GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS-PTUJ ŠT. 1 JANUAR 1981 LETO V. KAKO V LETU 1981 Ko smo si na Silvestrovo želeli »vse najboljše«, je bilo vzdušje preveč prijetno, da bi razmišljali, kako bomo to »vse najboljše« v AGIS-u dosegli. Praznovanje je že zdavnaj mimo, smo že v drugi polovici januarja, zato je že skoraj pozno razmišljati o tem, kaj bomo letos morali postoriti, da bi bili še uspešnejši kot lani. Ob koncu lanskega leta so temeljne organizacije sprejele akte o temeljih planov razvoja in tudi sporazuma o temeljih razvoja delovne organizacije AG1S v letih 1981 — 1985. istočasno s tem smo že v glavnem vedeli kaj in koliko bomo morali proizvesti. Plan prodaje nam letos omogoča prvič preseči 100 starih miljard celotnega prihodka. Vendar se bomo morali za doseganje tega plana vsi zelo potruditi. Letos se bomo srečevali z enakimi, če ne še večjimi težavami pri zagotavljanju potrebnih surovin in polizdelkov za našo proizvodnjo. Prva polovica januarja je bila prav katastrofalna, saj nismo imeli zagotovljenih surovin za skoraj 60 % januarske proizvodnje. V drugi polovici meseca se položaj nekoliko zboljšuje. Toda na ta način seveda ne bomo mogli zagotoviti redne proizvodnje in izkoriščanje kapacitet. Vsekakor si bomo morali dolgoročno zagotoviti potrebne količine najpomembnejših surovin z vlaganji, kar smo s srednjeročnimi plani tudi predvideli. Bistveno moramo povečati naš izvoz, če si hočemo zagotoviti potrebne devize za potreben uvoz surovin, polizdelkov, opreme in rezervnih delov. Zato bomo morali posebej zaostriti odgovornost vseh, ki lahko odločilno vplivajo na to, da bomo možnosti, ki jih imamo na zunanjih trgih tudi dobro izkoristili. Letos bi morali doseči tudi takšen dohodek, da bi zaustavili padanje realnih osebnih dohodkov, da bi namenili dovolj sredstev za skupno porabo in predvsem, da bi dosegli takšno akumulacijo, ki bo zadoščala za že sprejete obveznosti in za planirani razvoj. Zato moramo nujno izboljšati produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost našega poslovanja in sicer predvsem z naslednjimi aktivnostmi : 1. Poceniti in izboljšati moramo delo strokovnih služb v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Nekatere poslovne funkcije bomo morali združiti zato, da bi povečali učinkovitost (študij dela, kontrola kvalitete, računovodstvo, razvojno tehnologijo itd.). 2. Izboljšati moramo kadrovsko strukturo in strokovni nivo dela. Zato se bomo morali izobraževati oz. dodatno usposabljati. Na novo pa bomo lahko zaposlovali v strokovne službe samo delavce z višjo m visoko izobrazbo, predvsem tehniških smeri. 3. Bistveno moramo izboljšati organizacijo dela z uvajanjem novega sistema študija dela in časa, novega sistema operativnega planiranja ter z uvajanje avtomatske obdelave podatkov. 4. Še bolj moramo vzpodbujati inovacijsko dejavnost. 5. Delitev dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov mora biti odvisna od rezultatov našega dela in poslovanja. V pripravi so že spremembe nekaterih samoupravnih aktov, ki bodo omogočile oz. pospešile nekatere od naštetih aktivnosti. Letos nas čaka torej veliko nalog. Od hitre in učinkovite izvedbe, za kar so še posebej odgovorne strokovne službe, je v veliki meri odvisno, kakšne rezultate bomo dosegli v tem in prihodnjih letih. Posebej moramo poudariti, da bo neobhodno potrebna velika aktivnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Martin Učakar Staro leto se je izteklo, in poslovili smo se od leta 1980, ki nas je neusmiljeno postavilo pred bridko dejstvo: izgubo našega ljubega tovariša Tita. Leto 1980 nam ni prizaneslo tudi z mnogimi težkimi preizkušnjami, predvsem gospodarskimi. Mnogim smo bili kos. Lahko smo samozavestni, vemo, da nam bo uspelo še pri drugih: vodila nas je in vodila nas bo še naprej Titova misel in v njej je naša prava pot k še bolj pospešenemu napredku in k ustvarjanju možnosti za uresničevanje in uveljavljanje temeljnih vrednot samoupravne socialistične družbe. Gospodarska stabilizacija — naj bo še tako zahtevna, naj terja še toliko truda, tudi začasnega odrekanja — je naša edina možnost in naše jamstvo za uravnotežen razvoj, za vsesplošni napredek. V njej zato vidimo velike zadolžitve za vse združeno delo, za vsakega posameznika posebej, za vso družbo. Zato si z njo odpiramo zaupanje in miren pogled v naprej — je naša perspektiva jutrišnjega dne. Zato vsem srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1981 z iskreno željo, da bi še bolje sodelovali. Sodelavci odbora za obveščanje in politično propagando pri ZSS Iz prakse sodišč združenega dela Ne giede na dejstvo, da praktično nimamo primerov, ko zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav ni več potrebno delo določenega delavca v temeljnih organizacijah oziroma delovni skupnosti skupnih služb, objavljamo v tej številki našega glasila članek z naslovom, ki obravnava to materijo. Stojimo namreč pred prepostavko, da do takih primerov lahko pride in bomo tako vsaj malo seznanjeni in pripravljeni na njih. Članek je bil objavljen v Delavski enotnosti dne 5. 4. 1980 Riše: Ivan ŽUŽEK DELAVCU JE POTREBNO PONUDITI DRUGO DELO, ČE NJEGOVO DELO V TEMELJNU ORGANIZACIJI NI VEČ POTREBNO Delavcu ne more prenehati deliovno razmerje, če zaradi! združitve temeljnih orgamiiracij aK tehinoliošicih in drugih izboljšav njegovo dalo v temeljni organizaciji ni več potrebno (172 člen Zatona o delovnih razmerjih). Takemu delavcu, katerega delo v teimeJljnli organizaciji ni več potrebno, se mora ponuditi drugo ustrezno delo, upoštevajoč njegovo strokovno .izobrazbo in z delom pridobljene delovne zmožnosti. Če delavec noče delati rta delovnem mestu, M mu je ponujeno, mu preneha dieillovinio razmerje po. 3. točki 1. odst. 211. čl. Zakona o združenem delu. Delavcu je treba poinudtti drugo ustrezno delovno mesto, ki ga je dolžan sprejeti, sicer mu preneha deliovno razmerje, ne zadošča pa, da se delavcu ponudil le možnost kandidiranja na objavo ali razpis v drugi temeljni ati delovni organizaciji. Delavcu je v temeljni! lorngartizačijli prenehalo delovno razmerje, ker je ibito ugiotovilljeinp, da del »in Halog, ki' jih je delavec opravljali, rti več potrebno' izvrševati. Delavec je imel možnost, da se prijavi na objavo za prosta dela im naloge v dveh delovnih organizacijah. To pobudo je odklenili zato, ker je menili, dia izbira med kandidati ne more biti vnaprej diogovorjienia, razen tega pa bi ilimei tudi znatno nižje osebne dohodke, kot jih je prejemali doslej. Ker jle odkliomii'1 možnost kandidiranja, je delavski svet sprejel odločitev, da mu v smislu navedene določbe zakona o združenem delu razmerje preneha. Sodišče združenega dela je zavzelo o vprašanju ponudbe astre-znega delovnega mesta oziroma ustreznih del iim nalog povsem jasno stališče. Delavcu je treba ponuditi dela im naloge v drugi ■temeljni organizaciji lalli delovni organteaerji. Ponudba možnosti kandidiranja na objavo alki razpis ne zadostuje im če delavec tako ponudbo odkloni, mu delovno razmerje ne more prenehati. Delavec bi lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v deliovno organizacijo sklenil deliovno razmerje v drugi temeljni organizaciji. Enako velja tudi za sestavljamo organizacijio združenega dela v skladu s etenom 47 Zakona o delovnih razmerjih oziroma primeru le pismeno izjavo, da, se strinja s samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije v katero prihaja In s tem mu v njegovi prejšnji temeljni orgamfeaciljii delovno razmerje