Izhaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. BESEDNIK. Velja celoletno 2 gld. 50 kr. polletno 1 gld. 30 kr. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. List 6. V Celovcu 15. aprila 1869. Leto I. Amerika, aH povsod dobro — doma najboljše. (Povest za prosto ljudstvo; po poljščini predelal Andrejčekov Jože.) TU. Valentin pripoTednje svoje dogodite. (Dalje.) Župan Lazar je peljal vso množico na vrt, in koj po tem je prišel Valentin, da bi povedal svoje dogodbe; poprej pa je še pozdravil znance in žlahtnike Potem se je vsedel na stol in začel tako-le svojo povest: ,,Ko sem zapustil Tuhinj, prinesel mi je pismonos pismo od onega nesrečnega Štajerca, ki je nekdaj pri meni prenočil. Prosil me je, da ne bi zapuščal domovine, opisovaje mi, kako težavno je življenje na ptujem. Oni list me je tako prevzel, da bi bil rad dal polovico življenja, ko bi bilo mogoče, spremeniti okolščine in ostati doma. Bilo je že prepozno ostati doma, tudi me je bilo sram in sam nisem vedel, kaj bi počel. Se ve da bi bilo boljše, ko bi bil ostal. Odpeljali smo se — in ko mi je zginil izpred oči Tuhinj, ko sem še samo zvonik naše cerkve videl, prešinila mi je srce taka žalost, da ne morem povedati. Podoben sem bil umirajočemu, ki si je sam kriv smrti, ter se poslavljuje s svetom za vselej. In moja žena Neža, kako je tarnala in jokala! Zginil je slednjič tudi zvonik, le križ na vrhuncu se je še enkrat posvetil, obsijan od solnčnih žarkov, potem pa nisem več videl svoje prijazne vasice. — V Celji smo sedli na železnico in šlo je dalje, da je kar migalo pred nami. Ali zdaj bil je še-le joh, ko smo prišli na Nemško. Nihče nas ni več pozdravil po slovenski, nikjer ni bilo nobene slovenske duše. Slednjič smo prišli v Hamburg, in srečno smo se spravili na ladijo. Ker je bil dober veter, odrinili smo koj na morje. Zemlja nam je začela zginjati izpred oči, in potem nismo drugega videli, nego vodo krog in krog ter nad nami sinje nebo. Na ladijl ni bilo nikogar, ki bi bil znal slovenski in jaz sem le malo umel nemški. Začela nas je napadati morska bolezen, namreč, človeku pridejo neke težave in jame se mu vrteti v glavi. Takova bolezen je jako nadležna. Kazim tega nismo imeli nikakoršnega opravka, zatorej nam je začelo dolg čas prihajati, zlasti po domačem kraji. Ko smo se že dolgo časa vozili, nastane huda burja. Ko sva se jaz in žena pogovarjala polna nepokojnosti in žalostnega predčutja, zaslišiva grozen krik na ladiji, in kmalo sva zvedela, da je ladija v strašnej nevarnosti. Vihar je prihajal vedno veči ter premetoval našo ladijo, kakor suh list. Oh to je bila strašna noč; še sedaj me mraz pretrese, kedar se spomnim na to. Velikanski valovi, veči, nego naša cerkev, butali so ob ladijo, žugaje potopiti jo. Kmalo se je vzdignila, kakor bi hotela zleteti nad oblake, potem pa je zopet butnila navzdol skoraj na morska tla. Jarbole in vrvi so pokale in škripale, voda se je valila skozi luknje v ladijo, in tu je bilo vse temno, strašno krog in krog, le ene zvezde ni bilo na nebu; blede luči v svetilnicah na ladiji pa so brlele, kakor sveče pri mrtvaškej trugi. Brezupnost se je polastila mornarjev in popotnikov na ladiji — ruvali so si lase, strašno kleli, le malo število jih je bilo, ki so molili in klicali Boga na pomoč. Jaz sem stal tiho, kot okamnjen, — moja Neža pa je klečala z malo Barbiko, najino hčerko, v koti in goreče molila. Tudi jaz sem jel moliti — vse molitve sem zmolil, ki sem jih znal iz glave. Priporočil sem dušo Bogu, kajti v kratkem času bi bilo lehko po življenji. Videl sem dobro, kako je telebil vihar nekoliko nezrečnih v morje, in tudi jaz sem pričakoval kaj tacega vsaki čas. Ladijo je gnal vihar, daje letela, kakor tica pod nebom. Slednjič je nastal vesel krik, ker bila je že blizo suha zemlja; ali radost je bila kratka, kajti v tem hipu je budln ladja ob skalo, in od vseh strani je drla voda v njo, da se je jela topiti. Stopil sem k preljubej ženi, stisnil jej še zadnjikrat rok6, blagoslovila sva najino edino dete, in komaj sem izrekel le-te besede: „Ondi na unem svetu se zopet vidiva," jela se je že ladija pogrezati, in morski valovi so me obdali od vseh strani. „ Jezus, Marija, sv. Jožef!" kričal sem, „Bog nebeški reši me!" in skušal sem sebe in svoje rešiti; pa žena in dete sta kmalo omagala. Čudna je človeška natora. Večkrat sem si želel smrti; ko sem zapustil Tuhinj hotel sem se sam končati; ondi na morji pa, kjer je moje življenje že na lasu viselo, zbral sem vse moči, da bi se otel. Dolgo časa sem plaval, slednjič pa so jele moči omagovati, in videl sem, da se bliža zadnja ura. V tem strašnem trenutku, ko so me premetovali valovi sem ter tje, in mi je voda v nos, oči, ušesa in usta silila, zbral sem že enkrat vse duševne moči, zmolil „Oče naš" in prosil Boga usmiljenja. „0 moj Bog, moj Bog, hudo sem grešil, ali odpusti mi; ne pripusti, da bi umrl v morskih valovih brez svetih zakramentov, reši me Gospod! Storil sem obljubo, ako uidem smrti ter se vrnem v domovino, da pojdem peš na sv. Višavje, da se zahvalim Bogu za rešitev, in Mariji prečisti devici za njeL '4-riprošnjo. Potem se mi je stemnilo pred očmi, spomn»sem se še Tuhinja, naše cerkve, pokopališča, svoje ženejon. otroka, brata in sestre in slovenske zemlje, še enkratnem se poslovil ž njimi, potem pe sem izgubil zavednost. Tu je prenehal Valentin, poslušalci pa so neprenehoma na-nj zrli, radovedni, kako da ni utonil v morskih valovih. „Kako je bilo pa potlej", djali so nekteri nestrpljivo. „Koj, koj", pravi Valentin, „le nekoliko potrpite. Oh kako strašna je bila ona noč, dokler bom živ je ne bom pozabil. Ko bi vi tukaj-le, ki hočete iti v Ameriko, si samo misliti mogli takov vihar, tako strašne valove, gotovo bi vas minilo vse veselje do Amerike, in raje bi živeli v siromaščini, nego samo eno tako noč prebili. 