Kmečka irgovina — Novi — Še o izTozu in cenah živine Zadnji čas se veiiko živine izvaža iz naS^ države zlasti v Nemčijo, kar se že na naSih živtnskih sejmih nekoliko pozna. Da bi pa kmet mogel doscči kolikor toliko primerno ceno za svojo živino, je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zadnjl čas nekoliko zviSal cene živine za izvoz v Italijo in Nemčijo. V naslednjem priobčujemo sedanje cene, ki jih. dobi naš izvoznik živlne va. razne vrste in kakovosti v Nemčiji ln Italiji. iia Nemčijo. Voli: prima 9.25 din, I. vrsta 8.50 din, II. vrata 7.25 din, IH. vrata 6 din. — •Crave: prima 7.50 din, I. vrsta 7 dtn, II. vrsta 5 din. — Telice: prima 9 din, I. vrsta 8 din, n. vrsta 6.25 din, III. vrsta 5 din. — Biki: prima ° ^1". I. vrsta 7 din, n. vrata 6.25 din, III. vrata 5 din. ^a Italijo. Voli: I. vrsta 9 din, II. vrata 8.25, III. vrsta 7.50 din. — Krave: I. vrata 7.50 din, TI. vrsta 7 din, III. vrsta 5.50 din. — Telice: 1. vrsta 8.75 din, II. vrata 7.75 din, in. vrsta 5 50 din. — Biki: I. vrsta 8 din, n. vrsta 7 din, III. vrata 6.25 din. Gornje cene ae razumejo za 1 kg žive teže, pcstavljcno na jugoslovansko mejo, toda iztehtano na Dunaju, odnosno na Reki. Pri gornjih cenah pa je treba upoStevati sleieie odbitke: 1. tovornir.a do meje (čim dalje do meje, tem večja je tovornina. ki znaša priMižno 50 par na 1 kg v oddaljenejSih krajih); 2. kalo ali gubitek na težini med vožnjo, ki zna"a po komadu 40—100 kg, izjemoma pa tudi vefi. Gubitek na teži med vožnjp je pri slabejši živini vedno vefiji kakor pri izpitani, zato je pri alabejši živtni dvojna zgub8,: alabša cena in velik Tubitek na teži; 3. takaa zavodu cirka 400 din; i. atroški na!aganja, eventualni apremljevalec, telefon, brzojav in drugi odpremni stroški. Pri teh rednih atroških je treba upoštevati tudi izredne, namreč, ko ae živinčetu med vožnjo lahko kaj pripeti, kar mora V3ak izvoznik tudi nekoliko upoštevati. Iz vaega gornjega boš lahko izračunal stroSke nri izvozu živine, ki znašaio po oddaljenoati od meje in po kakovoati od 50 par do 1.50 din na 1 kg. Lahko pa tudi vidiš iz gornjega, da je treta pač živino lepo izpitati ter na svojo odgovornost potom avoje zadruge izvoziti, ki si za poaredovanje zaračuni le malo poaredovalnino, ves ostali čisti izkupiček pa dobi kmet. Nekatere jradruge so vpeljale aklad za eventualne nesreče pri izvozu. V ta sklad dajejo vedno gotov del (2—i%) od čistega izkupiika pri vsakem izvoženem vagonu živine. Kjer zadruge tako delajo, pametno delajo, ker 8e bodo na ta nafiin izognile maraikateri nepriliki. Ako jim bo p? areča mila, da dolgo pri izvozu ne bodo imeli kakšnih izrednih stroškov, pa bodo ta sklad lahko delno porabile za akontacije revnejšim čla- nom, ki težko dolgo čakajo na denar, ali pa za kakžno drugo pametno zadevo pri pospeševanju živinoreje. Gotovo lahko nastopljo razne nesrefie pri izvozu živme, zato je izvoznik-trgovec do gotova mere upraviCen, da primerrio zaaluži, toda da toliko zasluži, kakor to nekateri danes zaslužijo, pa nl v redu. 15.000 do 20.OC0 dinarjev prJ enem vagonu pa je le preveč! Za,to kmet, organiziraj ae, pa izvažaj sam po» tom avojih blagovnih ali živinorejskih zadrugj; ako se trgovcu dobro izplača, se bo tudt tebi* Odločno ti svetujem, da riakiraj aam, da boš tudi sam odnesel velik dobiček. Ako pa nočeš saao riskirati, pa se ne joči, da se drugi s tvojim