preneha. Odpoved delovnega razmerja torej v takem primem sploh ni potrebna. Temeljna organllzaolja v katero delavec prihaja, ni dolžna objaviti oglas oziroma javni razpis, saj delavca sprejme ob upoštevanju določb samoupravnega sporazuma o združitvi v deliovno organizacijo ali sestavljeno organizacijo združenega dela. Gre torej v bistvu za razporeditev, ki je potrebna zaradi nastalih ekonomskih težav ali pa zaradi tehničnih (in tehnoloških izboljšav. Temeljne organizaoilje možnosti, ki Jih določa 47. člen Zatona o delovnih razmerjih, pogosto ne upoštevajo. Še vedno se obnašajo kot podjetja, ki jih samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo ne zavezuje. Če temeljna organizacija ne more delavcu preskrbeti drugih del in mallog v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela, bo pač moralo o tem doseči sporazum z drugo temeljno orgainlizaoijio izven sestave delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela. PRAVNA SLUŽBA Disdpišnski postopki ¥ lati liSO O disciplini v delovni organizaciji AGIS je bilo že veliko napisanega, očitno pa je potrebno o tem še spregovoriti. Delovna disciplina v AGIS-u namreč ni na zavidljivi ravni, ampak je ravno nasprotno, namreč zelo problematična. To, da se delovna disciplina ni izboljšala niti v zadnjih mesecih leta 1980, lahko ugotovi vsak delavec. Naše trditve lahko potrdimo s tem, da v pravno službo vsakodnevno prihajajo prijave oz. zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. V letu, ki je za nami, smo tako sprejeli 418 prijav o kršitvah delovnih obveznosti, kar je v primerjavi z letom 1979, ko smo sprejeli 252 prijav, skoraj 1 krat več. Podatek prijav nam tudi pove, da je v letu 1980 bil prijavljen vsak 5 delavec v delovni organizaciji. Vendar pa so pri tej primerjavi upoštevane le tiste kršitve, o katerih so bile podane zahteve. Vemo pa, da je tudi veliko kršitev, za katere zahteve niso napisane, vendar je pomen le-teh manjši. Med neprijavljenimi kršitvami pa bi se našlo tudi nekaj takšnih, katerih pomen je večji in bi prav tako zaslužile obravnavo in obsodbo v smislu izreka disciplinskega ukrepa. Število zahtev za uvedbo postopka po TOZD je naslednje: TOZD 1979 1980 AVTOOPREMA PTUJ TAP 118 176 GUMARNA 57 77 KOVINSKA OBDELAVA 31 35 SERVIS MOTORNIH VOZIL 13 13 ORODJARNA 7 18 VZDRŽEVANJE 0 16 PRECIZNA MEHANIKA 3 4 KOMERCIALA 1 3 VELIKA OPREMA 13 46 D S S S 6 25 SKUPAJ 252 418 Iz tabele lahko ugotovimo, da se je število prijav oz. zahtev najbolj povečalo v številčno najmočnejših TOZD, to sta Avtooprema Ptuj TAP in Gumama. Večina prijavljenih kršitev je takšnih, ki po 143. členu pravilnika o delovnih razmerjih spadajo med hujše, le nekaj pa je lažjih kršitev. V glavnem prevladujejo naslednje kršitve: neopravičeni izostanki z dela, samovoljno zapuščanje dela, temeljne in delovne organizacije, malomarno opravljanje dela, vinjenost na delu. Redkeje se pojavljajo odtujevanje družbene lastnine oz. lastnine sodelavcev, fizični napad na sodelavca, ipd. Za vse te kršitve delovnih obveznosti je disciplinska komisija izrekala v glavnem javne opomine, v nekaj primerih, zlasti ko je šlo za kršitve s področja var- stva pri delu in požarne varnosti, je izrekala denarne kazni. V primerih, ko je šlo za ponavljanje hujših kršitev s predhodnim izrečenim ukrepom, ki je še trajal, pa je disciplinska komisija izrekla tudi ukrep začasne razporeditve na druga dela in naloge, za katera se zahteva nižja strokovna izobrazba. V primerih neopravičenega izostajanja z dela več zaporednih delovnih dni, je komisija izrekala prenehanje delovnega razmerja. Disciplinska komisija DO AGIS je v letu 1980 imela 17 obravnav, na katerih je izrekla skupno 251 disciplinskih ukrepov. Od tega je izrekla 52 opominov, 86 javnih opominov, 26 denarnih kazni, 11 razporeditev na druga dela in naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba, v 25 primerih je izrekla pogojno prenehanje delovnega razmerja, pravtako v 25 primerih pa prenehanje delovnega razmerja. V 58 primerih je bil postopek ustavljen, zlasti zaradi tega, ker je delavec — kršitelj prenehal delovno razmerje. Disciplinska komisija ukrepa ni izrekla v 7 primerih iz razloga, da je že sam pripravljalni postopek pozitivno vplival na kršitelja. Menimo, da izpeljava postopkov ni vedno tako uspešna, kot bi morala biti, kar je posledica izredno malomarnega odnosa nekaterih delavcev — kršiteljev do samega disciplinskega postopka, pa tudi neudeleževanja vabljenih na sejah disciplinske komisije. Velikokrat se tudi dogodi, da izrečeni ukrepi oz. sankcije ne dosegajo željenih učinkov. Posledice naše nediscipline so v glavnem nastanek materialne škode, kršenje interesov drugih delavcev in podobno. V mnogih primerih kršitev delovnih obveznosti nastane za TOZD materialna škoda, bodisi zaradi poškodbe orodja, neopravičenega izostanka z dela, zamujanja na delo, zapuščanja dela ali pa predčasnega odhoda delavcev z dela. Vendar smo se povračila teh stroškov dosedaj v praksi le redko posluževali, čeprav bi bilo dobro, da bi se jih bolj pogosto. Čas je, da se sedaj ob začetku novega leta zamislimo nad disciplino v naši delovni organizaciji. Cas je, da začnemo že jutri misliti, kako bomo delovno disciplino s svojim obnašanjem in delom, pa tudi z zavestjo izboljšali in tako prispevali boljšemu stanju v delovni organizaciji. PRAVNA SLUŽBA Začetek prostovoljne akcije v TOZD TAP 'W Devizna problematika Podatki iz devizne bilance za leto 1931 kažejo, da potrebujemo AGIS za 85,183.000 din reprodukcijskega materiala in surovin iz uvoza, kar je za 41 % več kot je bilo dejansko realizirano v letu 1980. V naslednji tabeli prikazujemo predvideni uvoz po proizvodnih TOZD, njihov predvideni izvoz ter procent pokrivanja uvoza z izvozom (upoštevano 65 % izvoza od deviznih prilivov, kar je v skladu s predlogom SaS o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985 — za TOZD TAP se predvideva poslovanje po kooperacijski pogodbi za tri kvartale). TOZD UVOZ IZVOZ Kooperacija 65 % od % pokri- Razlika prilivov vanja TAP 43,490.703 41,853.809 8,405.477 21,741.415 69 13,343.811 VO 4,998.275 8,420.520 — — — 4,998.275 PM 12,125.490 — — — — 12,125.490 GUM 17,212.627 10,824.531 — 7,035.945 41 10,176.682 KOV 5,177.206 4,148.317 2,696.406 52 2,480.800 Vzmetar. 2,179.537 — — — — 2,179.537 Skupaj: 85,183.838 56,826.657 8,405.477 31,473.766 45,304.595 + 8,420.500 Iz navedenega je razvidno, da DO AGIS primanjkuje za zadovoljevanje potreb proizvodnje 45,304.595 deviznih dinarjev. Razliko po deviznih sredstvih bomo skušali pokriti na podlagi samoupravnih sporazumov z našimi kupci. Kakšen bo rezultat sporazumevanja je v tem trenutku težko oceniti, saj večina naših kupcev ne razpolaga z zadostno višino teh sredstev za pokrivanje lastnih potreb ali jih pa sploh nimajo (prometne organizacije). Udeležba na deviznem prihodku pri naših kupcih je minimalna, vendar bo potrebno tudi to možnost v največji možni meri izkoristiti. Omenim naj, da takšno samoupravno sporazumevanje, kot je sedaj v praksi se v letu 1981 izključuje in v kolikor pride do sporazumevanja je potrebno sporazume predložiti v proučitev samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Za realizacijo planov glede možnosti uvoza bomo morali v TOZD Komerciala vložiti maksimalne napore za pridobivanje deviz iz vseh možnih virov. Pri tem pa upamo, da bo področje zunanjetrgovinske menjave bolj urejeno, kot je bilo v letu 1980, zaradi česar je prihajalo do motenj v naši proizvodnji. Na drugi strani pa bodo morale vse