58 Kaj se je z menoj godilo, — ne vem, to vem, da sem se drugo jutro prebudil. Spravil sem se na noge, ter začel gledati na vse strani, pa kak prizor se je odprl mojim očem. Bil sem na skali, kamor so me vrgli valovi, pod menoj pa je bilo globoko morje. Solnce je priplavalo na nebo ter obsevalo morsko šir-javo, kjer je valovje že večidel pojenjalo. Sem ter tje ob bregu sem videl trupla utopljencev in kose razbite ladije, jaz edini sem bil še živ. Pokleknil sem na skalo ter se zahvalil Bogu za ohranjenje življenja. Potem sem začel iskati med mrtvimi, če sta tudi moja žena in otrok med njimi, pa nisem ju našel. Mraz in glad sta me jela nadlegovati — ali krog mene ni bilo druzega, nego gole skale. Jel sem se ozirati po morji, da bi zapazil kako ladijo, kar se slednjič prikažejo bela jadra in videl sem, da plava ladija proti moji strani. Ko se približa bregu, spustilo je nekoliko ljudi v morje velik čoln, in naglo so priveslali h kraju. Začel sem jih nagovarjati, in oni mene, pa nič se nismo razumeli. Po-mignili so mi, naj se vsedem v čoln, in jaz nič hudega se ne nadjaje, bil sem koj pripravljen, in kmalo smo bilu-zopet na Iadiji. Tu še-le sem spoznal, da sem prišel v slabe roke, bili so morski roparji, ki so ropali ladije in kupčevali z ljudmi. Vedeti morate, da v Ameriki, čeravno pravijo, da je ondi tolikanj prostosti, še gospodari sužnost, da prodajajo ljudje ljudi kakor živino. Sicer je prepovedano z ljudmi kupčevati, voziti jih iz ptujih krajev in jih potem prodajati, ali skrivaj se pa še vedno godi, saj veste, česa neki ne poskusijo ljudje zavoljo dobička. Največ so privažali in nakupovali zamorcev v Afriki, pa tudi če so kacega Evropejca dobili, so ga prodali. Koj so me zvezali in vrgli v tesno luknjo, kjer je bilo že nekaj zamorcev. Bog zna, kaj sem ondi prestal. Vedno smo imeli roke in noge zvezane, le včasih so nam prijenjali, in to zarad tega, da bi ne pomrli. Jedila smo imeli jako slaba in kaj malo, in vode tudi majhino merico, pa kakošne vode, smrdljive, kalne, že popolnoma tople , kajti na morji se ne dobi mrzle vode, ker morje je slano. Razun tega pa smo morali prebivati v temnej beznici z majhinim okencem na prosto. Ondi je bilo grozno tesno, soparno in smrdljivo, pri vsem tem pa se tudi nisem mogel z nobenim zamorcem nič pomeniti; tudi niso bili ti ljudje kristjanje, temuč neznabogi. Vedno se mi je zdelo, da sem v peklu, in oni zamorci so hudobe, zatd ker sem povsod videl hudobo črno naslikano. Polastila se me je vročinska bolezen in sem večkrat hudo bledel. O kako sem si takrat smrti želel, kako mi je bilo žal, da nisem vtonil v morji! Vendar nisem obupal, potrpežljivo sem prenašal ta križ za kazen mojih grehov. O moj Bog, kolikokrat sem se spominjal Tuhinja, onih časov, ko sem imel vsega dovolj, pa vendar nisem bil zadovoljen s tem, kar sem imel, ni se mi poljubilo ponižno in delavno živeti, zato sem sedaj po pravici trpel. Vsak dan sem opravljal svojo molitev, in ne vem, če sem kedaj v cerkvi tako goreče molil, kakor v onej zaduhlej, temnej luknji, ker stara navada je že, da se ljudje v nesreči raje k Bogu obračajo, nego v sreči. V nekih tednih smo prijadrali slednjič do suhega in koj ondi se je začela razprodaja sužnjih. O Bog se usmili, kako grozno je bilo ondi! Uboge zamorce so spravili iz ladije, in kupci so jih ogledovali, kakor konje ali pa delavno živino. Večkrat so bili skupej mož, žena in otroci, moža so prodali posebej in otroke tudi posebej. Oh kakov krik in jok je bil ondi! Peklo bi se bilo omečilo, ali kamenita, trdovratna srca razboj-1 nikov se niso. Tudi mene so prodali in še prav drago, I kajti bil sem močen hrust, čeravno sem zarad mnozega trpljenja zelo shujšal. Kupil me je posestnik velike plantaže, to so taki ljudjč, ki imajo mnogo polja, veliko pohištva in celo I reč sužnih. Ondi se prideluje drevesna volna, kava, j sladkor in druge rastline. Takova posestva imenujejo saj plantaže. Ne vem, kake vere je bil oni posestnik, 1 najbrž nobene, kajti nikdar ni skrbel niti za izveličanjej svoje, niti naših duš. Dve leti sem bil pri njem zal snžnega, in ves ta čas nisem slišal le besedice pol slovenski, nikdar nisem bil v cerkvi, svetih zakramen-l tov nisem prejemal, a delati sem moral neprenehoma.! Kot sužnemu se mi ni ravno hudo godilo, kajti kmalol me je izvolil za čuvaja drugim sužnim, in potem niseml imel več tako slabe hrane, tudi delati mi ni bilo treba I več tako težko; ali kaj mi je vse to pomagalo, ker j sem bil suženj! Ko bi ptič tudi zlato kletko imel, vendar! si bo želel prostosti, in zakaj bi je človek ne, ker gaj je ustvaril Bog za prostost, da jo ohrani in za-njo| skerbi Živel sem tedaj mnogo dni v težkej sužnosti; s krvjo, potom in solzami sem močil vsak košček kruha, j Oh kako mi je bilo dolg čas po slovenskej zemlji, koli-j kokrat sem želel biti samo en trenutek v slovenskej J cerkvi — pa ni bilo mogoče! Kolikokrat mi je prišel naj misel oni pogan Odisej, ki bi bil rad dal vse življenje,] da bi bil le enkrat videl dim domačega ognjišča. Tudij jaz bi bil rad dal življenje, ko bi bil mogel biti samo enkrat v slovenskej cerkvi in prejeti svete zakramente. Res težavno je življenje sužnjega! Kako smo dolžni tedaj ljubiti naše božje nauke, ki nas jih je učil Jezus Kristus, ki zapoveduje ljubiti svojega bližnjega,] kot brata, ne pa ga prodajati v sužnost. Kristjanstvoi je odpravilo sužnost. O mojih dogodkih nimam mnogo! več povedati le toliko povem, da sem se naučil same-i ga dolzega časa angleški in zamorski. Tako sem preživel dve ali tri leta, in ta čas, kakor sužnjemu, se mi ni ravno najhujše godilo; ali po-j zneje se je shujšal moj nesrečni stan. Naš gospodar je prodal posestvo s sužnimi vred drugemu; novi posestnik pa je bil grozno hud in neusmiljen človek, in kar je bilo še hujše, hotel me je pregovoriti, da bi zapustil svojo sveto vero. Jaz nisem hotel, in zategadel sem moral občutiti njegovo jezo. Oh preljubi moji sosedje,] koliko sem moral jaz takrat pretrpeti! Najteža, najgršaj opravila mi je nakladal, če je solnce še tako hud« pripekalo, da so se mi skoraj možgani v glavi topiliJ moral sem na polje na težko delo, in če sem omagalJ napletal me je hudobni gospodar, ali pa njegov nadj zornik z bričem brez milosti, da je večkrat kri od mene curljala. Vendar nisem obupal; in če se me ja včasih polastila grešna misel, da bi si življenje končalJ molil sem goreče za odvernjenje takega djanja in poi delitev moči, da bi mogel prenašati ta težavni križJ Večkrat sem si mislil: „To je zaslužena kazen za tvoja grehe, za neubogljivost zadnje volje predobrega očetaJ za Iehkomiselno zapuščenje rojstnega kraja." Daroval sem Bogu svoje trpljenje, kot kazen za svoje pregreha in dolge, in Bog je bil tako usmiljen, da mi je dodelil moči pretrpeti vse britkosti. Vendar ne vem, če ne bi bil slednjič popolnoma obm pal, ker vedno hujše so z menoj ravnali; ali Bog mi ja poslal pomoč v osebi krščanskega misijonarja, da sem se obtožil svojih grehov ter se popolnoma spravil z Bogom. 