Avtorice: mag. Mojca Žitnik, Saša Čuček, Metka Pograjc Avtor infografik: Peter Polončič Ruparčič Fotografija na naslovnici: SOkol, ARSO Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 626/628(497.4)(0.034.2) 311:626/628(497.4)(0.034.2) ŽITNIK, Mojca, 1970- Voda - od izvira do izpusta [Elektronski vir] / [avtorice Mojca Žitnik, Saša Čuček, Metka Pograjc]. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2013. - (Zbirka Brošure / Statistični urad Republike Slovenije) ISBN 978-961-239-286-4 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Čuček, Saša 3. Pograjc, Metka 270711296 Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 320 izvodih – ISBN 978-961-239-286-4 VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 3 UVODNA BESEDA Voda je naravna dobrina. Voda je pogoj za življenje na Zemlji. Voda je obnovljiv naravni vir. Vsega tega bogastva je v Sloveniji veliko, ni pa porazdeljeno enakomerno − niti prostorsko niti časovno. Morda so vodni viri − ob nakazanih podnebnih spremembah − celo naš najpomembnejši strateški vir. Ob povečanih pritiskih na okolje in s tem tudi na vodne vire se moramo zavedati trenutnega stanja voda in svojega gospodarjenja z njimi, da bi lažje in argumentirano vrednotili kakovost in razpoložljivost vode za uporabo in da se ne bi pri svojem ravnanju zanašali le na vtis, da je na razpolago še veliko vodnih virov. Ob tem so nam lahko v pomoč tudi vodne statistike. Ta publikacija je v zbirki Brošure naša prva publikacija o vodah in tretja iz niza okoljskih brošur (naslova prvih dveh: Okoljski kazalniki za Slovenijo ter Okolje, energetika in transport v številkah). Njen namen je pregleden prikaz informacij o vodnih virih v Sloveniji in o našem ravnanju z njimi ter rezultatov, pridobljenih s statističnim zbiranjem podatkov o vodah. Prikazani so podatki o vodnih virih in o stanju voda v naši državi, o dobavi in uporabi vode ter o čiščenju odpadnih voda. Posebej so prikazane investicije v gospodarjenje z vodami. Podatki so prikazani grafično, tabelarično in slikovno ter dopolnjeni s komentarji. Pripoved o vodah zaključujemo s pregledom najpomembnejših poudarkov. Obširnejše in podrobnejše informacije o vsem tem so vam na voljo na spletnem podatkovnem portalu SI-STAT. Genovefa Ružić, generalna direktorica Foto: Dušan Jože Dimc VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 5 KAZALO 1 VODNI VIRI V SLOVENIJI ....................................................... 7 1.1 Tekoče vode .................................................................. 8 1.2 Stoječe vode ................................................................. 9 1.3 Podzemna voda ............................................................ 10 1.4 Morje ............................................................................ 12 2 STANJE VODA V SLOVENIJI ................................................... 13 2.1 Tekoče vode .................................................................. 14 2.2 Podzemne vode ............................................................ 15 2.3 Stoječe vode ................................................................. 17 3 ČRPANJE IN DOBAVA SVEŽE VODE ....................................... 19 3.1 Načrpana voda v Sloveniji ............................................. 20 3.2 Dobavljena voda v Sloveniji ........................................... 22 4 PORABA VODE ...................................................................... 23 4.1 Uporaba vode iz javnega vodovoda .............................. 24 4.2 Voda, uporabljena za namakanje .................................. 25 5 ODPADNE VODE ................................................................... 27 5.1 Izvor odpadnih voda ..................................................... 28 5.2 Čiščenje odpadnih voda ............................................. 29 5.3 Čiščenje odpadnih voda na komunalnih čistilnih napravah ....................................................................... 31 5.4 Čiščenje odpadnih voda po statističnih regijah ............. 32 6 INVESTICIJE IN TEKOČI IZDATKI ZA UPRAVLJANJE ODPADNIH VODA ................................................................. 33 6.1 Investicije za upravljanje odpadnih voda ....................... 34 6.2 Tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda ................. 34 6.3 Izdatki, namenjeni za upravljanje odpadnih voda, po regijah ..................................................................... 35 7 ZAKLJUČKI ........................................................................... 37 6 VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA Foto: Mojca Žitnik Foto: SOkol, ARSO Foto: Dušan Jože Dimc Foto: SOkol, ARSO 8 VODNI VIRI V SLOVENIJI VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 1.1 Tekoče vode Površina Slovenije meri okoli 20.000 km2; po njej teče 59 rek, njihova skupna dolžina pa je približno 2.500 km. Območje Slovenije se deli na vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja, znotraj njiju pa še na porečja Mure, Drave, Save ter na povodje Soče in povodje jadranskih rek. Tabela 1: Najdaljše reke in njihova padavinska zaledja, Slovenija, Povodje Donave prekriva kar 81 % ozemlja Slovenije (16.423 km2), 2002 povodje Jadranskega morja pa le 19 % (3.851 km2). Povodju Donave Nadmorska pripadajo tudi naše najdaljše reke; prva med njimi je Sava, ki meri od višina Dolžina vodotoka Površina izvirov Save Dolinke v Zelencih do meje s Hrvaško 221 km. Sledijo ji m km Drava s 142 km, Kolpa s 118 km in Mura s 95 km. Posebnost Kolpe je, padavinskega zaledja v Sloveniji da je skoraj pol dolžine te reke meja med Slovenijo in Hrvaško. pri pri v Sloveniji Iz podatkov v tabeli 1 je razvidno, da ima največje padavinsko zaledje izviru izlivu km skupaj v 2 tujini skupaj od tega na meji v Sloveniji reka Sava, reka Drava pa je zaradi svojega pretoka naša najbolj vodnata reka; na določenih mestih je njen povprečni pretok Drava 340 175 3.259 707 565 142 25 čez 320 m3/s. Mura 250 130 1.375 438 343 95 67 Sava1) 833 132 10.724 947 727 221 4 Kolpa 313 130 1.015 294 176 118 118 1) S Savo Dolinko (izvir Zelenci). Vir: MKO Foto: Dušan Jože Dimc Foto: SOkol, ARSO VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA VODNI VIRI V SLOVENIJI 9 1.2 Stoječe vode Stoječe vode prekrivajo le 0,3 % površine Slovenije; skoraj polovica Tabela 2: Nekatera naravna jezera, umetni zadrževalniki in rečne teh voda je umetnih. akumulacije Naši največji naravni jezeri, obe ledeniškega izvora, sta Bohinjsko Površina Globina Prostornina in Blejsko jezero. Površina Bohinjskega jezera je 3,3 km2, njegova km2 m mio. m3 prostornina je 92,5 milijona m3, njegova največja izmerjena globina Naravna jezera Bohinjsko jezero 3,28 45,01) 92,5 pa 45 m. Površina Blejskega jezera je 1,4 km2, njegova prostornina je Blejsko jezero 1,43 31,01) 25,7 25,7 milijona m3, njegova največja globina pa 31 m. Druga naravna Cerkniško jezero 242) 3,03) 76,01) jezera so manjša; njihova skupna površina je približno 1,7 km2. 