ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 12. JULIJA 1931 ŠT. 28 POLJE z NARCISAMI NA GOLICI, V OZADJU TRIGLAV (foto FR. PAVLIN, JESENICE) 222 Naši ameriški rojaki v domovini Kakor smo poročali že v zadnji številki, je prispelo 26. .in 29. t. m. v domovino okroglo 100 naših ameriških rojakov, organiziranih v K. S. K. Jednoti in Baragova Zvezi. Vozili so se z ogromno ladio >Berengarija«, last Cunardove družbe. Spotoma so obJskali grob Male sv. Terezike, na domačih tleh so pa doživeli povsod iskren in prisrčen bratski sprejem. V domovini ostanejo naši ameriški rojaki 2—3 mesece in se udeleže velikih Baragovdih slavnosti na Brezjah, dne 26. t. m. Pev. Frančišek S. Šušteršič -nekdanji župnik slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu (Tli., Anieiika) in ustanovitelj »Kranjske Slovenske katol. Jednote«, ki je priredila sedanji veliki izlet ameriških rojakov v domovino. Pokopan je Su-šteršif na Viou pri Ljubljani in izletniki svi~ li in -ita bili 27. p. ,111. slovesu«) blagoslovljeni'Hi'^> - t'ti svojem , namenu. Za prihodnja leta inia tramvajih" vof^.i», v progi«nm -\elik in lep gradbeni program, le žal. (ta .u;,V gr;. "i posaiiKvnii in;. a iircfs v listelli redu, kot so potrebne (k^,S^. K i/. / »dc>-u^^%_ iia Jezico je ii. pr. mnogo iiujuejša kot v '1. Vid.) - ^vl^' slik« nam kaže eilliid pr\ili trMiiix^ilix- Vič ZjtM^ .Na levi: dr. Vaclav Babinski, poslanik ^ bratske poljske republike na našem dvoru, / ki Je te dni zapustil svoje mesto. V Belgra-du je užival veliko simpatije pri vseh 223 Spodaj : Pozdrave »Iluslr. Slovencu« iz Aleksandrije v Egiptu pošilja rodbina g. Fr. Zajca, doma iz Verja pri Medvodah. Navedeni se je izselil v Egipet leta 1910. in je dobil tam službo strojevodje v veliki papirnici, danes je pa že obratovodja. Slikati se je dala rodbina pred kratkim ob priliki sv. birme in sv. obhajila najstarejše hčerke Marije. Zajčevi, so že dolgoletni naši naročniki. Lovska soba \ eni izmed starih ljubljanskih gostilen. Na desni: Makol-skl fantje se vračajo od nabora, veseli in vriskajo, a popolnoma trezni, kar jim je Ic v čast. Avtobus je drvel z njimi mimo vseh gosti len. Spodaj : Delavska godba iz Trbovelj (ust. leta 1903.), znana in priznana daleč ipo vsem okolišu; v sredini njen kapelnik A. lluJariu. iNa desni; D\c pristni gorenjski lov-ski korenini, Fr. Cvenkel iz Pera-oice in Jože Mu-bja iz Leš. Spodaj; Naši bodoči zadružni delavci: absolveutjc letošnje ljubljanske zadružne šole s svojim ravnateljem Gogalo in razrednikom Kraljem v sredini. Gorjanska dekleta, ki so obiskovala letos ta-mošnjo gospodinjsko nadaljevalno šolo in priredila ob zaključku lepo uspelo razstavo. 224 225 Po grebenu Karavank Karavanke s« z malimi izjemami zelo krotke gore. Zato pohajajo nanje jako radi turisti, ki se na nadelanih potih navzlic klinom in žicam ne počutijo dobro. Mislim pa, da pravi alpinist tudi v Karavankah najde vsega v obilni meri, kar i.