proizvodne TOZD realizirati obvezo realizacije izvoza in, da bodo s čim večjo stopnjo osvajanja pripomogle k manjši odvisnosti proizvodnje od uvoza. Naj navedem podatek, da je kar 65 % proizvodnje v DO AGIS vezana na uvoz repromateriala in surovin. Na koncu naj še omenim, da se v letošnjem letu devizne pravice enačijo z dejanskimi devizami na deviznem računu TOZD. Samoupravni sporazum, ki v letu 1981 ureja devizno poslovanje med člani SISEOT-a prinaša tudi novost v obliki terminskih poslov. Le te naj bi sklepale tiste organizacije združenega dela, ki v trenutku plačila ne bodo razpolagale z deviznimi sredstvi, bodo pa z njimi razpolagale pozneje, ko jim bo zapadlo plačilo iz tujine. Gre za obliko medčasov-nega deviznega financiranja domače OZD, ki naj bi nadomestila danes poznane »avanse deviznih pravic«. Cvetka PAPST, dipl. oec. Osebni dohodki v decembru 1980 TOZD Bruto masa OD plan Reaiiz. Ind. 18 1! ČL _Q Povprečni neto OD KOV. OBD + AKG 1.882.592 20.095.389 111 10.971 7.426 VELIKA OPREMA 1.033.304 1.351.230 131 12.284 8.315 TAP 5.621.892 7.037.442 125 11.351 7.684 GUMARNA 2.336.775 2.925.208 125 11.122 7.528 PRECIZNA MEHAN . 927.800 1.165.546 126 10.893 7.373 ORODJARNA 1.449.875 1.723.666 119 14.607 9.889 SERVISI 1.084.218 1.144.813 106 11.224 7.598 VZDRŽEVANJE 864.925 1.117.178 129 14.509 9.821 KOMERCIALA 1.043.558 1.292.112 124 14.045 9.507 D S S S 2.478.927 3.266.205 132 13.497 9.136 Skupaj 18.723.866 23.118.789 123 12.089 8.183 Z iiizplbfiiitom osebmilh dohodkov v mesecu decembru smo preseglli planitrairii znesek za 23 % za delovno organizacijo, med tem ko zasledimo preseganje vseh TOZD in v delovni skupnosti. Vzrok za preikoračiiitev najdemo v sorazmerno visokem sti-mUlatiivnem delu, (v vseh TOZD je btillla stiimufecijia nad 20 %) in v večjem šteiViiliu Itapllalčartilh nadur. «' Tihožitje s snegom — morda pa je tuditu kaj deviz? FINANČNI OBRAČUN NOVOLETNEGA PRAZNOVANJA PREDŠOLSKIH OTROK V LETU 1980 Odbor za novoletno praznovanje predšolskih otrok prS Občinski zvezi priljaitelijieiv mladine Ptuj se je po opravljenem praznovanju v letu 1980 sestal in izdelal ftimiarioni obračun. le obračuna sledi, dia je za praznovanje v letu 1980 prispevalo 73 OZD im TOZD 320.259,25 din. Od teh sredstev je niabavljemlih lin podarjenih na ptineditvalh predšolskih otrok v krajevnih skupnostih in šolah 5.629 paketov, za katere so porabili 312.564,60 din. 7.694,65 din pa je prispelo po naročilu paketov oz. pozneje, ko je bife kailkuteoija Izdelana. Zato je ta znesek rezerviran za letošnje leto. Odbor želli, da jim sporočimo, če so naši delavci bili s sedanjo organizacijo praznovanja zadovoljni, ali imajo kakšne druge predloge ali sugestije za izboljšanje organizacije. Pripombe sprejema uredništvo glasite »V AGISU« do 1. 3. 1981. Vsem, ki so omogočili organizacijo pa izreka odbor v imenu najmlajših — hvala in prosi za sodeiiovanje tudi v bodoče. Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj Upokojenci so izkoristili prisotnost dir. DO To pot sem se odločil predstaviti naše mizarje. Verjetno je med nami malo delavcev, ki jih ne bi poznali. Kljub temu sem menil, da imata prav ona dva veliko problemov in seveda tudi želja. Kajti njuno delovno mesto je daleč od delovne organizacije. Natančneje v Vošnjakovi ul. 10 v Ptuju in to ima seveda svoje slabe strani. Sicer pa naj kaj več povesta sama. SIMON KOLARIČ Kje so začetki našega dela? Da boste dobili bolj celovito podobo moram poseči daleč nazaj. Kot mizarski vajenec sem se zaposlil leta 1939 v Ptuju pri Strojnem mizarstvu. Delovni čas je bil takrat tudi za vajenca od 7. ure do 19. ure zvečer. Nagrade ali žepnine vajenec takrat še ni dobival. Izdelki so morali biti kvalitetno izdelani ali pa je sledila zaušnica. Ptuj in okolica sta bila takrat med najbolj siromašnimi v Sloveniji. Vsa ta dejanja pa so nam dala slutiti, da se bliža II. svetovna vojna. Kmalu nato je okupator bliskovito vdrl v našo domovino. Pozneje je začel okupator mobilizirati v svoje vojne vrste naše fante v najboljših letih. Poslal jih je na razna bojišča od koder se mnogi niso več vrnili. Kako je teklo življenje po vojni? Po končani vojni in odsluženi vojaščini v JLA sem se zaposlil v združeni mestni obrtni delavnici, obrat mizarstvo. Delovni pogoji takrat in danes se ne dajo primerjati niti danes o njih razpravljati. Nismo imeli orodja, ne prostorov, kaj šele stroje. Vse obrtniške izdelke, ki smo jih naredili v delavnici, smo morali razvažati na »garah«. Začeti se je moralo razvijati in da bi se razvoj pospešil je bil izdan prvi petletni plan — prva petletka. Takrat smo delali cele dneve in ob nedeljah. Bili so pač takšni časi in smo jih voljno prenašali. Ne pretiravam če rečem, da smo bili takrat bolj skromni in delavni. Leta 1964 sem se zaposlil v DO AGIS, takratni TAP, v mizarski delavnici, Vošnjakova 10, Ptuj. Leta 1966 sem postal vodja mizarske delavnice. Od takrat pa do danes se je veliko spremenilo, tehnika prodira naprej, z njo pa beži čas, ljudje se spreminjajo in postajajo preveč zahtevni. Prej eno delovno organizacijo smo razdelili na več TOZD. In sedaj se vsak sam prebija naprej. Eni si lahko več, drugi manj širijo svoje proizvodne prostore. TOZD Vzdrževanje pa žal po moje tu zaostaja. Očitki na TOZD Vzdrževanje, ni nismo strokovno in časovno konkurenčni po moje niso vsi realni. Sploh ne bi smeli iti na račun direktorja TOZD, ampak kot nas samo-upravljalcev v celoti. Od vsega začetka AGIS-a sva v mizarski delavnici zaposlena dva. Vodja delavnice in mizar I. Najino delo je opravljanje vseh storitev mizarske dejavnosti za celotno DO AGIS. Težav je iz dneva v dan vse več. Naša delavnica je predaleč od DO. V delavnici je zelo malo dnevne svetlobe, dosti prahu, slabo in požarno nevarno ogrevanje. Velik problem nam predstavlja tudi skladišče, saj ga praktično ni. Skladišče lesa je izpostavljeno odtujitvi in vremenskim ne-prilikam. Kar pa tudi ni malo, je kreganje s stanovalci v tej hiši, kajti dvorišče, ki je namenjeno za otroško igrišče mi uporabljamo za skladišče lesa. Kaj pa povezava z delovno organizacijo? Saj to naju zelo muči. Prvič je prevoz z lastnim avtom zelo drag in zamuden, saj se moraš peljati skozi ptujske zapornice, in če povem, da js to včasih tudi po šestkrat. Ostaja samo še kdaj se bova selila. Kako pa zdravje? Če se vrnem nazaj vse do 1939. leta moram žal ugotoviti, da ni več tako kot prej. Veliko zdravja sem pustil v tej vlažni delavnici. Sicer pa še ni tako kritično, tako da upam, da bom lahko še mizaril in »pihal«, kajti prepričan sem, da me veliko ljudi pozna kot godbenika, saj sem že 28 let član godbe na pihala pri DPD Svoboda Ptuj. Gotovo je, da sem za godbo žrtvoval ogromno prostega časa, toda dejstvo je, da se človek mora z nečim ukvarjati, kajti le tako lahko pozabiš na težave, ki nas vsak dan pestijo. Ne vem, kako naj povem, le občutek imam, da se premalo pozornosti polaga na minulo delo. S starostjo človeku moči pešajo in ni več toliko sposoben. Zato sem mnenja, da bi bilo nujno pri ljudeh v teh starostih gledati na kakšne olajšave npr. norma ali pa težko fizično delo. Sodelavcem želim v letu 1981 veliko zdravja in delovnih uspehov. JAKOLIČ JOŽE, mizar TOZD Vzdrževanje Kje so se začela vaša mizarska pota? Pred 22. leti sem se izučil za mizarja pri splošnem mizarstvu in žage Ptuj. Po nekaj letih dela sem odšel v tujino in tam prebil dolgih 14 let. Tujina da človeku veliko spoznanj in doživetij. Prav gotovo pa sem tam pridobil bogate izkušnje in spoznal vse skrivnosti mizarskega