59 TIH. Valentin pripovednje dalje. Že tretje leto sem stokal v težkej sužnosti pod onim neusmiljenim gospodarjem, in zdelo se mi je že, da ne bom mogel več prenašati strašnega ravnanja. Nekega dne me je oni gospodar neusmiljeno pretepel, da je kar kri curljala od mene, in ne pečaje se dalje zame, pustil me je na polji na pol mrtvega. Videl sem, da se že približuje moja zadnja ura, jel sem se pripravljati k smrti, in sem prosil Boga za odpuščenje grehov. Moči so me jele vedno bolj zapusti — še nekaj časa in poginil bi bil revno ondi v daljnej Ameriki. „Bog usmili se me velicega grešnika in odpusti mi moje grehe, kakor tudi jaz odpuščam svojim sovražnikom — in vzemi me v svoje kraljestvo!" molil sem na glas po slovenski, potem pa sem zatisnil oči, čakaje, da bi skoraj prišel smrtni angelj, da bi me vzel s tega sveta. Na to začujem nedaleč korake in kmalo zaslišim glas: „Hvaljen bodi Jezus Kristus," a čeravno ni bilo po slovenski, vendar sem razumel, kajti vsakemu Slovencu znan je ta pozdrav. „Na veke Amen," odvrnil sem in odprl oči: Zagledal sem pred seboj katoliškega duhovna v belej opravi, in mislil sem na prvi mah, da stoji angelj Božji pred menoj: In res je bil to angelj Božji, poslanec Gospodov; bil je to pobožen, svet mož, ki se je prostovoljno odpovedal vsemu, odpovedal se mirnemu življenju v milem kraji, da bi, kakor pravi učenec Kristusov, oznanjal sv. evangelij poganskim narodom. Tak pobožen duhovnik, pravi naslednik ss. apostolov, stal je pred menoj, da bi potolažil mojo onemoglo dušo, da bi mi na novo podelil upanje v Božjo milost, da bi me okrepčal s svetimi zakramenti. Govoril je po hrvaški in jaz sem ga dobro razumel , ker je govoril počasi, razločno, razun tega pa je hrvaščina slovenščini zelo podobna. Prašal me je, kako mi je ime, od kod sem — in jaz sem mu vse natanko povedal. Najprej je ogledal moje rane, in potem mi je dal piti neka zdravila, ki jih je imel s seboj v po-potnej torbi. Mirno in potrpežljivo poslušaje moje dolgo pripo-vedanje, lekel mi je slednjič prijazno: „Nesrečni brat Slovenec! mnogo si pretrpel, trpiš in boš še trpel, ker hudo, zelo hudo si se pregrešil, storil si velik greh zoper svoj narod, ker si lehkomiselno zapustil rojstni kraj in nisi slušal zadnjih opominov umirajočega očeta. Bog naravnost ukazuje: „Spoštuj očeta in mater," tipa si se dvojno pregrešil zoper to zapoved. Bog je navdihnil naša srca s sveto ljubeznijo do domovine, da smo jej dolžni kri in življenje darovati, tudi ne smemo naproti ravnati Božji volji, svoj jezik in narod moramo ljubiti, kakor tudi domačo deželo in narodnost, sicer nas bode Bog hudo kaznoval. Kaj pa bi bilo, ko bi vsi po tvojem izgledu brez potrebe zapustili domovino, ter se preselili v Ameriko? Bog je pravičen sodnik, zatorej kaznuje grehe; ali Bog je tudi usmiljen oče, ti rad odpušča spokornim grešnikom, on noče smrti grešnikove, ampak da bi se poboljšal in živel. Torej se bo tudi tebe, slovenski brate, usmilil, ako spoznaš svoje grehe in se poboljšaš." „Ah za-me ni več usmiljenja," djal sem, „moji grehi so preveliki, nikdar ne morem zadostiti zanje." „Ne obupaj, ljuba duša," djal je na to duhovnik, »ko bi bili tvoji grehi rudeči ko škrlat, in črni ko oglje, vendar bo tvoja duša bela, ko sneg, ako se resnično Poboljšaš in se obrneš k Bogu. Le spomni se neizmer- nega usmiljenja Božjega, spomni se najboljšega očeta v nebesih, ki je tako milostljiv grečnikom, ki se spokore", da se bolj raduje nad enim izmed njih, nego nad devet in devetdesetimi pravičnimi. Spomni se velike grešnice Magdalene, ki je dobila odpuščenje, spomni se Petra, ki je vendar, čeravno je trikrat zatajil Kristusa, dosegel čast, da mu je Izveličar sveta izročil svoje ovčice. In največi razbojnik na križu ni obupal — zatorej tudi ti nesrečna duša, slovenski brate, ne obupaj, temuč obrni se k Bogu , in jaz ti koj pomagam po svojej slabej moči h krasnemu deležu." Več se nisem mogel zdržati joku, plakal sem, kot otrok, in te solzč, solzč tolažbe so zlajšale tako moje bolestno sreč, kakor bi bil težek kamen zvalil ž njega. Ko sem se popolnoma zjokal, djal sem častitljivemu duhovniku : „Duhovni oče, povejte mi, kaj naj storim, da bi se spravil z Bogom, da bi zopet pridobil izgubljeno ljubezen." „Nič težavnega ni, kar moraš storiti: treba ti je očistiti vest z zakramentom sv. pokore in prejeti sv. obhajilo. Prej pa je treba poskrbeti, da dobiš kako pripravno stanovanje. Počakaj nekoliko tukaj, iti hočem k tvojemu gospodu, imam list do njega z mnogimi novicami, pri tej priliki pa bodem prosil za te, morda omečim z Božjo pomočjo njegovo trdovratno srce!" Odšel je in kmalo se zopet vrnil z dvema zamorcema, ki sta me položila na nosilnice ter me nesla na dom mojega gospodarja. Sam ne bi bil mogel iti, tako sem bil slab. (Dalje prihodnjič.) Ne pozabi nikdar Boga! (Priobčil D. T. T. v „Pučk. Prij.") O blaženi spomin na mladostna leta! Kako srčno veselje navdaja vsakega, ki je bil tako srečen, da jih je nedolžno in veselo preživel! Še v poznejših letih, v svoji sivej starosti se jih živo in s presrčnim veseljem spominja ter Boga hvali, da mu je tako srečo dal. Tudi jaz se jih kar z velikim veseljem spominjam, in če so tudi že davno minula mladostna leta, s hvaležnim srcem hvalim ljubega Boga za-nje ter ga prosim, da bi me tudi zdaj ne zapustil. Ko me je včasih vse zapustilo, priporočal sem se njemu v tujem kraju, pred smrtnim orožjem, v nesreči in nevarnosti. On mi je vedno na strani stal in pomagal ter me krepčal, da nisem obnemogel. Nikdar ga nisem pozabil. Tako se še živo spominjam nekega dogodka, ki je v mojem srcu živo in trdno vero obudil v dobrotljivega Boga. Zapisati ga tu hočem vsem v živ spomin in zgled. Moj oče so bili dober, pobožen pa tudi kaj oster mož. Joj nam otrokom, ako nismo molili, preden smo šli spat, in tako tudi zjutraj, ko smo vstali. Nekega dne me pošljejo, naj jim grem zmenjat bankovec za 10 gld. Vreme je bilo grdo, veter je bučal, kar je mogel, in tudi dež se je jel počasi v debelih kapljah izlivati. Jaz se podvizam in skočim v naj bližnjo štacuno, in-tu, oh nesreče! — sežem po desetak v žep, ali bil je prazen in desetak zgubljen! O misli si zdaj, ljubi bralec! kaj me je doma čakalo. Strahu ves zmočen dirjam po ulici tje in sem, ali zastonj; nikjer ni bilo ugledati mojega papirnatega denarja. V tem obupu se spomnim Boga ter zdihnem k