1. Triglavsko jezero (Jezero pod Vršacem) 0,0047 5,03) ... 2. Triglavsko jezero (Rjava mlaka) 0,012 10,03) ... Cerkniško jezero sodi med presihajoča jezera; ob njegovi največji 3. Triglavsko jezero (Zeleno jezero) 0,0041 2,53) ... ojezeritvi je njegova površina 24 km2, globina pa 3 m. Vendar sta taki 4. Triglavsko jezero (Jezero v Ledvici) 0,0233 15,03) ... površina in globina le občasni in kratkotrajni. 5. Triglavsko jezero (Dvojno jezero) 0,005 8,53) ... 6. Triglavsko jezero (Dvojno jezero) 0,004 5,53) ... Med stoječe vode prištevamo tudi umetna jezera, visoka in nizka 7. Triglavsko jezero (Črno jezero) 0,0075 6,03) ... barja, ribnike, mlake, močvirja, mokrišča, umetne akumulacije, manjše Umetni zadrževalniki Ledavsko jezero 2,18 3,03) 5,7 zadrževalnike ter nekatere druge ojezeritve, nastale pri umetnih Velenjsko jezero 1,35 551) 25,0 posegih v okolje. Umetni zadrževalniki in umetne akumulacije Pernica I,II 1,23 3,03) 3,4 zavzemajo približno 25 km2 ozemlja in zadržujejo približno 150 Šmartinsko jezero 1,07 10,01) 6,5 Klivnik- Mola 1,03 18,01) 8,5 milijonov m3 vode. Slivniško jezero 0,84 12,01) 4,0 Vogršček 0,82 20,01) 8,5 Gajševsko jezero 0,77 3,03) 2,6 Gradišče 0,51 3,03) 0,9 Družmersko jezero 0,5 65,01) 10,0 Rečne akumulacije Vuhred 2,4 5,03) 11,2 Mariborski otok 2,4 6,03) 13,8 Vuzenica 1,95 4,03) 7,5 Ožbalt 1,5 7,03) 10,9 Vrhovo 1,43 6,03) 8,65 Dravograd 1,4 4,03) 5,6 Mavčiče 1,01) 12,01) ... Fala 0,9 5,03) 4,4 Moste 0,69 12,03) 8,0 Zbiljsko jezero 0,69 3,03) 6,0 Foto: SOkol, ARSO … ni podatka 1) maksimalna, 2) minimalna, 3) povprečna Vir: MKO-ARSO 10 VODNI VIRI V SLOVENIJI VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 1.3 Podzemna voda Podzemna voda se nahaja na večji globini v vodonosnikih Ljubljanske kotline (povprečno od 20 do 25 m pod površjem), v dolini Kamniške Bistrice in ponekod v Vipavski dolini. Gladine podzemne vode na Apaškem, Murskem in Prekmurskem polju so občutno plitvejše. Okoli dve tretjini vodnih zalog sta v osrednjem delu države (torej v porečju Save), po najmanjših vodnih zalogah pa izstopata skrajni severovzhod države (porečje Mure) s pretežno medzrnsko poroznostjo tal in skrajni jugozahod države (obalno območje) s pretežno kraško razpoklinsko poroznostjo tal. Tabela 3: Obnovljiva količina podzemne vode na prebivalca, Grafikon 1: Razmerje med količino odvzema podzemne vode in Slovenija, 2011 količino napajanja vodonosnikov, Slovenija, 2011 Obnovljive količine Obnovljive podzemne vode količine pod- Vodno telo podzemne vode zemne vode na prebivalca mm 1.000 m3/leto m3/leto Savska kotlina in ljubljansko barje 248 192.060 404 Savinjska kotlina 130 14.132 234 Krška kotlina 104 10.006 952 Julijske alpe v porečju Save 378 296.154 8.393 Karavanke 286 115.251 13.711 Kamniško-Savinjske alpe 212 235.658 5.532 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko 239 202.774 2.991 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 97 172.927 1.058 Spodnji del Savinje do Sotle 82 113.826 733 Kraška Ljubljanica 237 309.735 5.011 Dolenjski kras 158 529.887 2.767 Dravska kotlina 103 44.029 272 Vir: ARSO Vzhodne Alpe 101 128.147 1.362 Haloze in Dravinjske gorice 57 33.976 564 Zahodne Slovenske gorice 32 24.341 284 Razmerje med količino odvzema podzemne vode in količino Murska kotlina 54 32.025 419 napajanja vodonosnika kaže stopnjo porabe celotne obnovljive Vzhodne Slovenske gorice 29 8.804 296 količine podzemne vode. V letu 2011 je delež odvzema podzemne Goričko 28 13.757 622 Obala in Kras z Brkini 166 262.333 2.100 vode v celotni Sloveniji znašal 5 %. Odvzemi vode so bili največji v Julijske Alpe v porečju Soče 493 402.592 24.345 Dravski kotlini (51 %), Murski kotlini (26 %) ter Savski kotlini in na Goriška Brda in Trnovsko Banjška planota 269 387.460 3.844 Ljubljanskem barju (25 %). 3 najvišje vrednosti 3 najnižje vrednosti Vir: ARSO VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA VODNI VIRI V SLOVENIJI 11 Količine padavinske vode, ki pronicajo v vodonosnike, so odvisne od zgradbe tal in so glede na to lahko zelo različne. V letu 2011 je bilo obnovljive podzemne vode 3.530 milijonov m3 ali 1.726 m3 na prebivalca na leto. Količina obnovljive podzemne vode na prebivalca je bila v letu 2011 največja v Julijskih Alpah v porečju Soče (24.000 m3) in v Karavankah (13.000 m3), najmanjša pa v Savinjski kotlini (234 m3), Dravski kotlini (272 m3), zahodnih Slovenskih goricah (284 m3) in v vzhodnih Slovenskih goricah (296 m3). Foto: SOkol, ARSO Foto: SOkol, ARSO 12 VODNI VIRI V SLOVENIJI VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 1.4 Morje Tabela 4: Tržaški zaliv in slovensko morje, 2012 Slovensko morje je del Tržaškega zaliva v Jadranskem morju; zavzema 180 km2 od 551 km2 celotnega Tržaškega zaliva. Območje Površina Delež km2 % Zračna razdalja od meje z Italijo do meje s Hrvaško je 17 km, obalna črta pa meri – zaradi zelo razčlenjene obale – kar 46,6 km. Tržaški zaliv 551 100 Globina slovenskega morja je majhna, okoli 20 m. Največja je v jarku osrednji del 474 86 ob Piranski Punti, nekaj čez 37 m. obrobni del 77 14 V slovenskem delu Tržaškega zaliva je tako okoli 4 km3 vode. Slovenski del 180 32,7 od tega Koprski zaliv 18 3,2 od tega Piranski zaliv 19 3,4 Vir: ARSO Foto: Mojca Žitnik 14 STANJE VODA V SLOVENIJI VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 2.1 Tekoče vode Onesnaženost slovenskih rek izvira predvsem iz točkovnih virov (npr. izpusti industrijskih in komunalnih odpadnih voda) ter iz izpiranja urbaniziranih, pa tudi kmetijskih