dela. Kajti tehnologija v tujini je bila takrat že zelo tehnološko izpopolnjena. Torej od nas so se zahtevali tehnično brezhibni izdelki za katere pa si bil tudi primerno nagrajen. Vendar pa narava človeka sili domov in temu se nisem mogel več upirati. Zato sem se pred več kot tremi leti vrnil domov. Zaposlil sem se v Agisu v TOZD Vzdrževanje kot mizar. Težave pri delu? Kot moj sodelavec tudi jaz po-vdarjam, da delam v sila neustrašnih prostorih. Manjka nam veliko drobnega, to je ročnega orodja in tega je seveda potrebno prinesti od doma. To pa pomeni, da si za skupne interese uničujem tudi svoje orodje. Eden poglavitnih problemov pa je transport orodja in materiala. V osebnem avtu vozim stole, orodje, kar pa na avtu pušča seveda posledice. Vendar pa me pri tem vzpodbuja misel, da delam za skupnost. Prepričan sem da bi nam bilo lahko boljše, če bi vsi mislili enako. Zavedati bi se morali, da je to naše, da bolj bomo skrbeli za skupne cilje, boljše nam bo. Kaj pa glede na oddaljenost od DO? Kako ste informirani o dogajanjih v delovni organizaciji? Mislim, da smo dokaj celovito obveščeni o vsem, kar se dogaja v delovni organizaciji. Dnevno smo večkrat v delovni organizaciji, najmanj pa vsaj enkrat in to izkoristimo lahko tudi za to. Pov-darjam, da nam je dosegljiva vsaka informacija, ki jo želimo. Na koncu poleg ostalih želja še veliko sreče in zdravja vsem sodelavcem. M M. Naši petdesetletniki Ko si otrok si želiš, da bi bil odrastel, ko pa odrasteš ti je žal teh želja. Pravzaprav ugotoviš, da si tega ne bi trebalo želeti, kajti leta pridejo sama. Mogoče celo prehitro. Še preden se zaveš in še ti sega v roko »ABRAHAM«. Ne moreš mu je odkloniti. Sprijazniš se s tem, da je minilo petdeset let. Meseca januarja podajajo roko »Abrahamu« naslednji naši sodelavci: Martina IVANČIČ Marija MISLOVIČ Zdravko VELDIN Neža HALOŽAN Neža TRAPER Vsem naše iskrene čestitke irt še veliko srečnih in zdravih let. Zdravko VELDIN: Kako človek doživlja srečanje z »Abrahamom« Nikoli nisem pomislil na to, da prihaja Abraham. Pravzaprav človek let ne opazi, če jih ne šteje. Sicer pa sem mnenja, da srečanje z Abrahamom ni tragedija, ampak je obdobje življenja, kjer človek postane zrelejši. Tu začneš opravljati nekakšno inventuro s samim seboj. Res je, da človek ni več tak, kot je, ko je rosno mlad. Vendar pa se moram pohvaliti, da mi zdravje še služi. Mogoče temu največ pripomore redna športna aktivnost. Zelo rad sem kegljal. Sedaj pa še vedno redno smučam. Kajti menim, da je smučanje ena tistih aiktiiv-nosti, kjer se človek rekreira na zelo svežem zraku. Povem vam, da se po smučanju počutim tako svežega in zdravega, da si resnično želim, da bi še lahkoi dolgo smučal. Prepričan sem, da' je to eden od receptov, kakoi ostati dolgo vitalen. Sicer pa je narava mojega dela takšna, da je močna prisotnost kovinskih drobcev in kosmičev polirnih plošč, tako da seirtj primoran sleherni trenutek prostega časa izkoristi za sprehod: na svežem zraku. To me praktično drži pokonci,, sicer pa že moje ime pove, dai sem »Zdravko«. Torej moj nasvet: Človek najj dosti dela, kajti takrat nima časa misliti na leta in je lahko večno mlad. Sicer pa človek je star-toliko, kolikor se počuti. To pa! je ...? Želimo, da bi mu zdravje še; dolgo dopuščalo smučanje. Še enkrat vsem iskrene čestitke k petdesetletnici življenja in> še na mnoga leta. M. M,. TOZD Navojna vzmetarna Novo leto 1981 nam ni prineslo le novih planov in želja, ampak je DO AG1S »bogatejša« za še eden TOZD. To je TOZD Navojna vzmetarna. Prav gotovo je bilo kolektivu že znano, d« se to pripravlja, saj smo že v našem glasilu o tem poročali. Sedaj pa smo se odločili povprašati delavce TOZD Navojne vzmetarne, naj nam kaj več povedo, kaj jih je vodilo k tej odločitvi. HOJNIK ALOJZ Najprej sem prosil tov. Hojnik Alojza, naj mi predstavi TOZD. Kot vidite imamo lokacijo v Forminu in sicer v objektu, ki je ostal od izgradnje elektrarne Formin. Proizvodna dvorana je prostorna in svetla. Delovni pogoji dokaj ustrezajo potrebam. Moram reči, da so delavci s pogoji dela zadovoljni. Upravne prostore imamo sicer v barakah. Doslej smo zanje uporabljali le polovico barak, vendar se je GRADIS odselil in delo bo potekalo lažje. Zaposlenih v TOZD je 67 od tega 47 v proizvodnji. Letno načrtujemo 41 milijonov bruto dohodka. Mislim, da so načrti objektivni in jih bo možno doseči ali celo preseči, vendar le pod pogojem rednega dotoka materiala. O kakšni večji razširitvi proizvodnega programa ne bi mogli govoriti, ampak je naš prvi plan, prehod na topli postopek obdelave spiralnih vzmeti. Le s toplim postopkom je namreč možno uporabljati domači material. Trenutno ni opaziti večjih problemov, vendar pa ne izključujemo, da jih ne bo. Prepričan pa sem, da bomo kos tudi večjim težavam. Tov. Kelenca — evidentiranega predsednika v TOZD Navojna vzmetarna sem vprašal po načr-tilh, ki si jiilh je postavil sindikat. Najprej si bomo prizadevali, da bomo sprejeli vse samoupravne akte, ki nas čakajo, najprej pa po ustaljenem vrstnem redu sindikata. Držali se bomo smernic in nalog, ki jih bomo dobili od konference. Na vprašanje, kaj nas je delavce vodilo k odločitvi za samostojni TOZD lahko rečem, da je več razlogov. Prvi je prav gotovo ta, da smo lokacijsko popolnoma ločeni od delovne organizacije. Drugo je verjetno to, da opravljamo čisto specifično dejavnost, to so vzmeti in vzmetni elementi. Mislim, da bomo sedaj samostojno lažje odločali o nabavah strojev, materiala itd. Pri delavcih je bila že dolgo prisotna želja po samostojnosti. Sedaj smo bolj kot kdajkoli prej prepričani, da bomo dosegli lepe rezultate, s tem pa tudi lep dohodek. KELENC IVAN — Nekaj misli nam je povedal tudi skladiščnik materiala tov. Mirko KOCMUT. Mislim, da smo bili vzmetarji vedno nekoliko zapostavljeni. Ne vem zakaj? Mogoče zato, ker na-vitje vzmeti izgleda enostavno in lahko, kar je seveda zmotno. Na-vitje vzmeti zahteva dober stroj, pripravo materiala pa tudi spo- KOCMUT MIRKO sobnega človeka. Če se spomnim nekoliko nazaj, se mi nehote vrine misel, da se je nekoč govorilo celo o ukinitvi proizvodnje vzmeti. Potrebe in zahteve tržišča, pa kažejo nasprotno. Bodite prepričani, da ni bil OD vodilo pri odločitvi na referendumu, zavedam se, da bo OD rezultat našega dela. Kot skladiščnik imam največ problemov s skladiščnimi prosto- Zvonko CAF — varnostnik Kje ste preživeli to noč, ko se vsi veselijo? CAF ZVONKO Službo sem nastopil 31. 