dobifikom mastijo! Vsa tozadevna pojasnila lahko dobiš potom »Slov. gospodarja«. Hiti, čaa beži! Sporazum za cene našega lesa pri izvozu V Nemčijo je bil dosežen pretekli teden na Bledu. Sporazurrs predvideva znatno zvišanje cen lesa pri izvozu v Nemčijo. ZviSanje 3e auče okrog 18—21 mark za kubični meter. Smrekov in jelov les, katerega se iz Slovenije največ izvozi, bodo v bodofie Nemci plačali po 50—55 mark kubični meter, dočim so ga doalej plačevali le po 32—36 mark. Računajoč marko po 14.80 din, se bo v bodoče dobilo za kubični meter smrekovega lesa 740—814 din, prevzeto na jugoslovanako-nemški meji. Za najboljši lea za umetno pohištvo bodo Nemci dali 75—82 mark kubični meter. Tako ae pa plačujejo le deske. V našem denarju bodo torej plaCali Nemci za kubični meter desk iz najboljšega lesa 1100—1200 din, prevzeto na jugoslovanskonemški meji. Te cene so glasom sporazuma v veljavi do 31. maja 1940. Trgovina z vinom v Dalmaciji Preko Splita se je v januarju izvozilo v tujino 7593 hl vina, od tega v Nemčijo 1152 hl, na čeSko-Moravako 5735 hl, v Holandijo 804 hl. V severni Dalmaciji je trgovina z vinom večinoma mirovala, samo za domače tržisče je bilo sklenjenih nekaj kupCij malega obaega. Cene belega vina se sučejo v severni Dalmaciji okrog 400 din hekto, črnega pa okrog 300 din hekto. Iz šibenika se je januarja Izvozilo okrog 15 vagonov vina. Crno vino je v Sibeniku 300—320 din hl, eorta opolo 330—350 din hl, belo vino pa je po 870—390 din hl. V okolici šibenika je cena vtnu za 20 din pri 1 hl nižja kot pa v šibeniku samem. Boljša vina z otoka Visa se plačujejo po 400 do 425 din hl. Dingač ae plačuje po 425—450 din. V Hereegovini se plačujejo bela in črna vina povprečno po 300—450 dui hl. V vaeh krajih Dalmacije je cena vinu v nadrobni prodaji poskočila za 1—1.50 din pri litru. Kako je bilo na sejmu v Mariboru? Dne 13. februarja je bil v Mariboru po dolgem Casu spet živtnski aejem. Dogon je bil alab radi hudega mraza in visokega snega. Prav lepih, debelih volov ni bilo, pa čeprav jih uradno poročilo tmenuje. Resnejša kupca ata bila aamo dva, vai oetali so več aii manj mešetarili. Precej kupCije Je bilo za lepe plemenske vole, prignane vefiinoma od Ptuja. Ta kupčija ae je razvijala v prvi vrstl med kmetl samimi. Ti prodajo plemenake živine prakticirajo tako, da jo doma atehtajo, zrafiunajo po kg žive teže koliko bi morali zanjo dobiti ter potem prodajajo na čez, držefi ae vsote, ki so si jo saml zraCunall. Pri tem nimajo izgube na teži, ki jo živina izgubi z dolgim, slabim potom. Dobrih plemenskih krav na sejmu splošno ni bilo in je te vrste živine skoraj nemogoče na sejmu dobitl, kajti vsak proda le tako kravo, ki ima eno all drugo hibo in je sam ne mara več Imeti. BoljSa živina, pa najaibodo voli, krave ali telice, ki je sposobna za mesnico, je bila povprečno po 5—6 din in prav tako dobra plemenska živina, kolikor je je bilo. Ostala živina se je prodajala povprefino po 4—5 din kg žive teže. Trgovina z jajcl V Londonu se je uatanovilo poaebno trgovsko podjetje, kl bo kupovalo jajca in perutnino v Romunijl in Jugoalaviji. Omenjeno angleško trgovsko podjetje bo nakupovalo jajca v velikih množinah, zato Je pričakovati ne samo stalnoat današnjih cen Jajc, ampak So celo znaten dvig. V ta namen se bo v kratkem v naši državi ustanovila podružnica omenjene angleške tvrdke, ki bo Izvažala jajca