se
4
dni
10
nl»j
J. maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.poiimaraton.si
16. JUNIJ
VARNO
NA KOLO!
Po naših občinah Videm • Od
haloške krajine do w>^mue^reportsm^r rimskega stotnika
O Stran 6
K»
-J
Obiskovalci Polimaratona izkoristite 30-% popust na
Ptuj, torek, 12. junija 2012
letnik LXV • št. 46 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ptuj • Najstarejša slovenska razglednica je iz Ptuja
O Stran 15
RTNOMEDICINSKI PRIPOMOČKI
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • V torek na Ptuju Slovenija -Finska (U-21)
O Stran 11
Nogomet • Odziv NK Aluminij na izjavo Stanka Glažarja, predsednika MNZ Ptuj
O Stran 11 Rokomet • Jan Gregorc v Ormožu
O Stran 12
Ptuj • Dan odprtih vrat Zgodovinskega arhiva
Odkrivali zgodovino Ptuja in okolice
V Zgodovinskem arhivu Ptuj so 8. junija odprli razstavo Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača - Kmetijski kombinat Ptuj 1961-2002, ki bo na ogled do 28. septembra.
To je bila hkrati prva razstava, ki so jo pripravili na novi lokaciji, na Vičavi 5, na območju nekdanje vojašnice, in dogodek, ki so ga pripravili v sklopu 9. junija - mednarodnega dneva arhivov, da bi delo arhivov še bolj približali javnosti, opozorili na nujnost njihovega ohranjanja in dostopnosti. Še danes namreč večina ljudi meni, da je gradivo v zgodovinskih arhivih na razpolago le za interno uporabo oziroma zgodovinarjem. V Sloveniji mednarodni dan arhivov obeležujemo od leta 2007. V soboto so se zainteresirani podrobneje spoznali z delom ptujskega arhiva, bogastvom gradiva, ki ga hranijo. Med drugim so lahko videli ptujska statuta iz leta 1376 in 1513; prvega hranijo v obliki faksimila, drugega pav originalu. Nove prostore ZA Ptuj bodo uradno odprli jeseni.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dornava • S 14. seje občinskega sveta
Ptuj • Sanacija mostu
Veliko cenejša pomoč na domu Zaradi obnove mostu
Osrednja točka zadnje predpraznične seje dornavskega občinskega sveta je bila, če izvzamemo točko o izbiri in potrditvi letošnjih občinskih nagrajencev (njihova imena morajo ostati skrivnost za javnost do občinske proslave v petek), seznanitev svetnikov z novim izvajalcem oskrbe na domu.
Kot je uvodoma povedal župan Rajko Janžekovič, je občini konec maja potekla pogodba s sedanjim izvajalcem (sicer zakonsko obvezne) dejavnosti pomoči starejšim na domu.
Že v začetku letošnjega leta smo poročali o sporu med Janžekovičem in direktorjem ptujskega CSD Miranom Keri-nom. Takrat je namreč Kerin v
imenu CSD občinam razposlal obvestila oziroma prošnje, naj povišajo odstotek občinskega deleža pomoči; ta je namreč znašal 50 %, drugo polovico cene pa so morali plačevati oskrbovanci sami. Ker ne gre za majhne cifre - ena ura pomoči namreč stane 18,4 evra - se je število oskrbovancev, ki so si lahko privoščili plačilo
Foto: Simona Meznarič
relativno drage urne postavke (torej dobrih devet evrov za vsako uro), začelo zmanjševati oziroma se je začelo zmanjševati število ur pomoči, kar pa je posledično pomenilo odpuščanje delavk na CSD, ki so opravljale pomoč na domu. Kar precej občin se je odločilo, da delež občinskega sofinanciranja dvigne, tudi prek 70 %, dornavski občinski svet z županom na čelu pa se je temu uprl in ohranil 50 % plačilo ure iz občinske blagajne. Poleg tega je takrat župan Janžekovič javno povedal, da se mu zdi ura pomoči precenjena in da je v marsikateri slovenski občini cena ure pomoči na domu precej nižja kot na Ptujskem. Zato je tudi predlagal, naj ptujski CSD zniža ceno ure, pa bo za vse spet prav.