12. ob 18. uri in zame se je začel delovnik, ko so se drugi pripravljali na silvestrovanje. Občutki, ki te spremljajo v službi na tak dan se kratko malo ne dajo opisati. Zavedaš se, da se ljudje veselijo in nazdravljajo novemu letu, ti pa sam. Dejstvo pa je, da je na tak dan potrebno poostriti nadzor, se pravi gledati z dvojnimi očmi. Zdaj, ko je že vse to za nami, mi ni več tako težko. Upam, da si bom ob drugi priliki lahko privoščil. Res pa je, da sem bil v vseh teh sedemnajstih letih mojega čuvajskega dela na Silvestrovo prost le kakih trikrat. Kaj hočem, takšna je narava mojega dela. Sicer pa nekdo mora tudi tokrat bdeti nad našimi pridobitvami. ri. Sedaj se že dogovarjamo z Gradisom o nakupu ostalega dela barake, vendar pa tudi v tem vidim le začasno rešitev. Te barake so sorazmerno nizke, kar pa nam pove, da je transport materiala silno težak. Od vseh nas, vse to seveda zahteva veliko potrpljenja in dobre volje. Tudi jaz sem kot ostali prepričan, da bomo premostili to in še vse druge težave, ki se bodo pojavile. M. M. Najhuje je takrat, ko se odpravljaš zdoma. Doma vsi veseli, pripravljeni na zabavo, ti pa v službo. Vse kar me je to noč spomnilo na to, da je Silvestrovo, je bil klic prijateljev čuvajev ob 24. uri z željami ob Novem letu. Sebi in sodelavcem želim v novem 1981. letu veliko sreče, miru in delovnih uspehov. Meni pa ostane, da mu zaželim, da bo Silvestrovo noč 81. pričakoval kje na zabavi v krogu svojih najdražjih. Da je silvestrovanje lahko doma tudi prijetno, mi je povedal Ignac VRHOVŠEK Ja, res je, lepo je doma. Mislim, da je to noč, ko bi ljudje morali biti v krogu svojih najdražjih. Cene gostinskih uslug se iz leta v leto vrtoglavo dvigajo s tem se pa njihova kvaliteta ne izboljšuje. Pa tudi prehrupno se mi zdi na takih zabavah. Pa kaj? Sediš, piješ, gledaš, mogoče ple-šeš. Pride jutro, treznitev, nato inventura denarnice. Ugotovitve so običajno zelo tragične. Če je bili lepo se ti ne smili, v nasprotnem primeru pa ... Zato pa smo se z družino dogovorili, da bomo sliilviesitnoMailli doma. Lahko rečem, da mi ni žal. Lepo se lahko imaš tudi doma. Televizijski program bi sicer lahko bil malo boljši. Mislim, da je premalo humorja ali pa je ta humor po večini žalosten. Sicer pa če malo popiješ ti tudi to postane bolj veselo. M. M. -/1 *• wosir-1 lAHVO Po^fC-re- tsot/A/o g/ .rrAio Cf baai AVTO PO&VPAV/r ? Silvestrska noč Silvestrska noč. Noč kot vsaka druga bi rekli nekateri. Predvsem pa tisti, ki so jo preživeli na delovnem mestu. Pa vendar je to noč, ko se staro leto prevesi v novo, ko si s stiski rok zaželimo srečno in mirno Novo leto. Iz leta v leto se vse več ljudi odloči pričakovati novo leto doma, v krogu svojih najdražjih. Mogoče pa tudi zato, ker so to noč gostinske usluge skoraj nedosegljive. Pa saj je tudi doma lahko prijetno, ob kapljici in televizorju. Kako so preživeli to noč, smo vprašali nekaj naših sodelavcev. Najprej sem vprašal enega izmed njih, ki je silvestrsko noč preživel na delovnem mestu. V uredništvu smo se odločili, da bo rubrika srečanje z našimi upokojenci stalna. Za vsako številko našega glasila bomo obiskali enega. Veliko smo dosegli, veliko naredili in k temu so tudi levji delež prispevali naši upokojenci. Zanimivo bo slišati kako so se in kako se prebijajo skozi življenje. Tokrat smo se pogovarjali z Matijem Klaričem: Leta 1955 sem se zaposlil v TAP-u, takratni Avtokaroseriji, kot elektrovarilec v delavnici za izdelavo karoserij. Delo je bilo zelo zanimivo, ker smo delali karoserije vseh vrst. Vendar se tedanji pogoji dela ne morejo primerjati z današnjimi. V hali, katera sedaj služi za izdelavo rezervoarjev — giušnikov, ni bilo nobene kurjave, razen ene peči iz katere se je bolj kadilo kot vse drugo. Umivalnikov tudi ni bilo. Naredili smo si korito iz katerega smo se umivali. Ker se je že tedaj gledalo na daljšo perspektivo podjetja, smo sklenili, da bi opustili karoserijo in se usmerili na izdelavo male opreme za avtomobile. Ker smo bili tedaj edini proizvajalci te opreme smo bili prisiljeni iti v gradnjo nove tovarne v Rajšpovi ulici. Že tedaj smo se morali odpovedati boljšim plačam, ker le na ta način smo zbrali denar za lastno udeležbo. Vzporedno s karoserijo se je razvijalo delo bodoče avtoopreme in sicer ključavnic, senčnikov itd. Takrat sem začel delati v oddelku za normiiinainje ikot inioirmlimec ter pozneje kot analitik dela in časa vse do leta 1976, ko sem se upokojil. V pokoju sem že peto leto, vendar se še sedaj zbujam ob 5. uri in ne morem več zaspati. Poleti vstanem in kaj postorim okrog hiše, pozimi pa nimam kaj, razen odmetavanje snega. Prostega časa je dovolj, vendar ga včasih tudi primanjkuje. Moj »delovni dan« se prične zjutraj ko vstanem, grem po nakupih v mesto, malo pokramljam s kolegi in se vrnem domov. Skuham kosilo, grem po mleko. Družina se vrne z dela in šole, po kosilu posedimo, nato pa odidem k sosedu. Bavim se s sadjarstvom. Škropim drevje sebi in sosedu. Potrebno je pokositi travo, skratka drobnih opravil je dovolj, le če dopušča zdravje. Ko me sprašujete o opazovanju ljudi, če se stabilizacijsko obnašajo bi vam odgovoril, da delavci oz. ljudje z nizko in srednjo plačo, se že dolgo stabilizacijsko obnašajo. Življenje jih je privedlo do tega, ali pa so že od »rojstva stabilizirani«. Ostali, ki jim finančna plat dovoljuje večje izdatke, pa se ne obnašajo stabilizacijsko in se tudi ne bodo. Menim, da je stabilizacija zajela ie delavca. Melavec se vozi z avtobusom, ker so stroški preveliki, nekateri pa se vozijo v službo vsaki dan, kljub temu da imajo do delovne organizacije kakšen kilometer. O pokojninah pa ne bi rad preveč govoril, mislim o naših pokojninah iz TAP. Celih 21 let smo vlagali v tovarno za njeno razširitev oz. razvoj, imeli smo plače pod občinskim poprečjem, da nismo odpustili 80 delavcev, smo imeli 80 % osebni dohodek in ko sem šel po 34 letih dela v pokoj sem dobil nizko pokojnino. To ne velja le za mene, pač pa za vse naše upokojence. Zato menim, da nismo bili pravilno nagrajeni, ker za enake poklice v različnih tovarnah je različni dohodek. Zato se zgodi, da je za opravljanje enakih del razlika v pokojninah za 1.500 din le prevelika. Družini in sebi želim za novo leto mnogo zdravja in zadovoljstva, svojim sodelavcem in celotni delovni organizaciji pa mnogo uspehov in napredka. Tov. Matija Klarič s sodelavci ob njihovem skupnem izdelku Osnutek družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981-1985 Od leta 1976 do leta 1980 so bili doseženi pomembni rezultati pri graditvi sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in njegovi uveljavitvi ter pri razvoju proizvajalnih sil družbe. Opravljene so bile velike spremembe v družbenoekonomskem in političnem življenju države. Uresničena je bila kontinuiteta nadaljnje graditve in krepitve socialističnega samoupravljanja na podlagi idejnih in političnih opredelitev X. in XI. kongresa ZK Jugoslavije. Ustvarjeni so bili sistemski temelji za to, da bi delavci v združenem delu neposredno obvladali pogoje za pridobivanje dohodka in razpolaganje z njim ter celotne tokove družbene reprodukcije, za nadaljnje pospeševanje in razvijanje enakopravnosti in bratstva ter enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, republik in avtonomnih pokarajin ter za nadaljnje razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije na podlagi delegatskega sistema in uresničevanja načela kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Okrepljena je bila kohezija socialistične samoupravne skupnosti in močno razvit sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Socialistično samoupravljanje se je potrdilo kot odločilen dejavnik aktiviranja ustvarjalnih sposobnosti delovnih ljudi in razvoju materialnih proizvajalnih sil družbe. V prejšnjem petletnem obdobju je družbeni proizvod celotnega gospodarstva rastel po povprečni letni stopnji približno 5,7 %, v družbenem sektorju pa 6,4 %, k čemer je v največji meri prspevala 6,9 % rast industrijske proizvodnje, medtem ko je kmetijska proizvodnja rastla po stopnji 1,9 %. Življenski standard je rastel po stopnji približno 5,3 %, zaposlenost 4,0 %, izvoz blaga in storitev 2,9 %, uvoz blaga in storitev pa je bil v povprečju 0,2 % na leto manjši kot v prejšnjem obdobju. Dosežene so bile pozitivne spremembe v socialni in ekonomski strukturi prebivalstva. Ti rezultati so bili doseženi v razmerah izraženih neusklajenosti notranjih materialnih odnosov in določenih problemov pri razvoju ter izrazito neugoddne mednarodne ekonomske in politične situacije. Neusklajenosti