Leto 1899.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVII. — Izdan in razposlan dne 24. avgusta 1899.
Vsebina: (Št. 160—162.) 160. Cesarski ukaz o znesku in uporabi dotacije, katero je v letu 1899. iz državnih sredstev dati izboljševalnemu (melioracijskemu) Zalogu. — 161. Ukaz, da se občina Bravantice odkazuje okolišu okrajne sodnije Wagstadt v Šleziji. — 162. Ukaz o liranščinab, potninah in dostavninak sodnih slug.
160.
Cesarski ukaz z dne 9. julija 1899.1.
o znesku in uporabi dotacije, katero je v letu 1899. iz državnih sredstev dati izboljševalnemu (melioracijskemu) zalogu.
Na podstavi §. 14. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak. št. 141) ukazujem tako:
§ 1.
Za leto 18911. se prispevek iz državnili sredstev, v §. 1. zakona z dne 14. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 129) namenjen za dotacijo izboljšc-valndga zaloga za 750.000 gl. zvišuje na en milijon goldinarjev in dalje se zalogu daje 900.000 gl. izredne dolaeije.
Vlada se pooblašča razhodke, ki se podado za izboljševalni zalog, po potrebi poravnati na račun preudarka za izboljševalni zalog, ki se ustmovi za leto 1899.
g. 2.
Izvršiti la ukaz, kateri obvelja dne, ko se razglasi, je naročeno Mojemu poljedelskemu in Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu/dne 9. julija 1899. 1.
Franc Jožef s. r.
Tliun s. r.	Welsersheiinb s. r.
Wittek s. r.	Huber s. r.
Ilyhindt s. r.	Kast s. r.
Kaizl s. r.	Jedrzejovticz s. r.
Di Pauli s. r.
161.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 17. avgusta 1899. L,
da se občina Bravantice odkazuje okolišu okrajne sodnije Wagstadt v Šleziji.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59) se občina Bravantice izloča iz okoliša okrajne sodnije Königsberg in odkazuje okolišu okrajne sodnije Wagstadt.
Ta ukaz pride dne 1. januarja 1900. 1, v moč in veljavo.
Buber s. r
148
(Slovimlaoh.)
162.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu s finančnim ministrom z dne 22. avgusta 1899.1.
o hranščinah, potninah in dostavninah sodnih
slug.
Na podstavi člena XXXIV. uvodnega zakona k civilno-pravdnemu redu z dne 1. avgusta 1895. L (drž. zak. št. 112) se z veljavnostjo od 1. septembra 1899. 1. ukazuje nastopno:
§• 1.
Sodnim slugam gre za uradna dejanja, katera opravljajo v meščanskih pravnih stvareh kakor iz-vrševalni organi ali (v postopku zunaj prepornih stvari ali v konkursnem postopku) kakor sodnijski odposlanci zunaj uradnih prostorov, hranščina in potnina po meri v nastopnih paragrafih obseženih določil.
Izvrševalna dejanja, ki so samo dostava (n. pr. po §. 294. i. r.), ne veljajo za uradna dejanja v zmislu odst. 1.
Samos talne oprave izvrševalnega organa po g. 386. opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje ne dajö pravice do posebne pristojbine, ampak so samo sestavina uradnega dejanja, po odst. 1. zavezanega pristojbini.
g. 2.
Hranščina pristoji v znesku ene krone za vsako posebno uradno dejanje, kakor je oznamenjeno v §. 1., izvzemši dražbe.
če se kako izvrševalno dejanje opravi, da se izterja kaka terjavščina, katere znesek ali vrednost ne preseza sto kron, gre pristojbine samo 50 vinarjev.
§• 3.
Za opravo kake dražbe pristoji hranščina v znesku dveh kron.
§. 4.
Ako pristojbini zavezano uradno dejanje — ne računeč pota tja in sem — zahteva več kakor en cel dan, pristoji hranščina za nadaljevanje uradnega dejanja kak naslednji dan i/nova.