O Stran 5
prometni kaos
Včeraj se je začela sanacija poškodovanega asfalta na prvem ptujskem cestnem mostu, ki je bil zgrajen leta 1958. Trajala bo do 19. junija.
Dela izvaja Cestno podjetje Ptuj, d. d., ki je javnost o sanaciji prvič obvestilo 8. junija. V času izvajanja del je v veljavi popolna zapora z urejenim obvozom po Zagrebški cesti čez Puhov most in po Ormoški cesti ter obratno. Izvajalec del je uporabnike cest prosil,
da upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo.
Sanaciji asfalta naj bi sledila celovita gradbena sanacija mostu, ki jo v državi obljubljajo vse od odprtja Puhovega mostu, pa tudi v zadnjih letih so jo že večkrat napovedali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Zavarovalnice dražijo zdravstvena zavarovanja
Skupščina ZZZS potrdila finančni načrt za 2012
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na četrtkovi seji potrdila finančni načrt zavoda za letošnje leto. Ta predvideva 20,35 milijona evrov večje odhodke od prihodkov, ki bodo pokriti iz lastnih sredstev, poleg tega prenašajo 29,9 milijona evrov odhodkov v prihodnje leto.
Načrtovani prihodki zavoda v finančnem načrtu za letošnje leto znašajo 2,33 milijarde evrov, kar je v primerjavi z lansko realizacijo prihodkov za 2,3 odstotka manj. Predvideni odhodki zavoda za letošnje leto znašajo 2,35 milijarde evrov, kar je 1,4 odstotka manj od realizacije v lanskem letu.
Finančni načrt vključuje tako ukrepe zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) kot tudi ukrepe, ki bodo vključeni v aneks k splošnemu dogovoru. Slednji bo med drugim znižal cene zdravstvenih storitev za tri odstotke in zagotovil financiranje zdravstvene oskrbe v dveh domovih za upokojence, ki sicer imata koncesijo, a financiranje še ni bilo urejeno.
Zavod bo zaradi uveljavitve ZUJF letos v blagajni predvidoma prihranil 53,22 milijona evrov. Ker bodo učinki tega zakona veljali v celotnem
prihodnjem letu, pa bodo po napovedih generalnega direktorja zavoda Sama Fakina ustvarili presežek, čimer bodo pokrili prenos dela stroškov iz letošnjega v prihodnje leto v višini 29,9 milijona evrov. Tako bo zavod v prihodnjem letu po Fakinovih napovedih posloval pozitivno, če ne bodo spremenjene makroekonomske okoliščine. Če bi se ti pogoji spremenili že letos, pa bodo pripravil rebalans danes sprejetega finančnega načrta.
Ob tem opozarja, da se gospodarska kriza nadaljuje, kljub temu pa ta finančni načrt omogoča takšno poslovanje, da je dostop do zdravstvenega varstva še vedno nemoten.
Poleg tega so strokovni službi ZZZS naložili, naj v okviru sprejetega finančnega načrta prestrukturira sredstva v višini dveh milijonov evrov, ki jih bodo namenili za preventivo na področju varovanja zdravja na delovnem mestu. Takšen
ukrep je zahteval predstavnik delodajalcev v skupščini Igor Antauer, ki bi v nasprotnem primeru finančnemu načrtu odrekel svojo podporo.
Predstavnica ministrstva za zdravje v skupščini Elda Gre-gorič Rogelj je ocenila, da je prenašanje dela odhodkov iz letošnjega leta v prihodnje leto smiselno, saj bo ZUJF veljal prihodnje leto v celoti, zaradi česar bodo varčevalni učinki višji.
Sicer pa je poudarila, da se bodo cene zdravstvenih storitev oz. stroški ZZZS do izvajalcev zdravstvene dejavnosti realno znižali za pet odstotkov; za dva odstotka z učinki ZUJF na področju dohodkov javnih uslužbencev, cen zdravil itd., ter za dodatne tri odstotke z znižanjem cene v okviru aneksa k splošnemu dogovoru.
Med razpravo so nekateri člani skupščine izrazili določeno skepso do pripravljenega finančnega načrta. Tako je na primer Antauer znova opozoril, da so med obveznostmi blagajne tudi stroški, ki med zdravstvene storitve ne spadajo. Na to Antauer sicer opozarja že več let, kot tudi na to, da v zdravstvu še vedno ni potrebnih normativov in standardov, s čimer bi lahko opravili bistveno racionalizacijo na področju odhodkov zdravstvene blagajne.