družbenoekonomskega razvoja so zlasti izražene v strukturi gospodarstva, premajhni uporabi razpoložljivih sredstev in hitrejši rasti vseh oblik porabe od realnih možnosti, zlasti investicijske, v visokem povpraševanju, ki je vplivalo na počasnejšo rast izvoza in povečanje deficita plačilne bilance. Prenapetost in neusklajenost blagovnih in denarnih odnosov sta povzročili motnje na trgu, pripeljali do visoke rasti cen in inflacije ter vplivali na življenski standard delovnih ljudi in občanov. Do teh problemov je ob kopičenju materianih nesorazmerij v razvoju v daljšem obdobju prišlo tudi zaradi tega, ker delavci v združenem delu niso na dohvdkovnih podlagah v celoti obvladali bistvenih tokov družbene reprodukcije. Počasno uresničevanje odločilne vloge združenega dela v procesu družbene reprodukcije je blio kljub doseženim rezultatom vedno predvsem pri odločanju o sredstvih razširjene reprodukcije; na področju ekonomskih odnosov s tujino, pri primarni delitvi in opredeljevanju drugih pogojev gospodarjenja; pri odločanju o monetrno-kreditni politiki in sredstvih v bankah; pri razvoju svobodne menjave dela itd. Veliki problemi so se kazali tudi v spodkopavanju delovanja enotnega jugoslovanskega trga, ad-ministraivnem urejanju gospodarskih tokov, nesorazmerjih v primarni delitvi, počasnem razvijanju združevanja dela in sredstev na podlagah dohodka idr. Učinek ekonomskih zakonitosti in ekonomska motiviranost v gospodarjenju nista prišla do izraza, posledica česar je bila premajhna usmeritev v kvalitetnejše gospodarjenje in ekonomsko obnašanje subjektov pri sprejemanju gospodarskih odločitev. Da bi premostili neusklajenosti in probleme v družbeni reprodukciji so bili v letu 1980 sprejeti določeni ukrepi ekonomske politike. Čeprav so ti ukrepi dali določene rezultete, obstoječih neusklajenosti ni bilo mogoče premostiti, ker je za to potrebno daljše obdobje. Zaradi tega so v obdobju 1981—1985 unesene nekatere neugodne tendence, zlasti pa visok deficit plačilne bilance, neusklajenosti v materialni strukturi gospodarstva in bla-govno-denarnih odnosih, zaviranju gospodarske rasti, motnje na trgu, pomanjkanje posameznih reprodukcijskih materialov in blaga široke porabe idr. Slabše mednarodne ekonomske in politične odnose ter tokove, zlasti zaviranje in stagnacijo gospodarske rasti ekonomsko razvitih držav in upadanje dinamike rasti ter neugodne trende v mednarodni menjavi, krepitve protekcionizma, skokovito rast cen nafte stopnjo inflacije; nestabilne finančne tokove in slabše pogoje za najemanje kreditov in posojil — vse to je treba upoštevati pri opredeljevanju politike družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije sla-vije v obdobju 1981—1985. V takšnih razmerah je nujno, da vse samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti zagotovijo uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in ustvarjajo pogoje za premostitev neugodnih tendenc, za povečevanje dohodka in zbolj-ševanje pogojev za življenje in delo delovnih ljudi in občanov. POROČEVALEC 13. 1. 81 Delovni praznik novega leta TOZD Vzdrževanje Staro leto se je prevesilo v novo. Smo že na pragu novega desetletja. Na silvestrski večer in praznike, ki smo jih preživeli vsak po svoje, nas vežejo le spomini. Pa še res je! Vsak jih je po svoje preživel. Za naše vzdrževalce je bil del praznikov delovni praznik. Takšna je torej narava dela v TOZD VZDRŽEVANJE. Ta ne pozna v nujnih in posebnih pristopih ne praznika, ne proste sobote in nedelje, pa tudi nočnega počitka ne. Ali ni potem včasih celo krivično do delavcev TOZD VZDRŽEVANJA, da nekateri posamič ali pa v imenu TOZD-ov toliko grajajo naše delo, ki s tako specifično razlikuje od posameznih del v posameznih TOZD-ih. Malokdo, razen vzdrževalcev ve, kako težka in odgovorna akcija se mora izpeljati ob nenadni okvari važnejšega stroja, koliko ljudi je aktiviranih hkrati, ne glede na njihov prosti čas. Med tako akcijo pa ostanejo nekatera druga dela neizvršena. Mislim, da je to zadnje prav tista pika na i. Ni moč ustreči vsem hkrati! Pa tudi več, kot delati se ne da. Na koncu pa bi še k vsem izrečenim in neizrečenim željam v novem letu dodal le to, da bi pri novem opisu del in nalog posameznega delovnega mesta, tudi upoštevali že prej navedeno specifično naravo dela vzdrževalcev, kajti bolj kot vsa natolcevanja in nerganja, bi bil prav to za delavce, nov impulz za delo in lažje samoodrekanje prostemu času, počitku in stiku z družino. Egon ZOREC, ing. -posifjr^ /zUMU s-£f1 čuoov/r stroz, zijaj samo *£ VCOTOV/TI, OSMO Sto Srednjeročni plan TOZD Servisi Že pri izdelavi analize razvojnih možnosti je bilo ugotoviti, da bo temeljna organizacija servis motornih vozil v naslednjem planskem obdobju morala glede na potrebe po modernizaciji nekaterih svojih dejavnosti načrtati določene investicije, ki v predhodnem planskem obdobju niso iz različnih vzrokov mogle biti realizirane. Največji problem v temeljni organizaciji predstavljajo neustrezni delovni pogoji, predvsem v avtokleparstvu in ličarstvu. Tudi zakonodajalec nas sili v novo investicijo, saj je izšel nov pravilnik o lakirnicah, ki natančno določa pogoje, katerim pa seveda naši obstoječi objekti ne ustrezajo. Grobo usmeritev, ki izhaja iz analize razvojnih možnosti je naslednja: — pridobitev novih servisov TAS in FAP, ter tovorni program ZASTAVA ■—• razširitev trgovske in servisne dejavnosti v smeri Ptuj — Krapina — razširitev in modernizacija kleparstva in avtoličarstva — pridobitev statusa prodajalca vozil ZASTAVA — obdržati status prodajalca vzhodnih vozil — razširitev prodaje avto-gum — montaža istih Pogoji gospodarjenja pa se v naši dejavnosti nenehno spreminjajo, tako, da je težko z gotovostjo trditi, da bomo v prihodnjem planskem obdobju realizirali zastavljeni razvoj, saj je splošno znano, da v storitveni dejavno-nosti akumulacija iz leta v leto pada. Na področju kompletiranja programa ZCZ smo že z lansko-let-nimi poskusi naleteli na precejšne težave, saj si nekatere DO lastijo velike pravice po vprašanju prodaje vozil, ne glede na to, da je naša temeljna organi- zacija članica »POSLOVNE ZA-JEDNICE ZASTAVA« . Na kratko lahko strnemo, da je naš razvoj odvisen od pogojev gospodarjenja v tekočem planskem obdobju. KELENC VIKTOR Srednjeročni proizvodni plan TOZD Precizna mehanika TOZD Precizna mehanika planira v srednjeročnih planih proizvodnje tahografov, registrirnih trakov, registrirnih plošč, pnevco naprav in rezervnih delov. Pri proizvodnji tahografov predvidevamo v naslednjem srednjeročnem obdobju zamenjavo dosedanje proizvodnje tahografa TH 103 T s proizvodnjo sodobnejšega aparata TCO 15 in programa znane zahodnonemške firme KIENZLE. V ta namen je bila s to firmo sklenjena licenčna-ko-operacijska pogodba za proizvodnjo tahografa TCO 15 v AGIS TOZD Precizna mehanika. Z izvajanjem te pogodbe smo začeli v sredini prejšnjega leta, ko smo prejeli od partnerja tehnično in tehnološko dokumentacijo, ki je osnova za pripravo proizvodnje. Predvidevamo, da bomo z montažo tega aparata začeli konec letošnjega leta, dokončno osvojitev pa do 1983. leta. Planiramo, da bomo že leta 1985 proizvajali najmanj 24000 kom. teh aparatov. Za normalno uporabo tahografov moramo tržišču zagotoviti tu- di registrirne trakove in plošče, na katere aparat beleži najpomembnejše podatke med vožnjo. Predvidevamo, da bo tržišče potrebovalo leta 1985 najmanj 3,5 milijonov sedmodnevnih trakov ali plošč. Omenjena dva proizvoda sta osnovna proizvoda TOZD Precizna mehanika, vsekakor pa planiramo