njemu, rekoč: „0 moj Bog, pomagaj mi, ker mi nihče drug ne more pomagati!" S solznimi očmi in žalostnim srcem pokleknem pred cerkve- 60 na vrata ter izmolim kratko pa srčno molitev. — Veter je med tem ponehal pihati in tudi nebo se je razvedrilo. Vstanem pa grem nekoliko korakov dalje; ali kaj ugledam? Glava so mi je od veselja zavrtela, glej, tam v kanalu je plaval izgubljeni papirnati desetak! Bilo mi je, kakor da bi bil ves prerojen, srce se mi je umirilo in oprostilo vsakega strahu, ki me je že tako hudo ob vzel. Presrčno sem hvalil Boga, da me je tako čudno rešil. Zmenjal sem potem goldinarje ter jih izročil vesel očetu. Vsak mi lehko na besedo verjame, da o tem čudnem dogodku nisem nikomur besedice zinil. Zdaj mine nekoliko dni, kar na enkrat preplašena mati prilete in pravijo, da so v mojem žepu papirnat desetak našli! — Odkod? kako si ga dobil? vprašali so z enim glasom. Da sem bil zdaj v velikej zadregi, lehko si misli vsak, ali bilo je tudi meni vse — zastavica, in molčal sem. — Malo po malo pa se mi odpro oči. Spomnim se, da nisem v naglici in zmešnjavi tistega desetaka, ki sem ga od očeta prejel, v tistem žepu, kamor sem ga shranil bil, niti se spomnil niti ga iskal, in da je bil tisti, ki sem ga bil zmenil, povse kak drug desetak. — Oče naznanijo to brž gosposki, pa ker se za najdenega ni nikdo oglasil, dobil sem za te novce lepo novo obleko. Ne žabi tudi ti nikdar Boga! J. B. Svitaj se, beli dan! (Narodna iz slov. bistriške okolice.) Svitaj se, svitaj se, beli dan, Da bi prišel naš Jezus skor k nam, Z rožoj Marijoj precartanoj, Svojoj preljuboj materjoj. Tičice po luftu letajo, Niže se na vej'ce vsedajo, Žvrgolijo pesem jutranjo Nam pa dobro jutro vošijo. Rožice po travnikih rastejo, Z juternoj rosoj se zmivljejo; Milo se oziraj, oj solnčice, Da bi nam še jutre po lepše blo. Ribice po morji plavajo, Bliže se kraja spravljajo, Povzdigujejo kviško glavice, Tako da bi nas pozdravljale. Angeljci v nebesih pojejo, Jezusa, Marijo hvalijo, Hvalimo jih tudi tukaj mi, Da bi enkrat ž njim pastirci bli. Zap. Dr. J. Vošnjak. Srenja pod lipo. Droga nedelja. (Konec.) Učitelj: In vendar kaj je bila prav za prav njihova hrana? Sama zelišča, rastline in pa sadje; za-vživanje tolikanj okusnega mesa je bilo dovoljeno še le Noetu in njegovim potomcem po vesoljnem potopu, to je, kakih 1600 let po stvarjenji sveta. Noe je po vesoljnem potopu začel iznova zemljo obdelovati, zasadil je tudi vinograd, on je bil tedaj začetnik vinogradar-stva. Bil je tedaj Noe kot poljedelec že veliko na boljem, nego njegovi predniki; kajti jedel je že meso in pil okrepčevalno vino, kterega se neki dan, nepo- znavši vinske moči, tako napije, da se je revež upi-janil. Njegov vnuk Kam ga zasmehuje in Noe mu za-žuga kazen ter ga obsodi v sužnost t. j. hlapčarstvo. Bil je tedaj Kam prvi hlapec in Nimrod, Noetov pra-vnuk, prvi lovec. Nimrod je bil pozneje prvi vladar ba-1 bilonskega kraljestva; postavil je prvo redno državljanstvo in si je kot mogočen lovec na vso moč prizadeval, da se iztrebi divja zverina. Preskočimo sedaj 10 Noetovih naslednikov in po-1 glejmo, kako je stalo kmetijstvo za časa očaka Abra-1 hama. „Ako greš ti na levo, grem jaz na desno" reče J Abraham svojemu bratrancu Lotu, ko so se jeli prepi-I rati njuni hlapci zarad pašnikov, iz česar zopet lehko I sodimo, da je bila dežela, v kterej sta Abraham inl Lot živela, na pašnikih zelo revna; kajti živež ni zado-1 stoval dvema čredama in nastali so prepiri, vsled kterihtl sta se morala sorodnika ločiti in se še celo po pašni-J kih svojih čred ravnati. A kmalo potem je moralo polje-1 delstvo vrlo dobro napredovati; ako preidemo namreč I samo tri Abrahamove naslednike, imamo egiptovskega 1 Jožefa pred seboj (kakih 2200 let pred Kristusovimi rojstvom) in o tej dobi je bilo že žita v tolikej obil-1 nosti, da ljudje niso vedeli, kam ž njim. Pa ne le vi poljedelstvu, ampak tudi v drugem oziru se je vi Egiptu kmalo potem velikanski napredek pokazal.J Tako je namreč Izir (kakih 1960 let pred Kristusom)! namesto vina vpeljal ol ali pivo. To se ve, da ni bilo j ravno tako vkusno in krepčalno, kakor je dan daneal pivo izKozlerjeveolarnice, kterega se marsiktera merica! dan na dan popije. Toda olarija ni nič kaj posebno! napredovala, kajti za časa rimskega cesarja Julijanal (leta 360 do 363 po Kristusovem rojstvu) se ta pijača! ljudem še ni nič kaj posebno prikupavala. A vse dru-1 gače je napredovalo poljedelstvo, ki je bilo za časa cesarja Julijana v najlepšem cvetji, le škoda, da so temu napredku tedanje neprenehljive vojske, ki so deželoj jako izbožale in izpile, mnogo opovir stavile. Rimljani] so se morali v druge dežele naseljevati in tako so došlil v petem stoletji tudi v podonavske pokrajine. Pravijo,] da s bili ti kraji z velikim močvirjem in s temnimi, pravi na gosto zaraščenimi gozdi na dolgo in široko prepre-l ženi. Zemlja je bila sploh močvirna, mrzla in zelo mala obdelana. Nemci se namreč prav nič niso brigali zal poljedelstvo, ugajalo jim je le bolj prosto življenjeJ pohajali so po vsej deželi divjačino slede\ Kako vse drugače je temu dan danes! Kamorkoli] se ozremo, vidimo krasna in rodovitna polja, ki po ma-j njej ali večej marljivosti naših kmetovalcev tudi manjl ali bolj napredujejo. In napredek bode časoma čedalje! veči, kolikor bolj se bomo ravnali po onih deželah, v kterih je kmetijstvo na najvišo stopinjo napredka! dospelo. Če tedaj želimo, da tudi mi Tihodolci za dru-l gimi napredovalnimi narodi ne zaostanemo, ne smemol rok križema držati, marveč moramo vse svoje moSu napeti, da dospemo tudi mi do onega kmetijskega blago« stanja, s kterim se ponašajo že davno drugi nam bližnj« ali daljni narodi. — „To bi bilo vse lepo in dobroj ako ne bi bilo treba delati in se potiti," bode marsikdJ mislil, „toda delo! delo! in zopet delo! to je vendarM pretežavno in predolgočasno." Kdorkoli kaj tacega misli J zavrnem ga na one lepe kraje naše zemlje, kjer rastejoj premnoga in različna žitna plemena v divjem stana enako bohotnej travi, kjer je drevje polno sladkega! sadja, kjer brezštevilne divje živinske črede brez gospo-I darja druga drugo pode, kjer vroče solnce tako hudol pripeka, da ljudem ni treba zidati peči niti zimskega! 