Predstavnik delodajalcev v
Türk podpisal sklepe za zaprtje veleposlaništev
Predsednik republike Danilo Türk je v petek podpisal ustrezne sklepe za zapiranje štirih veleposlaništev. Slovenija tako zapira veleposlaništva na Švedskem, Finskem, Portugalskem in na Irskem, je zunanji minister Karl Erjavec sporočil v izjavi po koncu izvršnega odbora stranke DeSUS.
Posebej je pojasnil odločitev, zakaj se zapira veleposlaništvo na Švedskem in ne na Danskem. Kot je povedal, so se držali načela recipročnosti. Švedska je precej bogatejša država od Slovenije, pa je kljub temu pred časom zaprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani. Danska pa ima veleposlaništvo v Ljubljani in zato se jim je zdelo prav, da jo tudi Slovenija ohrani na Danskem. Poleg tega ocenjujejo, da se lahko Skandinavijo ravno tako pokrije z Danske. Pri tem je Erjavec napovedal, da nameravajo okrepiti funkcijo častnih konzulov. (sta)
skupščini Jože Smole je opozoril, da zavod finančni načrt sprejema pozno, saj da je polovica letošnjega leta že minila. Kot pravi, gospodarske družbe finančni načrt sprejemajo v začetku leta, tudi če ne vedo, kakšni bodo pogoji poslovanja v tem letu.
Triglav za 3,43 evra, Vzajemna za 4 evre, Adriatic predvidoma za 3,8 evra
Zdravstvena zavarovalnica Triglav bo zaradi posledic sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ 1. julija povišala mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 3,43 evra. Mesečna premija bo tako znašala 29,42 evra, premija s triodstotnim popustom pa 28,54 evra mesečno, so danes sporočili iz zavarovalnice.
Triglav je premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazadnje podražil marca lani. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je s sprejemom zakona za uravnoteženje javnih financ prišlo do povišanja odstotnih deležev doplačil do polne cene zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in do nekaterih drugih sprememb pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Združevanje šol v osmih primerih
Iz delovnega osnutka ministrstva za izobraževanje je razvidno, da ministrstvo za zdaj predvideva združitev oziroma pripojitev šol v osmih primerih. Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da gre za delovni osnutek in da ni sprejet še noben konkreten sklep. Navajajo še, da se za dijake in učitelje ne spreminja nič.
Delovni osnutek tako predvideva združitev Srednje šole Kočevje in Gimnazije Kočevje. Združena šola bi imela 558 dijakov. V Celju naj bi se združili Srednja ekonomska šola in Poslovno-komercialna šola. Združena šola bi imela 870 dijakov, ravnatelja pa se z omenjenim združevanjem ne strinjata. V Novi Gorici bi se združili Srednja ekonomska in trgovske šola ter Tehniški šolski center. Združena šola bi imela 2235 dijakov. Srednja šola Črnomelj bi namesto kot šola z dvema enotama delovala le še kot ena organizacijska enota. Prav tako bi kot ena organizacij-
S sprejemom finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na četrtkovi skupščini zavoda pa so bila tudi dejansko podana izhodišča, ki omogočajo oceno potrebnega doplačevanja k zdravstvenim storitvam, kar je, poleg podatkov o opravljenih storitvah v preteklih letih ter predvidenih cen zdravstvenih storitev, osnova za določitev premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so pojasnili.
Na podlagi tega in stalne skrbi za zmanjševanje lastnih stroškov, potrebnih za izvajanja dopolnilnega zavarovanja, je Zdravstvena zavarovalnica Triglav določila višino premije, s katero bo pokrivala obveznosti iz sklenjenih zavarovalnih pogodb, so sporočili. Pri tem je upoštevala predvidene prihranke v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih napovedujeta ministrstvo za zdravje in ZZZS, vendar pa bo potrebno stalno spremljanje gibanja stroškov za zdravstvene storitve in pravočasno ukrepanje, so napovedali.