§• 5-
Ge sluga kako izvrševalno dejanje s privolilom sodnega predstojnika (§. 30. iz. r.) opravi ponoči (§. 45. s. r.) ali kakega zunaj ponočnega časa začetega uradnega dejanja, kakor je oznamenjeno v §. 1., ni mogel dokončati pred polnočjo, mu gre, če nima po §. 7. pravice do priklade k hranščini, hranščina v znesku, zvišanem za 50 odstotkov.
§- 6.
Če mora sluga, da pride na mesto uradnega dejanja, prehoditi več kakor 20 kilometrov pota naravnost tja in sem, ne da bi bil gredoč opravil kako drugo hranščini zavezano uradno dejanje, mu gre za vsak nadaljnji kilometer, ki ga je prehodil čez 20 kilometrov na tem potu tja in sem, 5 vinarjev potnine.
To, da se je moglo pri tem rabiti gromadno vozilo, je prež vpliva na to.
§• 7.
Če je sluga primoran, da opravi kako uradno dejanje, kakor je oznamenjeno v §. 1. ali za to, ker se je z ozirom na prihrambo časa in troškov združilo več takih uradnih dejanj, z doma ostati čez noč, mu gre priklada k hranščini, in to dve kroni za vsako prenočevanje.
V drugem primeru je priklado k hranščini razdeliti na združena hranščini zavezana uradna dejanja, razen ko bi se bilo prenočilo očividno samo zato, ker se je čas porabil za eno ali posamezno teh uradnih dejanj.
§. 8.
če organe sodnije (sluge ali dostavni posli) opravijo dostave (vročitve) ali druga uradna dejanja v kazenskih stvareh zunaj uradnega kraja, pristoji jim za vsako hojo brez ozira na število opravljenih uradnih dejanj ali dostav šestdeset vinarjev potnine, dalje, če pot naravnost tja in sem iznaša več kakor 20 kilometrov in ni na tisti hoji tudi že nastala pravica do potnine za uradno dejanje v meščanskih pravnih stvareh, razen tega potnina po §. 6.; slednjič, pod istim pogojem, če se je moralo prenočiti na boji, priklada k hranščini po §. 7.
Za hojo v kazenskih stvareh, ki jo opravi sluga sodnije na Dunaju v občinskem ozemlju države glavnega in prestolnega mesta v mejah druzega ali tretjega z ukazom pravosodnega ministrstva v po-I razumu s finančnim ministrstvom z drič 3. aprila
1892. 1. (drž. zak št. 67) ustanovljenih pasov, gre mu potnina po odstavku 1.
Za Dalmatinsko se predpis prvega oddelka uporablja samo v toliko, v kolikor ni po §. 15. ukaza pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari in za finance z dne 21. julija 1897. L, št. 15356, deželni zakonik za Dalmatinsko št. 8. iz 1. 1898. dostav v kazenskih stvareh opravljati brezplačno.
§• 9.
Če organi sodnije (sluge ali dostavni posli) dostavi* v meščanskih pravnih stvareh v prepornih rečeh ali zunaj prepornih reči, opravijo v krajih, ki So več kakor 3 8 kilometra daleč od uradnega kraja, je za vsako dostavo — razen tistih, ki se izvršč pri opravi uradnega dejanja, kakor je oznamenjeno v §. 1. — plačati 34 vinarjev pristojbine.
Razdelitev pobranih dostavnin med dostavljajoče organe se uravna s posebnimi predpisi.
Slugam na Dunaju gre za dostavo plačilnih prepovedi tretjemu dolžniku (§. 294. iz. r.) v drugem ali tretjem pasu v §.. 9. ukaza pravosodnega ministrstva v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 3. aprila 1892. 1. (drž. zak. št. 67) ustanovljena potnina.
§• 10.