61 stanovanja, kjer ljudje bivajo pod palmovimi šotori, nad kterimi je razpeto cvetoče sadonosno drevje in ktere kraje popotniki opisujejo, da so enaki raju, v kterem go živeli naši prvi starši. In kdo so prebivalci teh lepih in rodovitnih krajev? Bodi ga Boga milo! nesrečni divjaki so, ki pasejo lenobo in so na duhu in umu popolnoma otrpneli tako, da se v svojej obnaši prav malo odlikujejo od mutaste zverine. Glejte, to so prebivalci onih lepih, plodonosnih krajev, kjer ljudje ne orjejo niti 8ejejo, ne delajo niti žanjejo, ampak le — zavživajo. Župan: To je pa res, kajti tudi jaz sem zapazil na svojem potovanji po daljnem svetu, da je kmetijstvo pri vsem svojem težavnem in trudapolnem delu vendar le največa sreča za človeštvo, in to ne le v materijal-nem, ampak tudi v duševnem oziru. Tako na primer sem zapazil, da le tisti narodi, ki se vrlo in marljivo pečajo s kmetijstvom, so tudi najbolj izobraženi na duhu, in vsestransko tako olikani, da se človek kar zavzemati mora. Iz tega je tedaj očividno, da pravo človeško blagostanje, kakor tudi dušno naobraženje zavisi le edino od pridnega in marljivega dela in truda. Zapotnik: Jaz pa mislim, da poljedelstvo v starodavnej dobi, v kterej še ni bilo toliko ljudstva kot dan danes, tudi ni bilo ravno tolikanj potrebno, kakor v zdanjih časih, v kterih se je človeški ljud sila pomnožil, tedaj so tudi potrebe veče in zbog tega je treba, da zemlja in kmetija v večej meri živeža donaša, nego poprej. Učitelj : In če so vendar ljudje, kakor sem ravno omenil, že v starodavnem času z velikim trudom in težavo delali, kolikanj bolj se moramo še le mi dela poprijeti in marljivo prevdarjati, kako si zboljšamo zemljišča in jim k večej rodovitosti pripomoremo; nam to opravilo tudi ni tako težavno, ker imamo obilo pripravnega in priročnega orodja, kterega je našim prededom povse primanjkovalo. Župnik: In če bomo marljivo in nevtrudno delali, ne bomo si zboljšali le našega slabega stanja, marveč budili bomo tudi svojega duha, da se razvija, išče, presojuje, čedalje bolj izobražuje, in na tem izobraževalnem potu tudi neskončno modrega stvarnika moli in občuduje. Učitelj: Poljedelstvo in živinoreja nam dajete skoraj vse, ali pa vsaj najpoglavitnise snovi, kterih zahtevajo različne človeške potrebščine; zarad tega se pa tudi poljedelstvo in živinoreja povsod nahajate, kjerkoli ljudje v večem številu žive, delajo in tvorijo. Ko se je pozneje človeški rod po vsej zemlji čudovito raz-plodil in se v posamezne rodovine ali pa v narode razcepil, je kmalo poljedelstvo, kmalo živinoreja v napredku prevagovala, kakor je namreč krajevno razmerje ali pa posebna nagnjenost ljudstva do tega ali unega nanesla. Med tem ko so nekteri narodi bolj od živinske reje živeli, pitane črede gonili, pod zračnimi šotori prebivali in nekako bolj na potovanje in preseljevanje mislili, poprijeli so se drugi narodi, posebno taki, ki so se na enem ali drugem kraji popolnoma ustanovili, poljedelstva, s kterim so združili tudi živinorejo; stavili so si prebivališča in tako položili prvi temelj ali početek dušnemu naobraženju. Tako je bilo pred tisoč leti, in tako je še dan danes. In kakor tedaj v starodavnih časih, tako je še dan danes poljedelstvo v z zvezi živinorejo prvi in naj-Begurneji vir, iz kterega nam dohaja tolikanj potrebni živež in zaslužek; po vsej pravici smemo tedaj reči, da je poljedelstvo v zvezi z živinorejo glavni steber vsega človeškega blagostanja. Lov in ribarija ste le za nekaj časa nepredovali, a to najbrže zarad tega, ker se ž njima ni zamoglo obilo družin in to tudi ne za dalj časa preživljati; vrh tega je pa tudi ostajal človek, dokler se je ž njima pečal, le v nekakem prvotnem, bolj sirovem stanu. Nikoli pa niso mogle niti vojske, niti kake druge nezgode poljedelstva popolnoma zatreti. To se ve, da so silovite vojne, lakota, kuga in druge enake nezgode mnogo najlepših krajev naše zemlje popolnoma izljudile, cela kraljestva in mnogo omikanih narodov zatrle, in na razvalinah nekdanje izomike se je pokazal prapor silovitega in grdega barbarstva! Toda komaj je prejšni prebivalec iz svojega skrivnega zavetja na žalostne in puste razvaline stopil, ali se pa kak drug narod nad enake pustinje preselil, bila mu je prva skrb: poljedelstvo. Naj je bilo ljudstvo podjarmljeno ali zmagovalno, to je bilo vse eno, polje, po kterem so konjska kopita neusmiljeno teptala, moralo se je na novo obdelovati, živinske črede na novo izrejevati, ako ni hotelo ljudstvo glada poginiti. Hrastovšek: Jaz bi pa rad vedel, kedaj so neki druge obrtnije, s kterimi si dan danes tolikanj ljudi kruh služi, nastale, in so li tudi te toliko stare, kakor poljedelstvo in živinoreja. Učitelj: Niso; kajti različna obrtništva so se pokazala še le tedaj, ko je človek na potu dušnega in telesnega naobraženja nove potreščine spoznaval, in da bi tem potrebščinam tudi ustrezal, začel je iz sriovega, še neobdelanega kmetijskega blagarazno-vrstne reči izdelovati, ki so njegovim vsakdanjim zahtevam in potrebščinam čedalje bolj ugajale. Iz tega se lehko ume, da so nektera obrtništva starša mimo drugih, ki so je še le po potrebah v bolj poznej ali celo v najnovejej dobi iznašli. Ker pa ravno poljedelstvo in živinoreja različnim obrtnijam potrebno tvarino podajate, iz ktere potem obrtniki človeškim potrebam primerno robe pripravljajo, je tedaj očividno, da poljedelstvo, živinoreja in obrtništvo eno v drugo segajo, in da so vse tri s kupčijstvom v nekej zel6 ozkej in tesnej zvezi, v kterej ne le narodovo, marveč tudi splošno državno blagostanje vsestransko podpirajo in utrjujejo. Kupčija mora skrbeti, da se obrtniški izdelki in kmetijski ostanki ali presežki ugodno spečajo, in da se to različno blago tudi čez deželne meje koristno in vspešno razprodaja. Ta trojna ozka zveza se pa le tedaj lehko doseže, ako poljedelstvo, obrtništvo in kupčija druga drugo podpirajo, povsod čvrsto in krepko podporo najdejo, z eno besedo, ako v razvitku enakomerno napredujejo. To se ve, da država, ki se s poljedelstvom pridno in marljivo bavi in tudi kmetijstvo krepko podpira, svojemu blagostanju trdno neomajljivo stališče podstavlja; toda ako ne skrbi ob enem tudi za vspešno vporabljevanje in predelavo sirovega kmetijskega blaga po najboljem obrtniškem potn, ako ne pospešuje zamenjave domačih pridelkov in umotvorov s tujimi izdelki, brez kterih cesto ne moremo izhajati, ostane vedno tujemu, inozemskemu davku podvržena, to je, naši lepi in gotovi novci bodo šli še vedno v vnanje, tuje dežele, da si oskrbimo našim zahtevam najpotrebniših reči. Župan: To vam