površin. Poleg teh pa onesnažujejo vode tudi razpršeni viri, med temi zlasti intenzivno poljedelstvo in živinoreja, ribogojništvo ter del industrije in razpršena poseljenost (zaradi neurejenega ravnanja z odpadnimi vodami). Tabela 5: Kemijsko stanje večjih rek, Slovenija Območje 2009 2010 Mura dobro dobro dobro Drava (slabo le pri dobro Ptujskem jezeru) Sava dobro dobro Krka dobro dobro Soča dobro dobro Kolpa dobro dobro Vir: ARSO V letu 2009 se je kemijsko stanje rek ocenjevalo na 85 merilnih mestih. Za 95 % teh mest je bilo ugotovljeno dobro, za 5 % pa slabo kemijsko stanje rek. V letu 2010 se je kemijsko stanje rek ocenjevalo na 81 merilnih mestih, tudi na tistih, ki so bila v letu 2009 ocenjena slabo, in na tistih, za katera je bilo ugotovljeno dobro kemijsko stanje. Ekološko stanje voda je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami. V letih 2009 in 2010 so bile izvedene meritve ekološkega stanja rek v Sloveniji; v obeh letih je bilo v povprečju glede biokemijskih potreb po kisiku (BPK ) ocenjeno kot skoraj zelo dobro, glede na druga 5 onesnaževala pa v povprečju kot dobro. Foto: Dušan Jože Dimc VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA STANJE VODA V SLOVENIJI 15 2.2 Podzemne vode Pretok podzemnih voda je počasnejši kot pri površinskih vodotokih, zato je njihova samočistilna zmogljivost manjša in so tako bolj dovzetne za onesnaženje. Za podtalnico so velika nevarnost predvsem nitrati in pesticidi ter njihovi razgradni produkti, katerih vzrok je nepravilna in čezmerna raba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, zlasti v severovzhodni Sloveniji. Na posameznih območjih je voda onesnažena tudi z lahkohlapnimi ogljikovodiki ter s težkimi kovinami; ti so posledica industrije, nepravilnega ravnanja z odpadki, prometa in podobnih dejavnosti. Grafikon 2: Ocena kemijskega stanja podzemne vode, Slovenija Monitoring kakovosti podzemne vode se je v letih 2007–2011 izvajal na 21 vodonosnikih. Na večini (kar na šestnajstih) je bilo kemijsko stanje podzemne vode dobro; to pomeni, da je bila onesnaženost vodnega telesa od 0- do 30-odstotna. V Dravski in Murski kotlini pa je bilo vsa leta slabo, saj je bilo onesnaženega od 30 do 50 % vodnega telesa. V vzhodnih Slovenskih goricah je onesnaženje v letu 2007 zajelo skoraj 70 % vodnega telesa, nato pa se je v letu 2008 zmanjšalo na okoli 30 %. V Krški kotlini je bilo kemijsko stanje podzemne vode v letih 2008 in 2009 slabo, nato pa se je izboljšalo in v letu 2011 je bilo onesnaženega le še 9 % vodnega telesa. Vir: ARSO Iz grafikona 2 je razvidno, da se kemijsko stanje podzemnih voda v zadnjih letih izboljšuje; v letu 2012 je bilo namreč za več kot 86 % teh voda ocenjeno kot dobro, delež podzemnih voda, katerih kemijsko stanje je bilo ocenjeno kot slabo, pa se je od leta 2007 zmanjšal za 7 odstotnih točk. Foto: SOkol, ARSO 16 STANJE VODA V SLOVENIJI VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA Karta 1: Kemijsko stanje podzemne vode, Slovenija, 2012 Karta 1 prikazuje najnovejše stanje kakovosti podzemne vode. Vidimo, da je bilo v letu 2012 zaznano neustrezno kemijsko stanje podzemnih vodnih teles v Spodnji Savinjski dolini, na Dravsko- Ptujskem polju in na Murski ravni. Vir: ARSO (http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Kemijsko_stanje_2012.jpg , http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/ ) VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA STANJE VODA V SLOVENIJI 17 2.3 Stoječe vode V stalnih naravnih jezerih, kot sta Blejsko in Bohinjsko jezero, se Grafikon 3: Ekološko stanje dveh največjih jezer, Slovenija zlasti zaradi vnosa hranilnih snovi dušika in fosforja pospešuje proces staranja – evtrofikacija. Kemijsko stanje Blejskega in Bohinjskega jezera se od leta 2009 do leta 2011 skoraj ni spremenilo; vsa ta leta je bilo ovrednoteno kot dobro. Ekološko stanje Bohinjskega jezera je bilo v teh letih ovrednoteno kot zelo dobro, le v letu 2010 za razred slabše (dobro). Ekološko stanje Blejskega jezera pa je bilo zaradi obremenjevanja s hranili, predvsem s fosfati, do leta 2011 ovrednoteno kot zmerno, v letu 2012 pa se je stanje za razred izboljšalo (dobro). Stanja: 5 – zelo dobro (>0,80 REK), 4 – dobro (>0,60 - 0,79 REK), 3 – zmerno (>0,40 - 0,59 REK), 2 – slabo (>0,20 - 0,39 REK), 1 – zelo slabo (<0,20 REK) Vir: ARSO Foto: SOkol, ARSO Foto: SOkol, ARSO Foto: Urška Gale 20 ČRPANJE IN DOBAVA SVEŽE VODE VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 3.1 Načrpana voda v Sloveniji Oskrba z vodo v Sloveniji poteka po sistemih javne oskrbe ali z Tabela 6: Načrpana voda po vodnih virih, Slovenija neposrednim zajemanjem vode iz vodnih virov – s samooskrbo. 1000 m3 Skupna dolžina celotnega vodovodnega omrežja je v letu 2012 znašala Leto SKUPAJ Podzemna voda Tekoče vode 21.656 km, nanj pa je bilo priključenih skupaj 487.953 priključkov. 2002 187.109 182.104 5.005 V Sloveniji črpamo vodo za javni vodovod iz podzemnih virov in tekočih 2003 178.691 174.063 4.628 voda. Največji delež vode za javni vodovod se je v letu 2012 načrpal 2004 162.465 157.991 4.474 iz podzemnih virov, 73 % (k tej vodi štejemo: podzemne vode, izvire podzemne vode in izvire podzemne vode s površinskim dotokom). 2005 163.460 159.141 4.319 Iz tekočih voda se je načrpalo 23 % vode (to so vode iz naravnih 2006 166.207 162.831 3.376 jezer in umetnih zbiralnikov, umetne bogatitve in druge tekoče vode). 2007 167.411 163.532 3.879 Preostali 4 % vode za javni vodovod pa so bili načrpani iz drugih virov 2008 166.715 162.307 4.408 (h katerim štejemo vodo, prevzeto iz drugih vodovodnih sistemov). 2009 165.132 160.739 4.393 Od leta 2002 do leta 2012 se je količina načrpane vode za javni 2010 166.223 162.255 3.968 vodovod zmanjšala za 10 %, med leti pa je nihala. V letu 2012 je bilo 2011 169.084 164.821 4.263 za javni vodovod načrpanih 168,9 milijona m3 vode ali povprečno 82 m3/prebivalca. 