v tem obdobju proizvodnjo še kakšne merilne, registrirne ali regulirne naprave. Trenutno razvijamo registrirno napravo za kontrolo pritiska v gumah, ki bi naj prispevala k večji varnosti tovornih vozil v prometu. S tem proizvodnim programom in sodobno tehnološko opremljenostjo bomo dosegli v srednjeročnem obdobju solidno akumula-tivnost, ki bo zadoščala za normalno realno rast osebnih dohodkov v skladu z družbenimi dogovori in sporazumi ter sredstva za izvajanje investicijskih programov, ki so planirani, da bo navedeni proizvodni program v celoti izveden. Vindiš Edvard, ing. Smernice poslovne politike TOZD Velika oprema v obdobju od 1981-1985 Prizadevanja pri osvojitvi sedeža JOir v TOZD Velika oprema Zamisel o možnosti proizvodnje sedeža POLY je v AGiS prinesel tov. PETROVIČ Janez konec leta 1979, takrat še zaposlen v AGIS-u TOZD ORODJARNA. Tov. PETROVIČ je tudi avtor izdelka. Konstrukcija izdelka pa je rezultat strokovnjakov konstrukcijskega oddelka v TOZD VELIKA OPREMA. TOZD VELIKA OPREMA bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju zadržala v osnovi vse sedanje funkcije delovanja ter asortimana. Razvoj bo potekal na dopolnjevanju sedanjega programa. Osnova dopolnjevanje programa je zahteva tržišča in prvogradnje na tovornem programu vozil jugoslovanske avtomobilske industrije. Manjše oddaljitve iz osnovnega programa delovanja pa bi naj pomenile pot k osvojitvi novega trga na področju osebnih vozil ter zelenega programa. Postopna preusmeritev delovanja bi naj zagotovila v tem srednjeročnem obdobju manjšo odvisnost od močnih nihanj obsorcijske moči sedanjega trga. Nihanja povzročajo kup problemov na vseh področjih delovanja od planiranja, nabave do izdelave posameznih izdelkov. Istočasno pa bo pomenila manjša odvisnost od sedanjega trga tudi izdelavo količinsko večjih serij za novi trg, kar bo pocenilo proizvodnjo. TOZD bo se lažje vključevala v konkurenco na domačem in tujem trgu. V tem srednjeročnem obdobju bomo morali prenesti del proizvodnje iz kooperacije v TOZD. Sedanje razmerje med vloženim lastnim delom na enoto proizvoda in kooperacijo ne more ostati dolgoročno takšno, zaradi prevelikih stroškov kateri nastaja v kooperaciji. Tu mislim predvsem na enostavnejše tehnologije, katere se dajo brez večjih vlaganj prenesti v TOZD. V tem srednjeročnem obdobju je potrebno realizirati začeto akcijo, da TOZD postane nosilec proizvodnje kovinskega dela sedeža za SAl in ostalo avtomobilsko industrijo Slovenije, ki ni vključena, v SAl. Del proizvodnega programa sedežev je potrebno preusmeriti na program osebnih vozil, predvsem na proizvajalce avtomobilov v Sloveniji. Drugi del programa pa bi praviloma moral pomeniti postopni odmik iz področja avtomobilske industrije. Mislim predvsem na proizvodnjo sedežev za široko potrošnjo npr.: POLY in podobni proizvodi. Večje možnosti plasmana naših proizvodov se ponujajo na področju zelenega plana. Predvsem je tu zanimiv program traktorskih sedežev, sedeži za gradbeno in kmetijsko mehanizacijo itd. Z manjšimi prilagoditvami na posamezne tipe vozil imamo te velike možnosti plasmana omenjenih proizvodov. Istočasno pa je potrebno sistematsko obdelati trgovsko tržišče, naj vemo da je neustreznih sedežev na mehanizaciji zelenega programa veliko. S pridobitvijo ustreznih atestov bomo dokazali tem kupcem potrebo pa namestitvi ustreznih sedežev na delovne stroje. TOZD bo v tem srednjeročnem obdobju sledila potrebam sedanjih kupcev na obstoječem programu. Osvajanja bodo deloma potekala v skladu s potrebami sedanjih kupcev. Del osvajanj mora biti takšne narave, da bodlo proizvedeni izdelki lahko pokrivali celotno jugoslovansko tržišče. Osvojeni naj bodo takšni izdelki, da jih bo možno vgraditi v vse proizvode jugoslovanske industrije tovornih vozil. S tem načinom osvajanja bo potreben drugačen pristop k prodaji proizvodov. Kupcu bomo morali proizvod ponuditi ne pa liadieteiti pnoliizvode Siamio za enega znanega kupca. S takšnim načinom osvojanja bomo dosegli nižjo ceno na enoto proizvoda, ker se bodo serije bistveno povečale. Obnavljati bo potrebno sedanji program v smislu poenostavitve in s tem pocenitve proizvodov, tudi z uredbo novih nam še nepoznanih tehnologij. Konstrukcija in tehnoigija bosta morala dosledno upoštevati načela standardizacije, unifikacije In ne nazadnje bavkasten metode. Z uvedbo in spoštovanjem naštetih metod modeme gradnje opreme mora biti cena na enoto proizvoda nizka. Vse metode u-poštevati pri osvajanju kakor tudi pri obnovi sedanjega programa. Aktivno vključevanje k naporom za povečanje izvoza in zman-šanje uvoza mora biti prisotno na vseh področjih delovanja TOZD. Akcija mora potekati kontinuirano skozi celotno obdobje. Sedanji program TOZD ne omogoča večjih izvoznih možnosti zato moramo težiti k delni preusmeritvi, da bomo lahko te naloge realizirati v celoti. (Nadaljevanje na 9. strani) Marketing je takoj po predlogu tov.. PETROVIČA predvidel uspešne možnosti plasmana sedeža POLY. Zaradi tega je proizvod ponudil TOZD-u VELIKA OPREMA, da ga osvoji. TOZD je v začetku osvajanje poskušal speljati preko LT AGIS. Delo pa ni potekalo dovolj hitro, zato se je poslovni odbor TOZD-a na predlog marketinga in avtorja odločil osvajanjie prenesti v TOZD. Osvajanje sedeža POLY se je pričelo konec meseca maja 1980. V mesecu juliju smo dali marke-tiingu prvih 30 kom sedežev za potrebe raziskave tržišča. Te sedeže uspešno uporaiblja|jo v podjetju PETOVIA PTUJ. Nameščene (imajo pri tekočem traku za polnjenje povrtniiin. Nadaljnje osvajanje sedeža je bilo nekaj časa oteženo zaradi dopustov. Po dopustih je bila pripravljena kompletna dokumentacija in se je pričelo s proizvodnjo 400 kom. Polovica od te količine bo gotova do konca meseca jamu-amja 1981. Med raziskavo tržišča je bilo ugotovljeno, da bo sedež potrebno plastiticirati, ker se barvane površine prehitro poškodujejo Plastificinanje smo zadovoljivo rešili v mesecu decembru 1980 ter sicer v tovarni Florijan Bobič v Varaždinu. V mesecu novembru 1980 smo proizvod tudi zaščitili, in sicer nam je zavod za patente v Beogradu izdal potrdilo o prijavi koriščenja pravice do prvenstva izdelave proizvoda v Jugoslaviji. V mesecu decembru je bilo doseženo tudi soglasje med TOZD in avtorjem glede odškodnine za koriščenje predloga izdelave sedeža POLY. DS TOZD je doseženo soglasje tudi verificiral. Sedaj poteka akcija za zagotovitev ustreznih orodij, saj vemo da ni mogoče z (improvizacijo Izdelovati po 1000 kom sedežev mesečno. Naročena koilčin® za leto 1981 je rtaimjneč 12.000 komadov Sedež odlikuje estetska oblika, praktična uporaba in nenadomestljivost, ko se nanj navadimo. Delavci TOZD VELIKA OPREMA vemo, da bodo vsi, katerim je-sedež namenjen, radii segali po njem. Prepričani smo, da ga bomo, tudi v proizvodnji AGIS-a uspešno uporabljali. Bela Peter- Praktična uporaba sedeža »POLY« Kaj smo si zamislili v srednjeročnih planih '81-85 v TOZD Vzdrževani Razvoj TOZD Vzdrževanje v srednjeročnem obdobju 1981— 1985 je usmerjen na področje: ENERGETIKE — ki zajema toplotno energijo, električno energijo, zrak in vodo. Tukaj je načrtano: — Kotlovnica na premog, ki bo pokrivala področje celotne industrijske cone. S to kotlovnico bi pridobili na racionalni porabi in pa na cenejšem vzdrževanju. V investicijo bodo vključena vsa podjetja na tem industrijskem področju. — Elektroenergetska mreža za 20 KV na področju industrijske cone. S tem se bo doseglo dvosmerno napajanje transformatorskih postaj in centralna meritev. — Zaradi zastarelosti in pa predvsem premajhnih kapacitet kompresorske postaje, je predvi- dena nova kompresorska postaja na Bregu. UVEDBE PREVENTIVNEGA PLANSKEGA VZDRŽEVANJA — s katerim želimo doseči dvojen cilj: 1. Neposredno preprečevanje okvar, s čemer okvaro preprečimo ali pa podaljšamo obratovanje DS. 2. Posredno preprečevanje posledic okvar, iskanje šibkih mest in začetkov okvar, periodična popravila, in RAZŠIRITEV INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA — na — večja popravila strojev, — izvrševanje generalnih remontov, — izdelava novih DS. Egon Zorec, ing. VREDNO POSNEMANJA 9. 