pa prav rad verjamem, kajti ako bi bila ločitev države od vnanjih tujih krajev tudi mogoča, vse eno bi morala obrtnija in kupčija tudi v našej državi napredovati, kajti težko bi se dale one potrebščine, ki človeškej mehkužnosti in izobraženosti sploh služijo, in kterih se je človek dan danes že nekako popolnoma^privadil, odpraviti; pa tudi obilica siro- 62 Tega, neobdelanega blaga ne bi se mogla tako lehko vporabiti in spečati. Kolar: Iz tega, kar ste nam povedali, gospod učitelj, prav lebko sprevidimo, da je poljedelstvo pravi živelj vsega ljudskega blagostanja in najpotrebniša podloga k materijalnemu stanju in boljemu napredku bodisi kterekoli države. Župnik: Zarad tega je pa treba, da se s poljedelstvom pridno in marljivo pečamo, da je tudi država po svojej zmožnosti podpira in, — da se vse opovire odpravijo, ki so bile dosti dolgo tej prevažnej panogi kmetijskega blagostanja na veliko škodo in zadržek. Učitelj: In ako nam Bog ljubo zdravje podeli, razgovarjali se bomo prihodnjo nedeljo zopet na dalje o poljedelstvu, o kterem smo za danes z zgodovinsko črtico pričeli; Bog daj, da bi se zdravi in veseli zopet pod lipo sešli. Sosedje: Bog daj! Bog daj! I. Tomšič. Skalni možiček. Skalni možiček ali skalni petelin (Rupicola ele-gans) živi v južnej Ameriki, po guvanskih in braziljs-kih gozdih. Njegovo perje je jako krasno; zato ga pa tudi Indijani zel6 preganjajo. Nekaj posebno zanimivega pri teh ptičih so njihovi plesi, ktere večkrat potniki opazujejo. Cvrče" se jih zbere celo krdelo na kakem prostoru; tu populijo travo, razbrskajo zemljo ter raz-metd s perutami vse smeti v kraj, da so tla popolnoma gladka. Eden ptičev vstopi se v sredo ter prične svoj ples, drugi pa stoje" in čepe okrog ter gledajo kakor v kakem gledišču. — Ta krilati umetnik se razvira na vse mogočne viže; razprostira peroti, kima z glavo in šopiri rep v polokrogu, enako pavu. Potem se šeta po prostoru, brska s krempeljci perst ter poskakuje okrog. Kedar se naveliča, zažene nekak čuden glas, stopi z odra in koj ga nadomesti drugi izmed gledalcev. To se ponavlja po štiri in večkrat in vsak igralec korači moško z odra med svoje tovarše, kjer se zadovoljno vsede na kak grmič, ponašaje se s svojo umetnostjo. — Ko brž pa kaj zaslišijo, popuste svoje gledišče in sfrčč v goščavo. Indijani se poskrij6 za grmovje, kedar jih hočejo loviti, ter čakajo ondi s svojimi ostrupenimi puščicami, da se prične ples. Dokler se veselica popolnoma ne prične, dotle se tudi Indijanov nobeden ne gane, ker sicer bi ptiči odleteli. Po tem pa so v igro tako zamišljeni, da jih lovci lehko po več sto pobijejo, in vendar nobeden ne zapazi nevarnosti. Takrat se zber6 večidel sami petelinčki ter si prizadevajo na vso moč, da bi eden druzega prekosili v igri in se tako prikupili putam, ki ponosno sede" na vejici in gledajo, kak6 se snubači bore za njihno ljubezen. Se ve" da se večkrat primeri, ki si je tako dolgo izbirala moža, mora odleteti sama, ako noče deliti enake osode s petelini. J. P. Gospodarske drobtine. Kako mravlje od sadnih dreves odpra-viti? Najbolje se je obnesel ta-le pripomoček, da se je namreč kolofonija (dobiva se po štacunah) z laškim oljem v ponvi na žerjavici raztopila. S to zmesjo, hitro ko redka postane, namaže se drevesno deblo za dob™ 2 čevlja nad zemljo in — mravelj kmalo ni več videti!' Netopirji prijatelji gospodarjem! Netopirji ali mračniki so edine živali, ki pokončujejo ponočna metulje, ki plode gospodarjem tako zel6 škodljive goJ senice. Tedaj jih pa tudi ne gre preganjati in to naj b| si stari in mladi dobro zapomnili! Fomoček zoper gosenice na želji. Koroški vrtnar v Velikovcu, g. Juri Čuden, je našel po 28Ietnm izkušnjah, da so paradajzi med vrtnim sadežem nase* jani najbolje varovali zelje gosčnic, zato ker metulji paradajzinega duha ne morejo trpeti. Tudi uši, ki sol na želji, bežč od te rastline. Smešnice. Kako jo skop kovač naleti! Nek zelo skopi kovač je dajal svojemu mlademu pomagalcu malo hranej Neki dan mu pri zajutreku celo reče: France! kaj pa bi bilo, ko bi koj zdaj tudi obedovala? Bova pa potema brez zapreke neprenehoma delati mogla." — Pomagale« v to privoli in kovačica prinese še malo hrane tudi zal obed (južino). Ko to pospravita, pravi pomagalec: „El slišite, mojster! ali ne bi mogla tudi koj večerjati ?aJ Kovač, kaj pa da vesel, koj privoli. Ko tudi to mrvico^ pojesta, začne se pomagalec slačiti. „France! kaj pa delaš?" vpraša ga kovač ves začuden. — „Mojster!" odgovori mu pomagalec, „ali mar ne veste, da se gre« po večerji koj spat?" Bes to pomagalec stori, gre ležat in še le drugi dan vstane. čuden zdravnik! V nekem mestu je živel zdravnik, ki je imel navado, da se je vsak večer vina precej dobro nasrkal. Nek večer ga pokličejo v takem, stanji k bolniku. Ko pride do postelje bolnikove, hoče ga za žilo potipati, v naglosti pa namesto roke bolnikove zgrabi koj svojo in pazi, kako žila bije. Ko je nekaj minut tako svojo žilo držal, reče popolnoma mirno: Temu človeku druzega ni, samo malo preveč se je napil!" P. Pr. Ni ga doma. Enkrat gre Grega svojega prijatla, Matija obiskat. Leta videvši Grega, da gre k njemu,J reče svojej služabnici, da naj reče Gregu, da ga ni do-j ma, — in tako se je tudi zgodilo. — Čez nekoliko dni. gre Matija k Gregu. Ko pride do njegove hiše, zaupijej Grega z okna: „Grega ni doma!" Matija ves zavzet pravi na to: „Kako moreš vendar tako neumno govoriti?" Grega mu pa odpovorf: „Vidiš, prijatelj, če sem jaz moral tvojej služabnici verjeti, zakaj bi ti meni samemu ne verjel?" Zastavice. 21. Ima spredaj in zadej usta, na sredi pa kamenje hrusta. 22. Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. 23. Poznaš ptico, ki sladi potico? 24 Poznaš ptičico, ki okoli cerkve leti in pravi: tu notri pa moje gori! 25. Po noči zija, po dnevi pa žlaplja. Vganjka zastavic v 4 1. 16. Polž, ker same j svojo hišo nosi; 17. Ker je brada blizo 20 let mlajša; 18. Kib; kamenje je pod vodo; 19. Ker same rasti nočejo; 20. In. 63 Ogled po svetu. Avstrijsko ogerska država. 