Prva je zvišanje premij napovedala Vzajemna. S 1. julijem jo zvišuje za štiri evre. Predsednica uprave Vzajemne Milojka Kolar Celarc je v pojasnila, da gre za minimalen nujno potreben dvig, potem ko se je z zakonom za uravno-
ske enota delovala Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik ter Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana. V Slovenj Gradcu bi se združile Srednja gostinsko turistična in lesarska šola, Srednja zdravstvena šola, Srednja Ekonomska šola, Gimnazija in Srednja šola Muta. Center, ki bi nastal iz omenjenih šol, bi imel 1463 dijakov. V Mariboru pa bi se združili TŠC Maribor, Lesarska šola in Srednja elektro-raču-nalniška šola, v katerih v zadnjih letih prav tako opažajo pospešen trend upadanja dijakov. Nova šola bi imela 2372 dijakov. (sta)
Varčevalni zakon prinaša več sprememb v osnovnem šolstvu
Zakon za uravnoteženje javnih financ prinaša več tudi vsebinskih sprememb na področju osnovnega šolstva, kot je postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred in številčno
teženje javnih financ zmanjšal delež stroškov zdravstvenih storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
V zavarovalnici Adriatic Slo-venica pa še nimajo ocene o tem, kdaj in za koliko bo treba povišati premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Kot so pojasnili, si prizadevajo za kar najbolj natančno oceno posledic uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ in oceno deleža stroškov zdravstvenih storitev, ki jih je povzročil prenos stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega v dopolnilno zavarovanje ter ostalih dejavnikov, ki vplivajo na izračun premije.
Izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj v Adriatic Slovenica Ivan Gracar je sicer v četrtek dejal, da »preprosta matematika kaže, da je mesečni dvig v sistemu 3,8 evra na zavarovanca«.
Po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja je višanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja preuranjeno. Kot je pojasnil, je zdaj nemogoče oceniti morebitne večje stroške, ki jih bo zavarovalnicam prinesla uveljavitev zakona za uravnoteženje javnih financ.
Generalni direktor ZZZS Samo Fakin pa meni, da bi se lahko premije povišale za nekaj več kot tri evre.
STA (Pripravlja: SM)
ocenjevanje od 3. razreda naprej. V združenju ravnateljev spremembe pozdravljajo, v zvezi aktivov svetov staršev pa so izrazili nekatere pomisleke.
Spremembe zakona med drugim prinašajo združevanje javnih zavodov kot so Zavod RS za šolstvo, Pedagoški inštitut, Center za poklicno izobraževanje, Šola za ravnatelje in drugo. Spremembe zakona o osnovni šoli uvajajo tudi zgodnejše poučevanje prvega tujega jezika od 1. razreda dalje in drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta od 4. razreda dalje. Diferenciacija pouka v osnovni šoli postaja avtonomna presoja šole, ki se bo odločila sama, ali bo pri matematiki, tujem jeziku in materinščini izvajala pouk v manjših skupinah, ki bodo nivojske ali heterogene. Kot novost varčevalni zakon v osnovnem šolstvu uvaja obvezno izvajanje nacionalnih preizkusov znanja (NPZ) tudi v 6. razredu. Sedaj se namreč izvaja obvezno le v 9. razredu. Novela zakona o osnovni šoli, sprejeta lani oktobra, pa predvideva izvajanje NPZ ob koncu 3., 6., 8., in 9. razreda. (sta)
Uvodnik
Koliko je vredno naše zdravje
Dodatno zdravstveno zavarovanje se je podražilo, zato bomo na mesec plačevali 4 evre več, skoraj 50 na letni ravni. Čeprav gre celo po besedah ministra za zdravje za prenagljeno dejanje zavarovalnic, pa nam ta tolažba uporabnikom prav nične koristi. Nas so zaprosili, da plačamo pri blagajni. In za kaj plačujemo? Tako kot pri vseh zavarovanjih plačujemo za strah. Plačujemo za to, da nas bolezen, požari, tatvine in vlomi ne bi doleteli. Če le imamo od kod, smo pripravljeni plačati za iluzijo varnosti v tem nestanovitnem svetu.