2012 161.731 123.079 38.652 … ni podatka Vir: SURS Grafikon 4: Načrpana voda po porečjih, Slovenija, 2012 Največ vode za javni vodovod se načrpa na območju, ki pripada povodju Donave, in sicer okoli 85 %, kar je v skladu s hidrografskimi značilnostmi Slovenije. V letu 2012 se je iz povodja Donave načrpalo 143 milijonov m3 vode, iz povodja Jadranskega morja pa 26 milijonov m3 vode. Kar 73 % vode za javni vodovod se je načrpalo iz podzemnih virov. Vir: SURS VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA ČRPANJE IN DOBAVA SVEŽE VODE 21 Karta 2: Količina vode, načrpane za javni vodovod, po statističnih regijah, Slovenija, 2012 Pomurska Koroška Podravska Gorenjska Savinjska Zasavska količina v 1.000 m3 Goriška 9.999 ali manj Osrednjeslovenska 10.000 - 19.999 Spodnjeposavska 20.000 - 39.999 40.000 ali več x Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Obalno-kraška SURS Vir: SURS 22 ČRPANJE IN DOBAVA SVEŽE VODE VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 3.2 Dobavljena voda v Sloveniji Voda iz javnega vodovoda se dobavlja gospodinjstvom in različnim dejavnostim (kmetijstvu, rudarstvu, predelovalnim dejavnostim, oskrbi z električno energijo in drugim) ter za gašenje požarov, čiščenje cest in podobno. Voda za gašenje požarov in čiščenje cest se dobavi, a se ne obračuna. Grafikon 5: Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Poraba vode v gospodinjstvih od leta 2002 do leta 2012 kaže manjša Slovenija letna nihanja, skupno pa se je v teh desetih letih povečala za 0,2 %. 50 % vode iz javnega vodovoda se dobavi gospodinjstvom. Vir: SURS Največji delež vode iz javnega vodovoda se dobavlja gospodinjstvom, in sicer okoli 50 %; različnim dejavnostim se je dobavi okoli 18 %; delež dobavljene, a neobračunane vode pa se je od leta 2002 do leta 2012 zmanjšal s 4 % na 2 %. Veliko vode se v distribucijskem omrežju tudi izgubi, okoli 30 %. Te izgube vode so poleg kakovosti vode V distribucijskem omrežju glavna težava pri oskrbi z vodo; nastanejo predvsem zaradi zastarelih se izgubi 30 % vode. in okvarjenih vodovodnih sistemov. V letu 2012 so se izgube vode glede na prejšnje leto zmanjšale za okoli 2,5 %. Od leta 2002 so močno nihale in v letu 2012 so bile skoraj enake kot v letu 2002. V letu 2012 se je tako izgubilo skoraj 50 milijonov m3 vode. 24 PORABA VODE VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 4.1 Uporaba vode iz javnega vodovoda V Sloveniji je bilo v letu 2012 zagotovljenih (načrpanih za javni Grafikon 6: Voda iz javnega vodovoda, ki so jo porabila vodovod) 82 m3 vode na prebivalca, od tega je bilo porabljenih gospodinjstva, na prebivalca, Slovenija za različne potrebe skupaj 58 m3 vode na prebivalca (od tega za gospodinjstva 41 m3 na prebivalca, za različne gospodarske in negospodarske dejavnosti pa 17 m3 na prebivalca). V letu 2012 se je v gospodinjstvih porabilo približno 114 litrov vode na dan na prebivalca. Poraba vode v gospodinjstvih na prebivalca na leto se v zadnjih desetih letih giblje med 40 in 45 m3. Od leta 2008 pa se količina porabljene vode na prebivalca na leto zmanjšuje in do leta 2011 se je zmanjšala za 6,5 %. Vir: SURS V letu 2012 se je poraba vode v gospodinjstvih ponovno nekoliko zvišala. Foto: Mojca Žitnik VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA PORABA VODE 25 4.2 Voda, uporabljena za namakanje Tabela 7: Voda za namakanje po vodnih virih, Slovenija Tabela 8: Namakanje zemljišč po načinu namakanja in vrstah 1000 m3 Drugo zemljišč, Slovenija ha Vodni viri – (akumulacije, Po načinu Po vrstah zemljišč SKUPAJ Podtalnica Tekoče vode jezera in vodovodi) sadov- rastlinja- z njaki, ki, vino- zasne- 2003 6.383 325 1.963 4.095 Skupaj oroše- kaplji- njive in oljčniki, gradi, ževanje drugo 2005 2.309 102 244 1.963 vanjem čno vrtovi dreves- trajni smučišč 2010 1.608 180 295 1.133 nice travniki 2011 3.147 252 663 2.232 2003 2.741 2.598 143 2.088 632 - - 21 2012 2.235 249 769 1.217 2005 1.812 1.717 95 1.252 560 - - - Vir: SURS 2010 3.501 2.685 816 2.541 626 - - 334 2011 3.851 3.449 402 2.266 710 83 438 354 Največji porabniki vode v kmetijski dejavnosti so namakalni sistemi. 2012 2.029 1.699 330 676 355 241 443 314 Namakalna infrastruktura je ena izmed pomembnih kazalnikov - ni podatka Vir: SURS razvitosti kmetijske proizvodnje. Sonaravno porabo vode za namakanje opredeljujeta dva dejavnika: lokalna razpoložljivost z vodo V letu 2012 je bilo namakanih več kot 2.000 hektarjev zemljišč; in velikost namakanih površin z redno oskrbo ter razvitost namakalnih največji del te površine so zavzemali njive in vrtovi, kar 33 % vse sistemov oz. tehnik namakanja in namakalnih praks. Namakalne namakane površine ali 676 hektarjev zemljišč. Druga največja sisteme delimo na velike namakalne sisteme (VNS) in male namakalne "namakana" (zasneževana) površina so bila smučišča (22 %), potem sisteme (MNS). sadovnjaki, oljčniki in drevesnice (18 %) ter rastlinjaki, vinogradi V letu 2012 je bilo za namakanje porabljenih 2,2 milijona m3 vode; in trajni travniki (12 %). 15 % namakanih zemljišč je spadalo pod okoli 85 % te vode je bilo odvzete iz akumulacij, jezer in javnega kategorijo "drugo"; v tem podatku so zajeta športna igrišča (golf, vodovoda, okoli 14 % iz tekočih voda in samo 1 % direktno iz nogomet, tenis itd.) in zelenice. podtalnice. V Sloveniji poznamo dve vrsti namakanja: oroševanje in kapljični Podatki v tabeli 7 kažejo, da je količina vode, porabljene za namakanje, sistem. V obdobju 2003–2012 je prevladovala tehnika oroševanja z med posameznimi leti močno nihala. V letu 2003 je bila za namakalne razpršilci (v letu 2012 se je uporabljala za 71 % ali 1.699 hektarjev sisteme načrpana največja količina vode, kar 6,3 milijona m namakanih zemljišč). Sicer veljajo za učinkovitejše kapljični sistemi, saj 3, skoraj štirikrat več kot v letu 2010, ko je bila količina za ta namen načrpane naj bi se poraba vode z uporabo teh sistemov ob hkratnem povečanju vode najmanjša v opazovanem obdobju, komaj 1,6 milijona m pridelka zmanjšala. Ti sistemi se tako v glavnem uporabljajo za gojenje 3. pridelkov, ki imajo na trgu višjo ceno. 26 PORABA VODE VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA Grafikon 7: Količina vode za namakanje kmetijskih zemljišč, Slovenija Količina vode, porabljene za namakanje, je odvisna od površine namakanih zemljišč ter od podnebnih sprememb oziroma sušnih obdobij. Vir: SURS Grafikon 7 prikazuje razmerje med porabo vode, uporabljene za namakanje kmetijskih zemljišč v obdobju od 2003 do 2012, in površino zemljišč, ki se je namakala. Iz nihanj je razvidno, da je poraba vode glede na enoto namakane površine z leti čedalje