'SO giorni
INDIA - PAKISIAN - BURMA partenze ogni 'SO giorni ES PREMU ORIENTU partenze ogni 'SO giorni GOLFU MESNICO partenze ogni 20 giorni
con 57 modeme e rapide na vi. 66« cuccette e 372.229 B.R.T.
La «JUGUL1NIJA» accetta li crasporto d, merci anche to porti fuori delle linee regoiar
IRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIAJE CON LA ---* «rJUGOLINIJA	RIJEKA ___