na Angleško. Jajc že sedaj po živilakih. trgih po mestlh skoraj nl dobiti. V Mariboru ao na ttga jajca po 2 din komad, pa jih še ni dobiti, v Zagrebu so pa jajca oelo po 2.50 din komad. Tudl v Ljub- Kako bi prišli zopet do petroleja? Kakor znano, je glavnt vzrok, da ni petroleja, v tem, da je bila meaeca decembra 1939 znižana monopolna taksa za inozemske kartelske tvrdke za 2 din, za domače tvrdke pa samo za 25 par po lkg. Ker v Beogradu najbrž ne vedo, kakšno pomanjkanje petroleja trpi naše podeželsko ljud«tvo, se obračam s tem na vse prizadete veletrgovce, trgovce in nabavljalne zadruge, da mi nemudoma pismeno aporočijo, kako dolgo že trpijo pomanjkanje petroleja, koliko bi ga bili potrebovali od jeseni do aedaj tn koliko bi ga še potrebovali do pomladi. Nadalje prosim za cenj. obveatllo, koliko petroleja ste prejeli od kartela in kakšne vzroke je kartel navajal, ker ga ni dobavil. Po možnoati prosim za origlnalne odgovore kartela. Prav tako prosim va« občinske urade, šole, bolnisnice in celokupno podeželako prebivalatvo, da ml ppšljejo svoje pritožbe. S t«mi dokazi bom sel na ministrstvo financ ln si bom toliko časa prizadeval, da mi bo moSfoča gospoda ministra informirati o krivicah, ki se nam dogajajo, in o pomanjkanju petroleja v Sloveniji ter upam, da me bodo pri tem — kakor doslej — podprli tudl naši politični za•topniki. Uvflrjen 8em, da bo g. minister napravU red ln taltoj dal naSim domačim tvrdkam iste pravlce v pogledu carlne in monopolne takse kot Jih uiiiva kartel inozemakih tvrdk. Ker lahko dobimo poljubne količine petroleja iz Ititije in Romunije, bo petroleja takoj dovolj v Sloveniji, čim doeežemo svoje pravice. Gustav Goll, Marlbor, Kralja Petra trg 4. ljanl ln Kranju ao Jajca po 1.50—2 din, po drugih krajih Slovenije pa skoraj povaod od 1.25 do 1.75 dln komad. Cene lesa in drv V vagonskih posiljkah postavljeno na železnlško poetajo je imel kubični meter leaa sledečo ceno v dinarjih: Smreka in jelka: hlodi I. in n. kakovoati 230 do 290, brzojavni drogovl 180—210, bordonali 260 do 280, trami 230—290, dkorete konične od 16 cm dalje 490—520, škorete paralelne od 16 cm dalje 570—630, škorete podmeme 10—15 cm 540 do 560, deske, plohi od 16 cm dalje 460—510. Bukev: hlodi od 30 cm dalje 110—130, hlodi za furnir od 40 cm dalje 200—220, deske, plohi neobrobljeni 250—280, deake, ploht oatrorobi 420 do 490, deake, plohi parjent, neobrobljeni 320—360, deake, plohi, parjeni, ostrorobl 530—620. Hrast: hlodi od 30 cm dalje 200—320, bordonall 750—850, deske, plohi neobrobljeni 730—780, deske, plohi ostrorobi (podnice) 800—900, frizi širine 5, 6 tn 7 cm 700—780, frizi širine 8—12 cni 800—900. OstaU les: neobrobljenl brestovl plohi 670 do 750, jesenovi 700—750, javorjevi 660—740, lipovi 600—650. železniškl pragl, dolgi 2.60 m ln 14X24 cm v obaegu, hrastovi 40—45, bukovi 21—25 din komad. Drva. Bukova 13.50—16.50 din, hrastova 11.50 do 14.50 din 100 kg. Kubični meter drv je pa stal v posameznih krajih: Novo meato 65 din, Ljubljana 110—120 din, Šmarje pri Jelšah 100—125, Kranj 110—115, Ljutomer 100, Litija 60 din. Pitano svinjo kupiti se izplača Pitane svinje kupujejo poleg gostilniearjev že tudi mnogi privatniki, ki mast in meao hranijo za pozneje. Da se to izplača, pokaže aledeči račun. Pitana svinja, težka 60 kg, se kupi po 9 din 1 kg žive teže, kar znese 60X9=540 din. Od take svinje se