ugodnejša; to pomeni, da so sodobnejše tehnike namakanja tudi varčnejše. Vsekakor pa je poraba vode v veliki meri odvisna tudi od podnebnih razmer. V letu 2012 se je izraziteje zmanjšala tudi površina namakanih zemljišč, deloma zato, ker namakalni sistemi niso delovali, deloma zato, ker so bili ti opuščeni. Foto: Dušan Jože Dimc 28 ODPADNE VODE VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 5.1 Izvor odpadnih voda V letu 2012 je bilo v Sloveniji v javno kanalizacijo odvedenih 200,9 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora, od tega skoraj 60 % drugih odpadnih voda (padavinska voda, zaledne vode, udori iz morja ipd.), 29 % iz gospodinjstev, 7 % iz industrijskih dejavnosti (od tega iz predelovalnih dejavnosti 86,8 %, iz rudarstva 8,0 %, iz oskrbe z električno energijo 4,7 %, iz gradbeništva 0,6 %), okoli 4 % iz drugih dejavnosti in le 0,2 % iz kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Gospodinjstva so v letu 2012 proizvedla približno odstotek manj komunalne odpadne vode kot v letu 2011 (zmanjšala pa se je tudi poraba vode v gospodinjstvih). Tabela 9: Odpadne vode po viru onesnaževanja, Slovenija 1000 m3 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 SKUPAJ 125.421 128.144 143.299 148.952 153.781 156.015 168.477 173.326 151.465 200.931 iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva 1.006 1.607 272 512 547 548 542 506 449 417 iz rudarstva 99 109 136 648 383 682 1.735 1.465 1.072 1.153 iz predelovalnih dejavnosti 24.094 18.641 17.094 17.491 18.390 16.132 14.696 12.516 12.493 12.493 iz oskrbe z električno energijo 278 347 449 1.197 755 605 827 575 856 678 iz gradbeništva 297 240 282 272 269 302 389 275 120 89 iz drugih dejavnosti 8.279 8.807 11.070 6.866 8.310 7.710 9.288 8.931 9.078 7.938 iz gospodinjstev 77.484 76.345 72.773 74.573 68.977 70.564 63.445 59.395 59.115 58.587 druge odpadne vode 13.884 22.048 41.223 47.393 56.150 59.472 77.555 89.663 68.272 119.597 3 najvišje vrednosti 3 najnižje vrednosti Vir: SURS Količina odpadnih voda je v zadnjih desetih letih postopno naraščala, Količina odpadne vode v gospodinjstvih se je v obdobju 2003–2012 le v letu 2011 je bila glede na prejšnje leto nižja. V letu 2012 je bila zmanjšala s 77 milijonov m3 na 58 milijonov m3 ali za 24 %. tako količina odpadne vode glede na leto 2003 večja za 60 %, in to predvsem zaradi drugih odpadnih voda, ki so se v tem obdobju povečale s 13 milijonov m3 na 119 milijonov m3. Količina odpadnih Količina odpadne vode voda se je v obravnavanih letih povečala tudi v rudarstvu, v oskrbi z električno energijo in v drugih dejavnostih. Zmanjšala pa se je v iz gospodinjstev in industrije kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, v predelovalnih dejavnostih, se zmanjšuje. gradbeništvu in v gospodinjstvih. VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA ODPADNE VODE 29 5.2 Čiščenje odpadnih voda Tabela 10: Odpadne vode po mestu izpusta, Slovenija 1000 m3 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 SKUPAJ 125.421 128.144 143.299 148.952 153.781 156.015 168.477 173.326 151.465 200.931 Neprečiščene odpadne vode - Skupaj 40.625 33.313 66.019 44.818 38.806 41.664 52.509 46.416 46.450 84.942 Neprečiščene odpadne vode - v podtalnice 3.886 4.048 3.827 11.384 4.790 13.219 12.412 13.347 6.489 3.920 Neprečiščene odpadne vode - v površinske vode 36.739 29.265 62.192 33.434 34.016 28.445 40.097 33.069 39.961 81.022 Prečiščene odpadne vode - Skupaj 84.796 94.831 77.280 104.134 114.975 114.351 115.968 126.910 105.015 115.989 Prečiščene odpadne vode - v podtalnice 2.062 956 455 452 549 894 648 702 3.366 996 Prečiščene odpadne vode - v površinske vode 82.734 93.875 76.825 103.682 114.426 113.457 115.320 126.208 101.649 114.993 3 najvišje vrednosti Vir: SURS Po zadnjih dostopnih podatkih, ti so za leto 2012, je bilo tedaj okoli 58 % odpadnih voda pred izpustom iz kanalizacijskih sistemov prečiščenih. V letu 2012 se je v primerjavi s preteklim letom povečala količina odpadne vode, ki je bila izpuščena prečiščena (za 14 %), in tudi količina odpadne vode, ki je bila izpuščena neprečiščena (za 83 %). Več kot polovica odpadne vode V letu 2012 je ostalo neprečiščenih 84,9 milijona m3 odpadnih voda, od tega jih je bilo okoli 94 % neposredno izpuščenih v površinske se prečisti, preden se izpusti iz vode, okoli 6 % pa v podtalnice. Prečiščenih je bilo 115,9 milijona m3 kanalizacijskega sistema. odpadnih voda; skoraj vse te vode so bile izpuščene v površinske vode (okoli 99 %), le malo pa v podtalnico (manj kot odstotek). 30 ODPADNE VODE VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA Grafikon 8: Količina prečiščene in neprečiščene odpadne vode, V Sloveniji se je delež prečiščene odpadne vode od leta 2002 do leta Slovenija 2010 postopoma zviševal. Izjema je bilo leto 2005, ko se je ta delež zmanjšal zaradi okvare na eni izmed čistilnih naprav. V letu 2011 se je delež prečiščene odpadne vode znova zmanjšal, tokrat zato, ker je bilo tudi proizvedene manj odpadne vode. V letu 2012 pa sta se znova povečali količina prečiščene in količina neprečiščene odpadne vode. Vir: SURS Foto: Tamino Petelinšek, STA VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA ODPADNE VODE 31 5.3 Čiščenje odpadnih voda na komunalnih čistilnih napravah S primerjavo posameznih stopenj čiščenja odpadnih voda v opazovanem obdobju lahko vidimo, da količina in delež vode, prečiščene s primarnim čiščenjem, močno upadata. Narasli pa sta količini in deleža vode, prečiščene s sekundarnim in terciarnim čiščenjem. Primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim in/ali kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, sekundarno čiščenje je biološko čiščenje komunalne odpadne vode s sekundarnim usedanjem, terciarno čiščenje pa je čiščenje (dopolnilno sekundarnemu) odpadne vode po postopku, s katerim se dosega odstranjevanje dušika in fosforja ter drugih onesnaževal, ki vplivajo na kakovost ali uporabo vode. Odpadne vode po stopnjah čiščenja, Slovenija V letu 2012 se je količina odpadne vode, prečiščene s primarnim čiščenjem, v primerjavi z zadnjim desetletnim obdobjem močno zmanjšala; na ta način so se namreč prečistili komaj 4 % odpadne vode ali 4 milijoni m3. S sekundarnim čiščenjem je bilo prečiščenih okoli 66 % odpadne vode, s terciarnim čiščenjem pa 30 % odpadne vode. V letu 2012 je bilo z vsemi oblikami čiščenja prečiščene več odpadne vode kot v letu pred tem: s primarnim čiščenjem se je prečistilo za 13 % več odpadne vode, s sekundarnim čiščenjem za 7 % (na ta način se je prečistilo 76,3 milijona m3 odpadne vode), s terciarnim čiščenjem pa za okoli 19 % (ali 35,1 milijona m3 odpadne vode). Povečanje količine prečiščene odpadne vode v letu 2012 je bilo posledica povečanja celotne količine proizvedenih odpadnih voda. Prečiščevanje odpadne vode s sekundarnim in terciarnim čiščenjem se povečuje. 