Dobro zavarovanje je gotovo pomembno v primeru kroničnih bolezni, kajti tam se stroški tako nezadržno seštevajo, da jih brez dodatnega zavarovanja verjetno nihče ne bi zmogel sam. Drugače pa je v praksi z zavarovanjem tako, da šele ko ga zares potrebujemo in koristimo, vidimo, kaj vse je bilo zapisano v malem tisku in kaj vse nam ne pripada. Zato je edino pravo zavarovanje tisto, katerega premije plačujemo s svojimi dobrimi odločitvami in aktivnostjo vsak dan, vsak trenutek in ne vsak mesec. Najboljše zavarovanje je preventiva, da živimo tako, da nas bolezen in nesreče ne najdejo. Takrat smo največ naredili za sebe in svoje bližnje, si vplačali najvišjo možno premijo.
Nedavno sem se na svoje oči prepričala, koliko je naše zdravje odvisno od nas samih. Na eni izmed zdravstvenih prireditev so mi izmerili pritisk, ki se je znašel v rdečem območju. Panika. Medicinska sestra me je pomirila in mi svetovala, naj nekajkrat globoko vdihnem in se sprostim. Naredila nisem nič drugega kot ubogala njena navodila in v roku ene minute sem imela povsem normalen pritisk. Baje imajo ljudje zaradi stresa tudi do 30 enot višji pritisk. Dokler se stvari ne zakomplicirajo in zares ne zbolimo, jih je mogoče tako preprosto regulirati. Samo prisluhniti je treba samemu sebi in morda še kakšnemu dobremu nasvetu.
Najboljše stvari so povsem preproste in poceni. Treba je dihati, se gibati, delati, malo in dobro jesti, skrbeti za ljubeče odnose z bližnjimi, se znati sprostiti in dodatno zavarovanje bo le za vsak primer.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Odprtje razstave in dan odprtih vrat Zgodovinskega arhiva
Oživljena zgodovina Kmetijskega kombinata
8. in 9. junij sta bila praznična dneva za Zgodovinski arhiv Ptuj. V petek so odprli prvo razstavo pod naslovom Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača v novih prostorih na Vičavi 5, namenili so jo Kmetijskemu kombinatu Ptuj v obdobju 1961-2002, hkrati pa so pod istim imenom predstavili tudi razstavni katalog. Pod oba projekta se je podpisal Branko Oblak. V soboto, 9. junija, na mednarodni dan arhivov, pa so organizirali dan odprtih vrat za vse tiste, ki so se želeli podrobneje seznaniti z njihovim delom in si obenem ogledati tudi nove prostore, na katere so čakali vrsto let.
Arhivska dediščina priča o ekonomskem, političnem in socialnem razvoju človeštva. Z mednarodnim dnevom arhivov želi Mednarodni arhivski svet med ljudmi vzbuditi zanimanje oziroma zavedanje o pomembnosti arhivov in arhivskega gradiva ter opozoriti na nujnost njegovega ohranjanja in njegove dostopnosti. Še danes namreč večina ljudi meni, da je gradivo v zgodovinskih arhivih na razpolago le za interno uporabo oziroma zgodovinarjem. V Sloveniji mednarodni dan arhivov obeležujemo od leta 2007. 9. junij je spominski dan na leto 1948, ko je bil pod pokroviteljstvom Unesca ustanovljen Mednarodni arhivski svet.
Petkovega odprtja razstave Zrno do zrna palača, kamen na kamen palača, ki ga je spremljala glasba tria kitar Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, so se udeležili tudi nekateri nekdanji zaposleni KK Ptuj, ki so pomembno prispevali k njegovemu razvoju. Med njimi sta bila tudi tretji direktor KK Ptuj dr. Cveto Doplihar, vodil ga je v letih od 1969 do 1978, in zadnji direktor mag. Slavko Erlač, ki ga je vodil od leta 1991 do leta 2002. Sicer pa so KK Ptuj vodili še: Janez Petrovič od leta 1961 do leta 1968, inž. Stane Guštin v letih 1968 in 1969 ter Branko Gorjup od leta 1978 do leta 1991.