šče v planinah. Biser Karavank je Golica s svojimi slavnimi narcisami. Takole krog binkoštt jih je toliko na njenih pobočjih, da se od daleč vidi, kakor da jo je sneg zapadel. Narcisa ne spada med zavarovane cvetice. Ako bi se dala s trganjem iztrebiti, bi bila Golica že davno brez njih, toliko jih znosijo izletniki, zlasti pa maj-niške izletnice v Ljubljano. Toda narcisam to pustošenje ne škoduje. Imajo pač korenine — i kakor grunt — do pekla. Peljal sem nekoč četrtošolke na Golico. Ker sem jim rekel, da si bodo šele na povratku smele natrgati- narcis, smo bili kaj hitro na vrhu pri Kadilnikovi koči. Za res lep in poučen pogled na Triglavsko pogorje in na Ko^ roško se niso dosti zmenile. Rinile so naravnost v kočo, iposrebale hitro vsaka svoj čaj m jo zopet ucvrle nazaj navzdol. Ustavili smo se šele na narcisnem polju, ki so si ga gor grede zapomnile. Jaz sem sedel na z mahom porasel štor in jih — pasel. Prej niso nehale, da ni bilo nobene narcise več videti. Sleherna je odnesla s seboj velik snof) narcis, kakor za steljo, čeprav vse skupaj niso premoglejniti koze. Večerni vlak, s katerim smo ^-vračali. Je bil ves fx>ln same šolske mladeži _>Kje, kje?« završalo je skozi okna. »Tukaj!« je dejal fant in se udaril po levi strani junaških prs. »To je pa treba hitro pogasiti«, je vzkliknila Kunčeva Mija in ga polila postrežljivo z vodo. Potem smo imeli do Ljubljane mir. Fantom se je pač za malo zdelo, da je Mija na tak način pogasila plamen v dijakoveni srcu. Zelo lepa, čeprav v juliju in avgustu ive-koliko vroča in zaradi pomanjkanja vode suha, je tura z Golice po grebenih na Stol in v Prešernovo kočo. Ako drugo jutro zgodaj vstanemo, da smo še za časa na Završnici, se lahko na drugi strani pospnemo na Begunjščico. Razgled sicer ni posebno znamenit, zato pa najde ljubitelj planinskih cvetk marsikatero redkost na njenem zelenem pobočju. Trganje cvetic pa ni popolnoma brez nevarnosti, ker so tla na nekaterih mestih zelo strma. Tako se je na primer pred leti celo nek kosec pri košnji smrtno ponesrečil. Ker je kosil brez derez, mu je na gladki travi vzelo noge, in ni se mogel več ustaviti. Nekaj časa je dričal po zelenih tleh, nato je pa zletel čez precejšen prag \ globoko grapo, kjer je mrtev obležal. Najizrazitejši vrh v Karavankah je ponosni Storžič. Sicer zaostaja v višini za nekaterimi drugimi vrhovi; po vitki obliki pa prekaša vse druge bližnje in daljne sosede. Ima pa bolj malo obiskovalcev. Aljaž je hodil gor na lov. Nekoliko pod vrhom je ustrelil svojega prvega in — edinega kozla. Njegovo glavo je, imel v spalnici nad vrati nagačeno. Rad se je z njim pohvalil. »Gamza sem samo enega ustrelil,« je dejal pri neki priliki. »Seveda drugačnih kozlov sem pa veliko postreljal, samo ne dajo se na-gatiti.« Tura na Storžič je prav lepa in razgled še precej obsežen. Kdor rad pleza, najde tudi tu »severno steno« in lahko trenira na njej, preden se loti triglavske. Na skrajnem vzhodu zaključuje Karavanke široka Košuta. Vanjo priiihajajo zlasti radi Tržičani, turisti in lovci. Ker na prisojnih krajih sneg kmalu skopni, so nekateri obronki Košute kakor na primer Veldlki vrh že kmalu spomladi pristopni tudi brez smuči. Za točno postrežbo skrbi znana koča na Kofcah. Ob debelem snegu seveda puščajo tod daleč na okoli neumorni smučarji