32 ODPADNE VODE VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 5.4 Čiščenje odpadnih voda po statističnih regijah V letu 2012 je največji delež odpadne vode, proizvedene v posamezni statistični regiji, prečistila jugovzhodna Slovenija, kar 93 %. Sledile so ji obalno-kraška statistična regija z 91 %, pomurska regija z več kot 88 % in gorenjska ter notranjsko-kraška regija s po 85 %. Najmanjši delež odpadne vode je bil prečiščen v osrednjeslovenski statistični regiji (44 %). Karta 3: Količina prečiščene odpadne vode po statističnih regijah, Slovenija, 2012 Pomurska Koroška Podravska Gorenjska Savinjska Zasavska Goriška Osrednjeslovenska % od skupne količine Spodnjeposavska odpadnih voda 59,9 ali manj x 60,0 - 74,9 75,0 - 89,9 90,0 ali več Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Obalno-kraška SURS Vir: SURS 34 INVESTICIJE IN TEKOČI IZDATKI ZA UPRAVLJANJE ODPADNIH VODA VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 6.1 Investicije za upravljanje odpadnih voda V letu 2011 je bilo v upravljanje odpadnih voda vloženih 62 milijonov Grafikon 9: Investicije za varstvo okolja in od tega investicije za EUR ali 22 % od vseh investicij. upravljanje odpadnih voda, Slovenija Od leta 2001 so se investicije, namenjene za upravljanje odpadnih voda, zmanjšale za skoraj 13 %, med posameznimi leti pa so vrednosti investicij nihale. Najbolj so se glede na prejšnje leto zvišale v letu 2009, in to za skoraj 78 %. Nato so začele znova upadati in v letu 2011 so se glede na leto 2010 znižale za 43 milijonov EUR ali za 59 %. Investicije za upravljanje odpadnih voda od leta 2009 močno upadajo. Vir: SURS 6.2 Tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda Grafikon 10: Tekoči izdatki za varstvo okolja in od tega tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda, Slovenija Tekoči izdatki, porabljeni za upravljanje odpadnih voda, so v letu 2011 znašali 92,6 milijona EUR ali 20 % vseh izdatkov, glede na leto poprej pa so se povečali za 2,5 %. Od leta 2001 do leta 2011 so tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda strmo naraščali. V letu 2001 so ti znašali samo 38,7 milijona EUR, v letu 2011 pa že 92,6 milijona EUR. Tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda naraščajo. Vir: SURS VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA INVESTICIJE IN TEKOČI IZDATKI ZA UPRAVLJANJE ODPADNIH VODA 35 6.3 Izdatki, namenjeni za upravljanje odpadnih voda, po regijah Največ sredstev za investicije v upravljanje odpadnih voda je bilo v letu 2011 vloženih v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 24,5 milijona EUR ali 39,5 %; naslednji po višini vloženih sredstev za ta namen sta bili savinjska (11,2 milijona EUR ali 18,1 %) in gorenjska statistična regija (10,4 milijona EUR ali 16,8 %); v goriški statistični regiji pa je bila vrednost vlaganj za ta namen najnižja (0,1 milijona EUR ali 0,2 %). Grafikon 11: Delež izdatkov, namenjenih za upravljanje Tudi delež tekočih izdatkov za upravljanje odpadnih voda je bil v letu odpadnih voda, po statističnih regijah, Slovenija, 2011 2011 največji v osrednjeslovenski statistični regiji (43,1 % oz. 39,9 milijona EUR). Naslednji po višini tekočih izdatkov, porabljenih za ta namen, sta bili savinjska (11,2 milijona EUR ali 12,9 %) in podravska statistična regija (10,6 milijona EUR ali 11,4 %). V zasavski statistični regiji so za upravljane odpadnih voda porabili manj kot odstotek vseh tekočih izdatkov ali 0,5 milijona EUR. Največ denarja za upravljanje odpadnih voda se porabi v osrednjeslovenski statistični regiji. Vir: SURS VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA ZAKLJUČKI 37 Voda v naravi kroži in tako »kroži« tudi v naši brošuri. VODNI VIRI: STANJE VODA: ČRPANJE SVEŽE VODE: V Sloveniji imamo: - Stanje naših voda je v povprečju - 73 % vode za javni vodovod je bilo načrpane - 2.500 km rek, DOBRO. iz podzemnih virov. - 60,8 km2 stoječih voda, - Kemijsko stanje podzemnih voda se - 85 % vode za javni vodovod je bilo načrpane - 180 km2 morja in z leti izboljšuje; v letu 2012 je bilo v povodju Donave. - 3.530 milijonov m3 količine kot dobro ocenjeno za več kot 86 % - Največ vode je bilo načrpane v osrednjeslovenski obnovljive podzemne vode. teh voda. statistični regiji (28 %), najmanj vode pa v zasavski statistični regiji (1 %). Investicije v DOBAVA SVEŽE VODE: ODPADNA VODA IN NJENI IZPUSTI: upravljanje odpadnih - Kar 50 % vse sveže vode - Gospodinjstva so v zadnjih desetih letih voda od leta 2009 upadajo. iz javnega vodovoda je zmanjšala količino odpadne vode za 24 %. V 2011 so znašale le 22 % investicij za bilo v 2012 dobavljenih - Največ odpadne vode se iz kanalizacijskih varstvo okolja. gospodinjstvom. sistemov izpusti v površinske vodotoke in le Tekoči izdatki za upravljanje odpadnih - Izgube vode v 58 % odpadne vode se pred tem prečisti. voda pa naraščajo. V letu 2011 distribucijskem omrežju so - Največ odpadne vode pred izpustom (več kot so znašali 20 %. bile v letu 2012 30 %. 