Prvič v novih prostorih
Osmi junij je bil za zaposlene ZA Ptuj nadvse pomemben dan, saj so se prvič zbrali na novi lokaciji, je povedala direktorica Katja Zupanič. Čeprav bodo objekt uradno odprli šele jeseni, so se v petek že zahvalili ministrstvu za izobraževanje, šolstvo, kulturo in šport, nekdanji ministrici za kulturo Majdi Širca s sodelavci, nekdanjemu direktorju ZA Ptuj Ivanu Frasu, sedanjemu direktorju PA Maribor ter še nekaterim, ki so v projekt ureditve novih prostorov ZA Ptuj na območju nekdanje ptujske vojašnice na Vičavi verjeli, ga podpirali in poskrbeli, da je izvedba v jeseni leta 2010 stekla. Z velikimi pričakovanji, velikokrat s pomisleki, smo spremljali delo v vojašnici, je v imenu zaposlenih ZA Ptuj, ki so se skupaj z njo po končani obnovi lotili velikega zalogaja, dejanske preselitve, povedala direktorica. Z vso odgovornostjo in strokovno premi-šljenostjo so se marca letos
Foto: Črtomir Goznik
Odprtja razstave Zrno do zrna palača, kamen na kamen palača so se udeležili tudi nekateri nekdanji zaposleni KK Ptuj, ki so pomembno prispevali k njegovemu razvoju.
lotili selitve. Kljub velikim fizičnim naporom je bila selitev ob odličnem vzdušju med zaposlenimi več kot uspešna. Obnova nekdanje vojašnice ni samo pridobitev za arhivsko stroko, temveč tudi za mesto in uporabnike ter raziskovalce, predvsem pa je končno našlo svoj prostor arhivsko gradivo, katerega hramba zasluži le najboljše pogoje.
„Pravijo, da so tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, obsojeni, da jo bodo ponavljali, saj se je v pripravah na prihodnost priporočljivo vrniti v preteklost. Tega se v arhivu še kako dobro zavedamo. Arhivistika je na nek način čudežno znanje, s katerim nevidno postane vidno, je lahko življenje spomina, čarobni mozaik minulega, ki se zmore sestaviti vedno znova, osvetljeno iz različnih zornih kotov. Marsikdo vidi v njej pomočnico zgodovine, za nekoga je čista poezija, za druge spet samostojno znanstvenoraziskovalno ali pedagoško delo, za tretje siste-
matično razvrščanje, zbiranje, ohranjanje preteklega. Tega se je ob pripravah na pričujočo razstavo zavedal tudi naš sodelavec, avtor razstave Branko Oblak," je še dejala direktorica Katja Zupanič.
Branko Oblak se je za postavitev razstave in razstavnega kataloga o Kmetijskem kombinatu Ptuj v obdobju 1961-2002 odločil zaradi poznavanja ustreznega arhivskega gradiva. To znanje o preteklosti in rasti tega ptujskega podjetja si je pridobil ob samem odbiranju in urejanju arhivskega gradiva ter kasneje ob nastajanju in izdelavi inventarja KK Ptuj - Skupne službe 1949-1991 v letu 2010. „Razstava je nastala predvsem na podlagi arhivskega gradiva KK Ptuj in je logično nadaljevanje že omenjenega inventarja, njegova vizualna podoba, predstavitev ter izbor zanimivih dogodkov in ljudi v takratnem času. Zgodovina KK Ptuj, ustanovljen je bil 18. marca 1961, je spletena iz
marljivih ljudi, organizacijskega spreminjanja in razvoja z mnogimi naložbami. Katalog in razstava sta razdeljena na osem zaključenih vsebinskih sklopov. Prvi govori o predhodnikih KK Ptuj - kmetijskih gospodarstvih, drugi o ustanovitvi KK Ptuj, tretji sklop govori o organiziranosti in statusnih spremembah, ki jih je kombinat doživel v 40 letih delovanja, četrti o raznolikosti dejavnosti in proizvodnje, predvsem o poljedelskih in živinorejskih pridelkih, v naslednjih poglavjih pa je govor o investicijah, zaposlenih, delovni sili, v največjih razvojnih obdobjih je imel KK Ptuj zaposlenih več kot 1500 ljudi, in kmetijski ter strojni opremi. Pri razstavi in katalogu so bile uporabljene fotografije iz osebne zbirke novinarja Jožeta Vrabla. Finančna sredstva
za objavo kataloga in postavitev razstave je prispevalo ministrstvo za kulturo," je o razstavi in katalogu povedal avtor Branko Oblak.