če je plačati hranščino, priklado k hranščini, potuino ali dostavnino dolžna kaka stranka, ki uživa pravico ubožnih, naj se uradno dejanje ali dostava praviloma opravi pristojbine prosto.
Uradno dejanje, iz tega razloga pristojbine' prosto opravljeno, se ne vpošteva pri izračunjanju potnine za kako drugo, na istem potu opravljeno uradno dejanje, kakor tudi pri razdelitvi priklade k hranščini na več uradnih dejanj.
Samo, če se v prid poganjajočemu upniku, kateri uživa pravico ubožnih, opravljajo izvrševalna dejanja, nastane dolžnost nadomestila pristojbine iz izkupila, če se je kako dobilo iz prisilnega izvršila.
§• H-
če je hranščino, priklado k hranščini, potnimi ali dostavnino plačati dolžna stranka, za katero je po zmislu §. 276. o. m. z. postavljen bil skrbnik, je pristojbine zabeležiti v spisku ter, ko nastopijo v §. 26., odstavku 2. ukaza ministrov za notranje stvari, za pravosodje in za finance z dne 3. julija
1854. 1. (drž zak. št. 169) oznamenjeni pogoji, pobirati od stranke.
Ako je stranka nezmožna plačali več kakor eno leto po pravokrepni razloki stvari, v kateri je bil zanjo postavljen skrbnik, ni pristojbinske dolžnosti.
§• 12.
Finančna prokuratura je tako, kakor druge stranke, dolžna plačevati hranščino, priklade k hran-ščinam, potnine in dostavnine.
§. 13.
Dostavnine je pobirati po predpisu §§. 369., odstavku 2. in 104. i. n. opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje.
Dostavnine, katere se pobirajo na prošnjo kake druge sodnije (§. 105., odstavek 3. s. r.), je sprejemati pri naprošeni sodniji.
/	§. 14.
Hranščino, priklade k hranščinam in potnine v meščanskih pravnih stvareh naj izmerja dostavni uradnik, ali, kjer so izvršilni in dostavni oddelki, njih voditelji, ter jih pobira po §§. 104. n. opravilnega reda. Izdati pristojbinske listke je dolžen iz-merjajoči uradnik.
Ali so pristojbine prav izmerjene, to naj zdaj pa zdaj preizkusi sodni predstojnik, primerjajoč potni dnevnik, izvršilno knjigo in uradne spise s poskusi na slepo.
§• 15.
Potnine in priklade k hranščinam v kazenskih stvareh je po §. 5. ukaza pravosodnega ministrstva z dne 16. decembra 1895. 1. (pr. m. uk. št. 25) vsak mesec ugotoviti in izplačati iz zaloge za poravnanje truškov kazenskega pravosodja.
§- 16.
§§. 15. do 23. ukaza ministrov za notranje stvari, za pravosodje in za finance z dne 3. julija 1854. I. (drž. zak. št. 169), potom §§. 25., 26., odstavek 1. in 3., §. 27., odstavek 1. in §. 29. tega ukaza, v kolikor merijo na pristojbine služnišlva, slednjič §. 10., odstavek 2. ukaza pravosodnega ministrstva v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 3. aprila 1892. 1. (drž. zak. št. 67), se raz-
veljavijo, ko se začne moč in veljava pričujočega ukaza.
Tako tudi se razveljavi, ko se začne moč in veljava tega ukaza, ukaz pravosodnega ministra v porazumu s finančnim ministrom z dne 29. marca 1899.1. (drž. zak. št. 60) in ukaz pravosodnega ministra v porazumu s finančnim ministrom z dne 25. maja 1899. 1., št. 10410, deželni zakonik za Dalmatinsko, št. 10.
V porazumu z ministrstvoma za notranje stvari in za finance izdanega ukaza pravosodnega ministrstva z dne 21. julija 1897. 1., št. 15356, d. z. za Dalmatinsko št. 8. iz 1. 1898. se ne dotikajo določila pričujočega ukaza.
Ruber s. r.	Kaizl s. r.