6. dan t. m. je zopet jel zborovati državni zbor na Dunaji. Prva važna raZprava se je sukala o znanej poljskej resoluciji, t. j. o sklepu, kterega je deželni zbor galicijski v pismu izročil državnemu zboru, in v tkterem širje pravice ali večo avtonomijo zahteva za svojo deželo. Trdi se, da nekteri možje pri vladi so pri volji na podlagi te resolucije pogoditi se s Poljaki, med temi da je tudi grof Beust, državni kancelar; drugi pa še nič slišati nočejo o tem- Bolj ko prvo se kaže drugo že iz prve debate državnega zbora, v kterej minister dr. Giskra izpodbija besede dr. Ziblikieviča. Konečna določba o resoluciji menda se preloži na poznejši čas in se zdaj reč opravi nekako po vrhu; toliko pa je že iz dosedanje obravnave razvidno, da se ne izteče Poljakom po godu. Zavržena je že prva točka in to je zelo poparilo narodnjake v Galiciji. Poljskim poslancem na Dunaj dohajajo iz domovine glasovi, naj pobero kopita in zapuste Beč, ako reč ostane tako neugodna. — Za poljsko resolucijo pride na vrsto postava o ljudskih šolah in prašanje o davkovskej prenaredbi. Zborovalo se bo neki do konca t. m. — O premembi v ministerstvu in drugih enaoih zadevah je bilo tudi mnogo govorjenja te dni. O tem se z Dunaja piše „S1. Narodu": „ Veliko je bilo zadnje dni hrupa po dunajskih tistih zarad neke razprtije med cislajtan-skimi ministri in med Beustom in to glede češke sprave. Državni kancelar grof Beust želi, da bi se ob enem s Poljaki tudi s Cehi pobotali in v našem ministerstvu sta to mnenje posebno zagovarjala grof Taaflfe in minister Berger; ministra Giskra in Herbst pa nočeta kar nič slišati o spravi s Čehi, češ, da imajo vsi narodi dovolj poroštva za svoj narodni razvitek v decemberskej ustavi predlanskej. „Wien. Ztg." pa preklicuje vse govorice o tej razprtiji in kar se je pisarilo o iskanji novega prvosednika v ministerstvu. Kar je namreč odšel knez Karlos Auersperg, bil je grof Taaffe le začasni prvosednik in odstopi; nimajo pa še izbranega druze-ga, ali imenovanih je bilo ta čas več velikašev, vendar še ni nobeden pritrdil, da prevzame prvomestje. — Za gotovo se pripoveduje, da najpred se poda minister Berger v pokoj in sicer zavoljo bolehnosti. — 24. dan t. m. je dan ženitovanja presvitlega cesarja; pričakuje se, da o tej priliki pomiloste vse, ki so grešili v tiskovnih zadevah. Ob enem ali vse kmalo menda prejenja tudi izjemni stan na Češkem. — Proti koncu tega mesca se djansko vpeljejo porotne sodbe v tiskovnih zadevah, po več mestih že volijo može ter delajo druge potrebne priprave. Ogersko ministerstvo je zdaj dovolilo tudi Erdeljcem enake sodnije. Volitve za ogerski državni zbor so končane. Dea-kova ali vladina stranka bode še imela večino, toda silno majhno. Huda bode levica ali nasprotna stranka in najizvrstniši govorniki so pri njej. Da ima vlada večino, izhaja iz sile, ki je bila pri volitvah. Njenih kandidatov ni volila prosta volja madjarskega naroda, marveč pogosto vse druga sredstva, kakor to dokazujejo nekteri listi. Zahtevanje ogerske levice pa, kakor se čuje, bode tako, da ne bode v zadrege spravljalo samo ogerske vlade, ampak vso Avstrijo. — V Pesti sestavljajo in razpošiljajo v druga mesta posebne sodnije, da bodo preis-kavale in sodile tiste, ki so se vdeleževali tepežev pri volitvah. — Deželni zbor v Zagrebu že zboruje. Nemško. V severno-nemškem parlamentu se pri- pravlja če dalje veči upor. Naprednjaki hočejo veče pravice doseči za zbor ter imeti odgovorno ministerstvo. To se ve da Bismarku ni všeč in v to tudi ne dovoli. Piše se tudi, da bo zarad primanjkljeja (deficita) v denar-stvenih zadevah brž ko ne treba novih davkov, razpišejo se pa, ko bi utegnila biti vojska. Pa saj enake prikazni imamo dan danes skoraj po vseh državah. — Prejšnji pruski poslanec na Dunaji, baron Werther, pride na svoje mesto nazaj. Francosko. V pariškem postavodajavnem zboru je spet govoril nekdanji minister in zgodovinar Thiers ia vladi očital marsikaj. Minister Rouher mu je odgovarjal in pri tem povdarjal, kako potreben je mir, in trdil, da vlada ga ne izpodkopuje, pač pa taki govorniki, ki pri tujem svetu jemljo domače zaupanje. — Prihodnjega mesca bodo tudi na Francoskem nove volitve. Le-te že zdaj neki glavo belijo Napoleonu. Laško. 11. dan t. m. so v Bi mu obhajali 'slovesnost, ktera je vsem katoličanom gotovo spomina vredna: sv. oče Pij IX. so peli svojo drugo ali zlato novo maso. Mnogo tujcev od vseh strani je o tej priliki romalo v Rim; na potu tje izmed Jugoslovanov sta med drugimi tudi slavni vladika Strosmajer in korar Rački. V Florenci so prav slovesno prejeli fml. Moringa in njemu na čast napravili veliko gostijo; zdaj se je že vrnil v Trst. — Laški kralj Viktor Ema-nuel je našemu cesarju poslal verižico (koljer) anunciat-nega reda; Sonaz ima posel, da ga prinese na Dunaj. — V Neapolu so zasačili uporno društvo. Angleško. Tisti možje na Angleškem, ki imajo denarje posojene pri avstrijskej vladi, poslali so grofa Beustu pismo, v kterem tožijo, da se jim škoda godi po finančnih naredbah dunajske vlade. Razodevajo mu upanje, da se jim škoda povrne. — V parlamentu se te dni predloži državni proračun, v kterem pa se takrat tudi odkriva deficit. Špansko. Začasna vlada v Madridu je še zmerom v zadregi, ker ne more dobiti kralja. Dom Fernando, potugalski, noče vlade prevzeti. Vojvoda Montpen-sier je v tacih okolnostih, da menda tudi ne bo nič ž njim. Ugibljejo še druge visoke osebe, ali o nobenej še ni nič dognanega in zbornica v Madridu ne ve, kam bi se obrnila. Sicer je zdaj po deželi bolj mirno, je pa vendar tudi v notranjem mnogo strank, ki so si hudo nasprotne. Rusko. Ruski car je knezu črnogorskemu daroval meč, ki je zgodovinsko zelo imeniten. Na enej strani ima letnico 1313 v cirilici, na drugej strani tudi cirilski napis: „Da živet kralj." Imel ga je nekdaj srbski kralj Štefan Uroš II. V nesrečni bitki na Kosovem polji, ko je propala srbska svoboda, prišel je meč Turkom v roke in bil dolgo hranjen v Adrian opolu. Poznej so ga Rusi dobili v zmagavnej vojski in ga prinesli v Petro-grad. Zdaj pa ga ima črnogorski knez in kdo ve, če se ne bo še maščeval nad Turki za nekdanjo nečast. Ruski carevič Vladimir potuje po Evropi; nedavno je bil na Dunaj, zdaj je na Laškem. Turčija in Grško. Iz Carigrada se naznanja, da Turčija pošlje vojno proti azijanskemu mestu Bagdadu, da se brani pred napadi od perzijske strani. Razen tega ima mnogo opraviti z otočani na Sporadih, dela jim silo ter je krivično in nepostavno zatira. Te dni so prišli v Atene poslanci s teh otokov prosit varstva in rešitve. Na Kreti pobirajo Turki orožje od kristjanov in sploh od vseh otočanov. Iz prva so menda mislili šiloma to storiti. Po tem pa so je plačevali, da nekoliko po lepše razoborože ljudstvo. V Ameriki so naročili 150000 pušk, znamenje, da Turčija ne misli mirovati. — Omer paša je s svojo vojno še zmerom v Tesaliji. Oglasnik. 