dobi okroglo 25 kg masti, odvisno od tega, kako je izpitana. Mast stane danes povsod 18 din, pa tudl 20 dln kg. 25X18=450 din. Za kožo od take svinje se dobi najmanj 50 din. Oatane torej še najmanj 20—25 kg mesa tn to za 40 din. Mesar prodaja to meao po 12—14 din in zaaluži pri 60 kg težkl svinji 200 din. Marsikdo, ki ni gostilničar, pa ,sl kupi pitano svinjo zase za zakol, pravt, da mu svinjo plača mast, meso in vse ostalo pa lma zastonj. Pa še pravijo, da kmetje drže cene previsoko. Naj goatilničarji, pa tudl drugi gospodje poniislijo, da znamo tudi kmetje računatl In bomo znali vedno bolj. MnhiC. Cene goveje živine po sejmih Voll. Maribor debeli 5—6 din, plemenski 5 do 6.50 dln, Šmarje pri Jelšah prvovratnl 6.50 din, drugovratnl 6 dln, Litija prvovrstnl 6-—6.50 dln, drugovrstni 5—5.50 din, Ljubljana prvavratni 6 do 6.50 din, drugovrstni 5—5.50 din, Kranj 6 do 6.25 dln, Novo naesto 5—6 dtn, Grahovo pri Cerknlci do ,7.15 din, Zagreb 5—8 dln kg Sive teže. Biki. Maribor 4—4.50 din, Ljutomer prvovrstni 5 din, ostaii 4—5 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 4.50 din, plemenako 5, klobaaarice 3 din, Ljutomer 4 din, šmarje pri Jelšah 4—5 din, Litija 4—5 din, Ljubljana 4.50 do 5.50 din, Kranj 5—5.50 din kg žive teže. Telice. Maribor 5.50 din, Ljutomer 4.50 din, šmarje pri Jelšah 4.50—5.50 din, Litija 5—6 din, Ljubljana prvovrstne 6—6.50 din, oatale 5 dc 5.50 din, Kranj 6—6.25 din kg žive teže. Teleta. Maribor 5.50 din, Ljutomer 5—6 din, šmarje pri Jelšah 5.50—6.50 din, Litija 5—8 din, Ljubljana 6—7 din, Kranj 7—8 din kg žive teže. Goveje meso. Ljutomer 10 din, Ljubljana 12 do 14 din, Kranj 12—14 din kg. Telečje meso. Novo meato 14 din kg. Goveje koie. Ljutomer 12 din, Ljubljana 16, Novo mesto 16—18 din kg. Teledje kože. Ljutomer 12 din, Ljubljana 18, Novo mestx> 16 din kg. Svinje Plemenske. Maribor 3—4 tnesece stare 200 do 220 din, 5—7 mesecev 300—340 din, 8—10 meaecev 450—510 din, 1 leto stare 790—840 din komad. V Zagorju ob Savi mladi pujaki za plema 200 din par, v Kranju 7—8 tednov stari pujskl 130—250 din komad, v Cerknici 6 tednov stari prašičkl 150—180 din komad. Pršutarjl (proleki). Ljutomer T—8 din, Smapje pri Jelšah 10 din, Litija 7 din, Ljubljana 8 do 8.50 din, Kranj 8.50—9.50 din, Novo meato 7 dln kg žive teže. Debele svinje (špeharji) Ljutomer 7—9 dln, šmarje pri Jelšah 12 din, Litija 8 din, Ljubljana sremaki 10—10.50 din, Kranj 9.50—10.50 din, Novo meato 8—9 din kg žive teže. Svinjsko meso. Ljutomer 14 din, Litija 14 din, Ljubljana 16 din, Kranj 14—18 din, Celje in Novo meato 14 din kg. Slanina. Ljutomer 22 din, Celje 18 din, Novo meato 18 din kg. Svinjska mast (sesekljana zabela). Celje 20 din, Šmarje 22 din, Ljubljana 22 din, Kranj 22 din, Ptuj 22 din kg. Svinjske kože. Ljubomer 12 din, LJubljana 12 ddn, Novo mesto 12—14 dln kg. Sejmi 26. februarja svtnjski: Središče; živinskl in kramarski: Beltinci (namesto 25.); živinaki: Rajhenburg (namesto 25.), Blanca — 27. februarja tržnl dan s svinjami: Dolnja Lendava; svinjakli Ormož; živinaki: Maribor — 28. februarja svinjski: Celj«, Ptuj, Trbovlje — 29. februarja tržnt dan: Turnišče — 1. marca evinjski: Maribor; živinski tn kramarski: Marenberg, Planina (okraj šmarje pri Jelšah), Slovenske Konjice; tržni dan za živila in prasiče: Trbovlje — 2. marca svinjaki: Križevci (okraj Muraka Sobota), Brežic«, Celje, Trbovlje.