80 %) prečistijo v statistični regiji JV Slovenija, v obalno-kraški, pomurski, gorenjski in notranjsko- kraški statistični regiji; najmanj odpadne vode PORABA VODE: pa pred izpustom očistijo v osrednjeslovenski - Prebivalec Slovenije je v letu 2012 porabil povprečno 41 m3 vode ali 114 l statistični regiji (le 44 %). vode na dan. - V letu 2012 se je s primarnim čiščenjem očistilo - V proizvodnih in storitvenih dejavnostih se je v letu 2012 porabilo 17 m3 4 % odpadne vode, s sekundarnim čiščenjem več vode na prebivalca. kot 65 % odpadne vode in s terciarnim čiščenjem - Za namakanje zemljišč se je v letu 2012 porabilo 2,2 milijona m3 vode. več kot 30 % odpadne vode. 33 % namakane površine so obsegali njive in vrtovi, 22 % smučišča, 18 % sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 12 % rastlinjaki, vinogradi in trajni travniki ter 15 % športna igrišča in zelenice. VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 39 DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV Vodni vir je vir vode, iz katerega se zajema voda za preskrbo Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo (preko prebivalstva ali za tehnološki proces in hlajenje v podjetjih. Vodni viri potokov, rek ali jezer) v isto reko, ki se izliva v morje. so: Porečje je območje, s katerega celinske vode odtekajo (preko potokov, ~ podzemna voda izdatnejših vodonosnikov: črpališča na rek ali jezer) v isto reko ali jezero. vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo, studenci/vodnjaki, črpališča podzemne vode vodonosnikov z razpoklinsko poroznostjo, Sveža voda je voda, ki je prevzeta iz virov v naravnem stanju ali pa je kraško/razpoklinsko poroznostjo ali mešano poroznostjo; pred uporabo obdelana (koagulacija, filtracija, dezinfekcija). ~ izviri podzemne vode, ki ne zajemajo hkrati tudi površinskega Pitna voda je voda, ki po mikrobioloških, fizikalnih, kemičnih in dotoka: kraški izviri, izviri na stikih bolj propustnih s slabo radioloških lastnostih ter po vsebnosti pesticidov in bojnih strupov propustnimi ali nepropustnimi plastmi, studenci z gravitacijskim ustreza merilom, predpisanim v pravilniku o higienski neoporečnosti dotokom vode; vode. Higiensko neoporečna voda se uporablja za javno preskrbo ~ izviri podzemne vode s površinskim dotokom: izviri podzemne prebivalstva in za proizvodnjo živil, namenjenih prodaji. vode, v katere priteka še površinska voda; Tehnološka voda je voda, ki se uporablja v proizvodnji in drugod ~ tekoče vode: reke, potoki; in ne ustreza dogovorjenim merilom o higienski neoporečnosti vode. ~ naravna jezera; Uporabljena voda zajema svežo vodo, vodo v recirkulaciji in vnovič ~ umetni zbiralniki vode: akumulacije, ribniki, zalite gramoznice, uporabljeno vodo. kali; Porabljena voda je tista količina vode, ki se izgubi z uparjanjem ali ki ~ meteorne vode: kapnica ali drugače zajeta padavinska voda in postane del proizvoda in torej ni več na voljo. ~ umetne bogatitve: zajem podtalne vode, ki jo umetno bogatimo s Neonesnažena voda je voda, ki je primerna za vsakršno uporabo površinsko vodo (drenaže rečne vode, bazeni za bogatenje). brez kakršne koli obdelave in ki med uporabo ne spremeni svojih prvotnih lastnosti. Podtalnica je voda pod površino tal v zasičenem območju in v Odpadna (onesnažena) voda je voda, ki zaradi kakovosti, količine neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem. ali časa nima več neposredne vrednosti za namen, za katerega je Tekoče vode so naravni vodotoki, kot so potoki, reke in hudourniki, bila uporabljena oz. proizvedena. Odpadna voda se po uporabi ali ne glede na to, ali imajo stalen ali občasen pretok. kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v Med stoječe vode spadajo naravna stalna in presihajoča jezera vode. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska/tehnološka ali ter umetna jezera, visoka in nizka barja, ribniki, mlake, močvirja, padavinska odpadna voda. mokrišča, umetne akumulacije, manjši zadrževalniki ter nekatere Kanalizacija je omrežje med seboj povezanih kanalskih vodov, kanalov druge ojezeritve, nastale pri umetnih posegih v okolje. in jarkov ter naprav za odvajanje odpadne vode iz stavb in padavinske 40 VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih biološka potreba po kisiku). 1 PE je enak 60 g BPK5/dan. površin. Namakanje je umetno dodajanje vode v času vegetacije, kadar je v Mešani kanalizacijski sistem je sistem za skupno zbiranje in tleh primanjkuje, z namenom, da zagotovimo optimalno rast in razvoj odvajanje komunalne ali/in industrijske (tehnološke) odpadne vode gojenih rastlin. Z namakanjem dosežemo intenzifikacijo kmetijske skupaj s padavinsko odpadno vodo. pridelave, pestrejši izbor sort ter kakovostnejši in obilnejši pridelek. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, s katero se Namakanje obsega ukrepe in naprave za zagotovitev vode, njeno zmanjšuje ali odpravlja onesnaženost odpadne vode. Čistilne naprave distribucijo in rabo z namenom, da zagotovimo rastlinam optimalno so lahko komunalne, industrijske ali neodvisne. vlago v tleh. Primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim Namakalni sistem je sistem namakalnih kanalov, ki jih je zgradil in/ali kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev ali človek za dovajanje vode na obdelovalna zemljišča in ki omogočajo drug postopek čiščenja, pri katerem se biološka potreba po kisiku v rast rastlin. surovi odpadni vodi, izražena kot BPK5 (biološka potreba po kisiku Namakalni sistemi se delijo na: po petdnevni inkubaciji), pred izpustom zmanjša za najmanj 20 %, ~ velike namakalne sisteme (VNS), ki so namenjeni večjemu številu količina neraztopljenih snovi pa se zmanjša za najmanj 50 %. uporabnikov za skupno rabo po namakalnem urniku; Sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode po ~ male namakalne sisteme (MNS), ki so namenjeni enemu ali več postopku, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem ali uporabnikom, ki pa uporabljajo namakalni sistem neodvisno drug drug postopek, v katerem se BPK (biološka potreba po kisiku) zmanjša od drugega. vsaj za 70 %, KPK (kemijska potreba po kisiku) najmanj za 75 %, neraztopljene snovi pa se zmanjšajo za najmanj 90 %. Podatki o investicijah v varstvo okolja se delijo na investicije v Terciarno čiščenje pomeni čiščenje (dopolnilno sekundarnemu) varstvo okolja na koncu proizvodnega procesa in na investicije v odpadne vode po postopku, s katerim se dosega odstranjevanje varstvo okolja med proizvodnim procesom. dušika in fosforja ter/ali drugih onesnaževal, ki vplivajo na kakovost Tekoči izdatki za varstvo okolja pa se delijo na tekoče izdatke za ali uporabo vode. Terciarno čiščenje vključuje poleg sekundarnega varstvo okolja, ki nastanejo v poročevalski enoti in so namenjeni za čiščenja še postopek za zmanjšanje celotnega dušika za vsaj 70–80 % raziskave in razvoj, delovanje in vzdrževanje naprav za zmanjševanje in/ali celotnega