1. 1981 sem izgubila zapestnico vredno približno 3000 dinarjev. Pravzaprav nisem bila prepričana, kje sem jo izgubila. Pomislila sem, da je ne bom nikoli več videla. Povdariti moram, da mi je zapestnica drag spomin. Neko jutro pa najdem na mizi sporočilo, da se je našla zapestnica. Bila je moja. Našla jo je snažilka tov. Perčič Milena, kateri se tudi po tej poti zahvaljujem. Majda Gabrovec SREČANJE OBVESTILO Vse delavce obveščamo, da je pri tipkanju žepnih delovnih koledarjev prišlo do dveh napak in sicer: 27. april bi moral biti označen z rdečo barvo, ker je ta dan republiški praznik »Obletnica ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda« 31.december bi moram biti označen z zeleno barvo, ki je ta dan predviden kot dela prost dan namesto sobote dne 5. decembra. Prosimo vse delavce, da si vsak v svojem koledarju označi 27. april z rdečo barvo, 31. december pa z zeleno barvo ... Samostojna kadrovska služba (Nadaljevanje s 8. strani) Večji povdarek bomo morali dati kvaliteti proizvodov na vseh področjih delovanja od pripravljalnih služb do proizvodnje. S sistemskih priučevanjem proizvodnih delavcev bomo kvalitete proizvodnje dvignili na optimalno zadovoljiv nivo. Pri tem ne smemo pozabiti na opremo, ki bo zmožna zadovoljiti optimalno kakovost. Tu mislim na proizvodno in kontrolno opremo. Integralna celota proizvodnega procesa mora postati varstvo pni delu. Dosledno bo potrebno spoštovati osnovna načela varstva pri delu že v pripravnih službah posebej pa še v proizvodnih oddelkih. Realizacija navedenih nalog bo možna ob doslednem spoštovanju smernice poslovne politike na vseh področjih delovanje od pripravljenih služb do proizvodov oddelkov. BELA Peter KRVODAJALCI AGIS Biti krvodajalec pomeni biti human, človeški. To pomeni reševati življenja. Kajti krvni davek prometa je iz dneva v dan večji, to pa nam pove, kakšno vrednost predstavlja darovana kri. Da so krvodajalci AG1SA dosegli zavidljive rezultate nam povedo naslednji podatki. Podatki so do 31. 12. 1980. Število odvz- Število članov emov krvi naše DO do 5 krat 90 do 10 krat 84 do 15 krat 43 do 20 krat 27 do 25 krat 14 nad 25 krat 14 Nad 25 krat so kri darovali na- slednji sodelavci: Črešnik Janez 28 krat Fostnarič Justina 25 krat Goričan Ivan 32 krat Jankovič Vlado 36 krat Kekec Anton 34 krat Kokol Alojz 36 krat Muhič Robert 30 krat Munda Milan 29 krat Mesarič Oto 36 krat Obran Konrad 42 krat Strižič Jože 25 krat Skok Edvard 43 krat Učakar Emil 34 krat Vindiš Franc 25 krat Krvodajalcem čestitke, da bi jih služilo zdravje, kajti le tako bodo lahko nadaljevali to humano poslanstvo. Robi Muhič IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA NOVOLETNE KRIŽANKE Žrebanje nagradne križanke je bilo opravljeno v prostorih uredništva glasila »V AGISU« dne 19. 1. 1981. V uredništvo je prispelo 47 rešitev. Žrebanje je opravila komisija v sestavi: Marjan ROLA, Danica SATLER in Cvetka MARHOLT. Rezultati žrebanja: 1. nagrado prejme Marjeta ŠPES 2. nagrado prejme Nada REPIČ 3. nagrado prejme Marjana JANŽEKOVIČ Nagrade izžrebanci dvignejo v uredništvo glasila »V AGIS-SU«. Izžrebancem čestitamo, o-stalim pa drugič več sreče. Uredništvo SMUČARJI Vabimo vas, da se udeležite internega tekmovanja v veleslalomu, ki bo v soboto 7. februarja na Arehu (vlečnica Cojzarica). Ob 9,30 dvignite štartne številke v hotelu Areh. Štartne številke dvignite pravočasno, da bomo do starta lahko izpisali kontrolne kartončke in startno listo. Vabimo tudi sodelavke. Dogovorite se za skupne prevoze z osebnimi avtomobili, lahko pa se odločite za prevoz z avtobusom, ki bo odpeljal ob 8 uri izpred pošte Ptuj. Udeležite se v čim večjem številu. M.Š. DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU DECEMBRU 1980 Delovna skupnost skupnih služb — VOGLAR SLAVICA, živinorejka, čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij — nedoločen čas — FUKS IRENA, delavka, čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij — do- — BRUMEN MARIJA, delavka, čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij — nedoločen čas TOZD Gumama — KOLEDNIK FRANC, delavec, čiščenje proizvodnih prostorov — nedoločen čas — BIŠKUP MIRKO, delavec, vulkanizira-nje gumi tehničnih izdelkov — nedo- — KOVAČEC VINKO, delavec, vulkanizi-ranje gumi tehničnih izdelkov — ne- — SIMONIČ FRANC, delavec, vulkanizi-ranje gumi tehničnih izdelkov — ne- — ŠOSTARIcaSJOŽEF, delavec, vulkani-ziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas — TAŠNER JANEZ, delavec, vulkanizira-nje gumi tehničnih izdelkov — nedo- — VOJSK MARJAN, delavec, vulkanizira-nje gumi tehničnih izdelkov — nedo- — ZEMLJARIČ VLADO, delavec, vulka-niziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas — PLAVEČ IVAN, gumar-izd. pnevm., vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — nedoločen čas TOZD Precizna mehanika — PRIGL DUŠAN, strojni tehnik, konstruiranje manj zahtevnih naprav za kon. mer. reg. — določen čas DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU DECEMBRU 1980 Delovna skupnost skupnih služb — FATUR ZDENKA, pravnik, pravna dela — sporazumno — ZEMLJIČ SLAVICA, kuharica, priprava živil in strežba pri del. topi. obr. — delo za določen čas — SIMONIČ MILAN, dimnikar, vratarsko čuvajska dela (varnostnik) — sporazumno TOZD Avtooprema — PŠAJD JANKO, delavec, vlivanje na stroju za tlačno litje — sporazumno — CARTL IVAN, delavec, transporti ran je z viličarjem ali el. voz. — sporazumno — DOKL SLAVKO, medicinski tehnik, dostavljanje dokumentacije — sporazumno — CAF MAJDA, delavka, čiščenje proizvodnih prostorov — na lastno željo TOZD Gumama — ČEH VINCENC, delavec, vulkaniziranje gumi tehničnih izdelkov — izključitev — MIOČINOVIČ BORIS, gimn. maturant, planiranje obrezovanja — delo za določen čas TOZD Kovinska obdelava — OZMEC PETER, delavec, šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — na lastno željo — DOBRAJC MARIJA, delavka, montira-nie zavornih valjev — sporazumno TOZD Precizna mehanika — GAVEZ MARIJA, precizni mehanik, finalno kontrol, tahograf, pred prevz. — umrla NEPOPOLN SERVIS Dama ustavi avto pred avto pralnico in vpraša: »Ali mi lahko pomagate?« Mehanik pogleda zvito in zgubano pločevino in odgovori: »Ne verjamem. Pri nas jih pe-remo, likamo pa ne.« PRAVILEN ODGOVOR »Kdo je bolj zadovoljen, tisti ki ima milijon dinarjev ali tisti, ki ima deset otrok?« »Tisti, ki ima deset otrok,« odgovori študent. »Zakaj?« »Ker si ne želi nobenega več.« ČE VERJAMETE ALI NE V leksikonu iz leta 1901 je pri besedi URAN napisano: URAN je kovina brez vrednosti. DOPISUJTE V SVOJE GLASILO V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Ivan Sebela, Franc Krabonja, Maks Potočnik, Janez Plčerko, Jože Jančič, Mijo Bračko, Saša Štros, Alojz Šalamun, Milan Arnuš, Silva šmlgoc. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2100 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopl sov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.