30
OČETOV  GROB
Janez   Menart
Kot nehote ob grobu smo obstali in, kot pred leti v cerkvi, obmolčali.
Brez kamna bil je grob, zeleno siv, večerni žarek je plevel zlatil.
In tiho, skoraj zase sem dejal:
»Kako je čudno ... Tega sem poznal...«
Dejal, obmolknil. In noben od njih ni slutil, kaj povedal je ta vzdih.