fosforja za vsaj 80 %. Terciarno čiščenje se obravnava obremenjevanja okolja, na izdatke za zaposlene, ki so udeleženi kot dodatno čiščenje substanc, ki so ostale po sekundarnem pri varstvu okolja, ter na druge tekoče izdatke, ki so nastali v čiščenju. To izboljšano čiščenje je potrebno za t. i. občutljiva območja poročevalski enoti. Tekoči izdatki, ki so plačani drugim, se delijo na vodotokov. plačilo za raziskave in razvoj, storitve drugim (javnemu sektorju ali Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode z specializiranim izvajalcem za storitve zbiranja odpadkov, čiščenje organskimi biološko razgradljivimi snovmi, ki ustreza onesnaženju, odpadnih voda), za monitoringe (opazovanje) in druge tekoče izdatke ki ga na dan povzroči en prebivalec. Izražena je v BPK5 (5-dnevna za storitve zunanjih izvajalcev. VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA 41 STATISTIČNI ZNAMENJI MERSKE ENOTE - ni pojava ha hektar … ni podatka km kilometer km2 kvadratni kilometer l liter KRATICE m meter ARSO Agencija za okolje RS m3 kubični meter BDP bruto domači proizvod m3/s kubični meter na sekundo DDV davek na dodano vrednost EU Evropska unija mio. milijon EUR evro t tona SURS Statistični urad Republike Slovenije % odstotek 42 VODA – OD IZVIRA DO IZPUSTA VIRI IN LITERATURA Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji, Poročilo o monitoringu Namakanje zemljišč, Slovenija, 2012 - končni podatki. (4. 6. 2013). v letu 2011. (2012). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno Pridobljeno 27. 06. 2013 s spletne strani: 27. 06. 2013 s spletne strani: http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5515 in%20poro%C4%8Dila/Koli%C4%8Dinsko_stanje_podzemnih_ voda_v_Sloveniji_Poro%C4%8Dilo_o_monitoringu_2011.pdf Javni vodovod, Slovenija, 2012 – končni podatki. (23. 10. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010. (2012). Ljubljana: 23. 10. 2013 s spletne strani: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 27. 06. 2013 s http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4872 spletne strani: h t t p : / / w w w. a r s o . g o v. s i / v o d e / r e k e / p u b l i k a c i j e % 2 0 i n % 2 0 Investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja – končni podatki. poro%c4%8dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf (18.02.2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 04. 06. 2013 s spletne strani: Pogled na vode v Sloveniji. (2007). Ljubljana: Statistični urad Republike http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5293 Slovenije. Pridobljeno 04.06.2013 s spletne strani: http://www.stat.si/doc/pub/Pogled_na_vode_v_Sloveniji.pdf Okolje in naravni viri. Okolje. Vode. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 1. 10. 2013 Izkoriščanje voda v industriji, Slovenija, 2012 - končni podatki. (24. s spletne strani: 7. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp Pridobljeno 30. 07. 2013 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5729 SI-STAT podatkovni portal: http://www.stat.si Javna kanalizacija, Slovenija, 2012 - končni podatki. (12. 8. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 20.08.2013 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5656 KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 telefaks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 telefaks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v Informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30 Document Outline VODA - OD IZVIRA DO IZPUSTA UVODNA BESEDA KAZALO 1 VODNI VIRI V SLOVENIJI 1.1 Tekoče vode 1.2 Stoječe vode 1.3 Podzemna voda 1.4 Morje 2 STANJE VODA V SLOVENIJI 2.1 Tekoče vode 2.2 Podzemne vode 2.3 Stoječe vode 3 ČRPANJE IN DOBAVA SVEŽE VODE 3.1 Načrpana voda v Sloveniji 3.2 Dobavljena voda v Sloveniji 4 PORABA VODE 4.1 Uporaba vode iz javnega vodovoda 4.2 Voda, uporabljena za namakanje 5 ODPADNE VODE 5.1 Izvor odpadnih voda 5.2 Čiščenje odpadnih voda 5.3 Čiščenje odpadnih voda na komunalnih čistilnih napravah 5.4 Čiščenje odpadnih voda po statističnih regijah 6 INVESTICIJE IN TEKOČI IZDATKI ZA UPRAVLJANJE ODPADNIH VODA 6.1 Investicije za upravljanje odpadnih voda 6.2 Tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda 6.3 Izdatki, namenjeni za upravljanje odpadnih voda, po regijah 7 KROŽENJE VODE V NARAVI DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV STATISTIČNI ZNAMENJI KRATICE MERSKE ENOTE VIRI IN LITERATURA KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? SEZNAM GRAFIKONOV Grafikon 1: Razmerje med količino odvzema podzemne vode in količino napajanja vodonosnikov, Slovenij Grafikon 2: Ocena kemijskega stanja podzemne vode, Slovenija Grafikon 3: Ekološko stanje dveh največjih jezer, Slovenija Grafikon 4: Načrpana voda po porečjih, Slovenija, 2012 Grafikon 5: Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija Grafikon 6: Voda iz javnega vodovoda, ki so jo porabila gospodinjstva, na prebivalca, Slovenija Grafikon 7: Količina vode za namakanje kmetijskih zemljišč, Grafikon 8: Količina prečiščene in neprečiščene odpadne vode, Grafikon 9: Investicije za varstvo okolja in od tega investicije za upravljanje odpadnih voda, Slov Grafikon 10: Tekoči izdatki za varstvo okolja in od tega tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda Grafikon 11: Delež izdatkov, namenjenih za upravljanje odpadnih voda, po statističnih regijah, Slove SEZNAM TABEL Tabela 1: Najdaljše reke in njihova padavinska zaledja, Slovenija, 2002 Tabela 2: Nekatera naravna jezera, umetni zadrževalniki in rečne akumulacije Tabela 3: Obnovljiva količina podzemne vode na prebivalca, Slovenija, 2011 Tabela 4: Tržaški zaliv in slovensko morje, 2012 Tabela 5: Kemijsko stanje večjih rek, Slovenija Tabela 6: Načrpana voda po vodnih virih, Slovenija Tabela 7: Voda za namakanje po vodnih virih, Slovenija Tabela 8: Namakanje zemljišč po načinu namakanja in vrstahšč, Slovenija Tabela 9: Odpadne vode po viru onesnaževanja, Slovenija Tabela 10: Odpadne vode po mestu izpusta, Slovenija SEZNAM KART Karta 1: Kemijsko stanje podzemne vode, Slovenija, 2012 Karta 2: Količina vode, načrpane za javni vodovod, po statističnih regijah, Slovenija, 2012 Karta 3: Količina prečiščene odpadne vode po statističnih regijah, Slovenija, 2012