svoje sledove. J. Mlakar. Čreda ovac na vrhu Golice. (Foto Pavlin.) PogUd > Kala uad Tržičem na Storžič. (Foto J. Skerlep) Spodaj: Kadilnikova koča na Golici. Vcvi In družba v Karavankah. Polje z volovskimi očesi v Karavankah. Na desni: Spodnja koča na Golici Ucgunjscica (J. Nkcrlcp) Prešernova koča na Stolu, pod njo na levi Bled. (loto j. Kunaver.) Spodaj: Pogled na Stol in Vrtačo (v sredini) z Vel. vrha Košute. Rž in Rjavina v meglenem morju (Premru) Polje z narcisami pod Golico (Foto Pavlin.) Na levi: Storžiška tura po severni strani. (Šmuc.) 226 Predpotopno živalstvo Pred davnimi stotisoči, da, morda celo milijoni let ,so živele na zemlji čudne in ogromne živali, katerih ostanke so našli učenjaki že po mnogih krajih. Iz teh ostankov so si naredili tudi približno sliko njih pošastnih zunanjosti. Zgornja slika nam kaže praplezavce, podobne kuščarjem, ki so pa jedli mesno hrano; v sredini slike je pa t. z v. naosaurus, ki je jedel rastlinsko hrano. — Spodnja slika nam kaže prednike naših konj, ki pa niso presegali velikosti večjih psov in so imeli še trodelna kopita. Ogromni predpotopni noji. Na levi: Mosasaiir, nekak povodni kuščar ogromne velikosti^ preganja želvo. V zraku je videti leteče plezavce, tako zvano pterofaktilase. Spodaj: Mastodoni, nekaki predpotopni sloni, ki so živeli ponekod v Severni Ameriki. Največ ostankov teh predpotopnih velikanov in pošasti je zbranih v znamenitem pn-rodopisnem Field muzeju v Chica-gi v .A morii-i. 227 Nizozemska kraljica Wilhelmina v Parizu Prvi suveren, ki je obiskal novega francoskega predsednika Doumerja, je bila holandska kraljica, ki je prispela v Pariz v spremstvu svojega sD'iioa'a Henrika in prestolonaslednice Juliane. Ob tej priliki so obiskali vsi tudi kolonijalno razstavo. Spodnja slika nam kaže kraljico, ko odluija iz Elyseja in se prikloni pred zastavo častne čete. -Na levi: Ameriški predsednik Hoover, ki je predlagal evropskim silam, naj do\ olijo Nemčiji enoletno odgoditev reparacijskih plačil. Predlog je vzbudil po vsej Evropi ogromno pozornost in mnogi upajo, da' bi utegnilo sprejetje predloga ugodno vplivati na svetovno gospodarsko krizo. Na kvi: Zanimiv .spomenik io odkrili pred kratkim na vojaškem vežbališču v DiiberJtzu (Nemčija). Posvečen je namreč ozemlju, ki ga je Nemčija izgubila v svet. vojni. Na velikem globusu so ta ozemlja vidno označena, spomenik pa nosi napis: »Deutsclies Land in fremder Hand< (= Nemška zemlja v tujih rokah). Tako znajo drugi narodi neprestano opozarjati na svoja izgubljena ozemlja, čeprav je bilo v tem primeru n. pr. nemških jako malo. Kako malo in kako redko pa mislituo mi na naši srčni rani: Primorje in Koroška. Spodaj: Grob dr. Sun Jat Sena, največjega modernega kitajskega narodnega junaka, ki je zrevolucijoniral Kitajsko in ji želel vliti evropsko kulturo in civilizacijo. iVjegov grob časti kitajsko izobražeustvo Se bolj kot Kon-fucijevega in v programu vsake važnejše javne prireditve je tudi romanje na njegov grob. .Spodaj: Nepotopljivo ladjo je izumil francoski inženjer Chartrain. če pomislimo, koliko žrtev vsako leto še vedno zahtevajo