315. Družba sv. tiohora. (Do 31. marca). 1- fig. dosmrtni udje. 314. Alojzi Cehnar, hišnik v Ptujem 1. pol (manjka vendar 50 kr.)............ Janez Košir, kaplan v Rušah 1. pol .... Farna šola v Rušah 2. pol....., . . It fig. letni udje. Jož. Mavčič, župnik pri sv. Tomažu..... Matevž Čuden, dekan v Kapli....... Dav. Trstenjak, župnik vPonkvi...... Lorenc Bergant, kapi. v Šmartnem pri Litiji A. Kumar, kapi. v Mokronogu....... Henrik Križan, župnik v Št. Janžu . ... M. Kovačič, prof. bogoslovja v Mariboru . . . D. Grobelnik, župnik v Belihvodah..... P. Pečnik, kapi. v Artičah........ Janez Lijavnik, prost in dekan v Doberli vesi J. Budna, nadučitel na Vranskem..... M. Novak, kaplan v Skalah........ J. Tomelj, kaplan v Hinjah........ Janez Kovačič, dekan v Idriji....... Pr. Remic, župnik v Loki........ Ai t. Strajnšak, kurat pri sv. Mihelu .... J. Vogrič, dekan v Bovcu........ E. Polak, dekan v Leskovcu....... Dr. J. Vošnjak, prost v Ptujem...... Fr. Remec, kooperator v Trstu...... Lamb. Frčnik, župnik v Žabnicah..... Ant. Kavčič, kaplan v slov. Bistrici..... Jož. Bonner, dekan na Vrhniki...... Janez Košir kaplan v Rušah....... Val. Par, dekan v Marnbergu....... J. Božič, duhoven v Kortah....... Fr. Lorenčič, župnik pri Maljinedelji .... Mat. Sila, kaplan na Občini|....... Andr. Juh, kaplan v Črnieah....... Ant. Potočnik, fajmošter v Planini..... Jož. Jeram, dekan v Cerknem...... BI. Artelj, župnik v Kranjski gori..... J. Einšpieler, fajm. v Šmarjeti...... Drag. F. Ripšl, župnik v Loki...... Juri Križaj, fajm. v. Starem trgu poleg Loža . Val. Mandelc, prof. v Karlovcu...... L. Kramberger, župnik pri sv. Križu .... Jož. Sinkovič, iarman v Munah ...... M. Lapuh, kaplan v Kapelah....... J. Pipan, vikar na Vojšcici........ F. Mihelač 3, kpl. J. Jalen 1, trg. J. Brinšek 1, vik. A. Žnideršič 3, J. Oblak 1, M. Blaž 3, Ign. Križaj 3, B. Oset 1, J, Mandelc in Torkar 2, kaplan Fr. Pole 2, M. Sivic 1, M. Einšpieler in J. Bernik 2, farn. V. Plemelj 3, A. Žerjav 1, L. Has 1, uč. Fr. Grmič 1, uč. M. Zarnik 4, J. Vogrin 1, A. Božič 1, O. M. Senica, kap. 1, Dr. V. Janežič in lajtn. S. Janežič 2...... 4. 5. •6. 7. 8. 9. 10. H. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. gld. 7 8 144 81 41 22 6 45 67 12 16 252 14 24 30 145 85 45 99 31 307 189 26 109 83 85 40 12 71 19 30 62 125 23 5 19 68 7 17 24 12 9 38 Dopisovalnica. kr. 50 40 50 30 30 2(1 80 80 62 30 20 10 50 50 40 80 40 50 95 Vkup |25711 7 A. Čgg. družnikom: Z današnjim dnem je potekel obrok pristopa v družbo sv. Mohora; okoli 20. t. m. se prične sestava imenika in vravnava razpošiljatve; potem se udje ne morejo več prejemati., B. Č. gg. pisateljem: G. M. G. zdravn. v T. Rokopis je došel, kaj in kako ž njim, o tem pozneje. Č. gg. dopisnikom: g. J. B. v K. Lepo hvalo za poslane drobtine, prosimo večkrat kaj; g. J. K. kapi. v R. Slovar, kakor ga želite, mi ni znai.; zaželenih bukev iz Belegagrada nam ni mogoče dobiti; morda se obernete do vredništva „Zukunfti" na Dunaju, zaželeno slovnico dobite; g. S. K. v B. Poslana povest je _prav mična; škoda da je ne moremo porabiti; fl Cvetje" ne bo iz- hajalo več, ko se roman rCvet in Sad" dokonča. Pri tej prilo nosti si ne moremo kaj, da na bi vzeli v misel grdoglasne ij neslovenske stave pomožnika z a deležnik sredi stavka; kdo go. vori: fantje igrali so na vrtu, vrata odprla so se siroma i. t. d. vsak pravi Slovenec poreče: fantje so igrali na vrtu, vrata a( se odprla siroma; čemu tedaj v pisavo s tako nerodnosM Druga je le tedaj, ko bi pomožnik stavek začenjal; tedaj moS mo reči: Slišal sem — Igrali so— ne pa: Sem slišal— So igrali i. t. d; g. V. M. v. K. Unkratna opomba velja Vam; slovnfl pride v kratkem; obljuba jako draga; g. uč. Lavr. v Ribn. Kmafl se natisue; le večkrat kaj: g. A. P. v G. in J. Sk. v Mariboifl Hvala; g. A. J. v L. Kmalo pride na vrsto. Duhovske spremembe. Krška škofija. C. g. Kronik Jan. je dobil mestno fari Pliberk, pa se jej je zavoljo bolehnosti odpovedal, in Pliherk 1 razpisan do 22. maja; za provizorja gresta: C. g. Ledvinf Alojz v Pliberk, in Maierhofer Juri v Kamp. Tudi č. g. YM Franc se je odpovedal fari Mengiš v Ljublj. šk. — Faro Sveč« CVVeitschach) je dobil č. g. Steiner Mat.; č. g. Kikel Tom. jej postal kanonik v Velikovcu. Prestavljeni so čč. gg. kaplanT Leder Jan. v Pliberk, Sternad Jož. na Ruuo, GlobočniB Jan. v Labod, Rainer Jož. v mestovšt. Lerart, Milar Anton na sv. Višarje, Stembou Martin v Cerno. -- C. g. Wuzeld pride za zač. beneficijata v Hiittenberg. V začasni pokoj se poda Pobožnik Fr. kaplan. — Umrla sta gg. O Fr. Schel rer, spiritual pri jezuitih v št. Andrašu, in K u In i k Greg. faj: v pokoju. R. I. P. Larantioska škofija. Č. g. Mart. Satler je postal fajmol šter v Monspergu; čast. duh. [svetovalstva se je podelila če. gg.: Jož. Bo sini, mestnemu fajmoštru v Slovenjem gradcu, in Jož, Jeraju, k. v. dvornemu kapelanu in konz. tajniku. — Umrl J čast. g. Vinc. Novak, fajmošter v spodnji Polskavi. R. I. P. Ljubljanska škofija. Č g. Val. Ravnikarju, penzionistu 1 Ljublani, je podeljen Ravbarjev beneficij pri stolni cerkvi. Čas« Jan. Klapšič, fajm. v Ovsišu, se poda v pokoj. Goriška t. škofija. Prestavljeni so: V Št. Lovrenc g. Andij Furlan iz Pieris-a; v Pieris pa g. Fr. Zangerle; v Nogarod g, Peter Fabris iz Muše. Teržuška škofija, čast. g. Tom. Thaler, duh. pom. pri sv. Antonu Pad. v Trstu, je postal fajmošter v Rojani; — č. g. Fr. Sitar se je podal v pokoj. — Umrl je preč. greč. g. Jož. Toth, imen. opat pri sv. v Bath-Monostor-u. R. I. P. Žitna cena. VGoricipokaznaniku, drugej povsod po merniku prerajtana)! Pšenica . . Rež . . . Ječmen . . Ajda . . . Turščica . . Proso (Pšeno) Oves . . . Krompir . . Fižol . . . 4 3 3 2 2 3 90 58 3 2 3 2 2 1 1 2 1 50 2 50 — — 1 80 1 10 1 75 1 25 — 30 2 5°/„ metalike . 62 gld Narodno posojilo 70 „ Knrzi na Dunaji 13. aprila. 30 kr. j Nadavek na srebro 122 gld. 65 krj 60 « | Cekini .... 5 „ 86 .', Loterijne srečke. V Trstu 3. aprila 1869: 49, 68, 61, 36, 6 V Lincu . 3. „ 1869: 9, 14, 33, 28, 41 V Gradcu. 10. „ 1869: 79, 86, 26, 89, 13 Na Dunaju 10. „ 1869: 30, 77, 18, 64, 35 Prihodnje srečkanje v Trstu in v Lincu bo 17. aprila, t! Gradcu in na Dunaju 24. aprila. Izdajatelj: A. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Umek. —Tiskar: J. in Fr. Leon.