morski valovi, kljub vsemu ogromnemu napredku tehnake, moramo tako iznajdbo nazvati gotovo epohalno, če se izkaže res za praktično uporabljivo. Predkratkiin so se vršile vpričo nekaterih admiralov in zastopnikov franc, \lade poskusu je s tozadevnim nuxlelom (glej spodaj sliko) in pravijo, dii so (»»skušnje dobro iisjit-le. Na desni: Maniu, prejšnji predsednik romunske kmetijske stranke, ki hoče izstopiti iz političnega živ- j ljenja v znak protesta proti čudnemu romunskemu notranjepolitičnemu razvoju 228 Počitnice so v najlepšem teku. kdor je le mogel, je šel ven na kmete, v planine, na krajše ali daljše potovanje, k morju. Uživaj, mladina, te solnčne tedne zlate prostosti, seveda dostojno, pošteno in krščansko. Zlasti potovanja po .Sloveniji iu IK) ostalih delih države ti priporočamo, da spoznaš našo ožjo iu širšo domovino in naš narod. Prisluškuj njegovi kleni govorici, zgleduj se pri njegovem trdem delu. nauči se spoštovati njegove lepe običaje in spoznaj nedosežne lepote naše slovenske zemlje, da jo boš ljubila tako, kot zaslužj. Spodaj: Dijaški dom za prenočevanje in oskrbo potujočih dijakov o počitnicah, ki ga je zgradilo mladini uvidevno mesto Rintelen (Nemčija) Povodni izvožčki« so se pojavili zadnje čase ob obrežjih nemških iu tudi drugih voda. V posebnih pristaniščih imajo motorne in navadne čolne ter jadrnice, ki jih moreš ravno tako najeti; kakor izvožčka na suhem. Tudi v našem Primorju bi ta novost mnogim prav dobrodošla. Na levi: Neumesten protest. Po drugih deželah je prišel jako v navado objčaj, d.a gredo konec tedna meščani na kmete, kjer prebijejo nedeljo pod šotori. Zaradi nerodnosti, ki so se dogajale, je tabo-renje na Češkem prepovedano. Športni vestnik v z.adnjih letih je tudi pri nas končno prodrl kopalni sport. Vse hiti ob lepih letnih dneh v vodo, kjer si utrjuje svoje zdravje proti nevarnostim zime. Kajti najboljše zdravilo je utrjeno telo. Izmed tolikih športnih panog, ki imajo prav za prav samo eno nalogo, utrditi telo, je najlepši in najkoristnejši sport plavanje. Žal, da je toliko generacij zanemarjalo ta zdravi sport. Že prastari narodi so cenili plavanje in je ugotovljeno, da je plavalni sport najstarejši sport. Na starih vazah (Francois vaza iz 1. 1800 pred Kr.) so videli scene, ki prikazujejo celo razne načine plavanja. Tako vidimo na že omenjeti vazi plavati sirskega vojaka v čistem stilu sedaj imenovanem Crawl. T« je najhitrejši način plavanja. Zgoraj na desni: Moment iz najlepše igre v vodi water polo. To igro, ki zahteva od igralcev izredne gibčnosti, smo pričeli pri nas pravilno gojiti šele v zadnjem času. Na levi in desni. Kordelič je brez dvoma eden najboljših skakalcev v državi. Tekmoval je že na mednarodnih tekmah, kjer pa radi ostre mednarodne konkurence ni dosegel nobenih pravih uspehov. Pozna se mu pomanjkanje tekmovalne rutine. Pod vodstvom dobrih trenerjev je pa Kordelič močno popravil svoje skoke. Zato lahko pričakujemo, da bo na letošnjih mednarodnih tekmah dosegel lepe uspehe. Naši sliki kažeta dva skoka Kordeliča. Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s rpivoljenjem uredništva