Kombinat pisal pomemben del ptujske zgodovine in razvoja
Mag. Slavko Erlač, zdajšnji direktor Ptujske kleti, je na odprtju razstave nekdanje kombinatovce in druge udeležence otvoritvene slovesnosti pozdravil kot zadnji direktor KK Ptuj. Zgodovinskemu arhivu Ptuj se je zahvalil za to izjemno priložnost, še posebej pa avtorju razstave Branku Oblaku, ki mu gre tudi zahvala, da se je pristopilo k urejanju arhiva KK Ptuj v obdobju med leti 1995 in 2002. Z izdajo inventarja v letu 2010 in s pričujo-
čo razstavo je bilo opravljeno veliko strokovno delo.
„Kombinatovci smo izredno veseli in zadovoljni, da ostaja tisto, kar smo v posameznih obdobjih vtkali v zgodovino tega podjetja, na nek način dokumentirano in dostopno še tudi naprej,« je poudaril mag. Slavko Erlač, ki je ob tej priložnosti filozofijo KK Ptuj kot velikega poslovnega sistema poskušal predstaviti tudi skozi tri izjave treh direktorjev ob njegovi 35-letnici. Dr. Cveto Doplihar je takrat dejal, da je posebej zadovoljen, da so prevzeli gradnjo ptujskih toplic. KK Ptuj je še enkrat potrdil, kako pomemben dejavnik je v ptujski občini in takratni regiji Podravje. Branko Gor-jup pa je ob že omenjenem jubileju povedal, da obdobje za kmetijstvo takrat sploh ni bilo lahko. Primanjkovalo je mesa, začeli so graditi goveje farme, kljub vsemu so nekateri republiški politiki dvomili in spraševali, ali je to sploh potrebno. „Mi bomo hrano že imeli, vi pa boste Karavanke glodali," jim je Gorjup takrat javno zabrusil. Zadnji direktor KK Ptuj mag. Slavko Erlač je v petek kot tretjo izjavo prebral svojo, ki je bila povezana s takratno aktualno privatizacijo oziroma lastninskim preoblikovanjem podjetja. „Na novo takšnega podjetja ni več mogoče postaviti. Sedanje se lahko le preoblikuje in šteje svojo starost od tu naprej, kjer smo se za trenutek ustavili, da bi se spomnili vseh preteklih uspehov in težav. Sicer pa je treba pogledati sedanjo pot KK Ptuj in vsakomur bo jasno, da se tokrat ne levi ne prvič in zagotovo tudi ne zadnjič. Res pa se stvari korenito spreminjajo. Toda mi vemo, kako se presaja tudi takšno veliko drevo, da raste naprej in se ne posuši."
MG
r n
ii ■ i
H ti
tli* .ii
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Slavko Erlač, zadnji direktor KK Ptuj
Pogled v starejše gradivo - urbarji
Ormož • Direktorica doma zavrača vse obtožbe
Politične zdrahe motijo mir stanovalcev
Če ste prebrali predzadnjo številko Štajerskega tednika, v kateri je nekaj svetnikov ormoškega občinskega sveta kritiziralo dogajanja in vodenje Centra za starejše občane Ormož in na to temo zahtevalo sklic izredne seje, ste gotovo pričakovali, da se bo vodstvo doma na to odzvalo. In se tudi je.
V četrtek je v. d. direktorice Janja Špindler sklicala tiskovno konferenco, na kateri je zatrdila, da navedbe omenjenih svetnikov ne držijo. Svetnike pa je tudi izzvala z vprašanjem, zakaj nobeden ni zaznal, da je bil dom v preteklosti celih 10 mesecev podpovprečno zaseden, in kaj je narobe s tem, da so zapolnili kapacitete in si zagotovili prihodnost?
Najprej je pojasnila, da je občinski svet na 11. redni seji obravnaval informacijo o rezultatu poslovanja družbe v letu 2011 in ne letnega poročila, ker to ne more biti pripravljeno pred februarjem, gradivo za sejo pa je bilo treba oddati že v januarju. Zato je bilo v gradivu izrecno poudarjeno, da so podatki okvirni, letno poročilo pa je bilo obravnavano in potrjeno na marčevski seji. Ker je bilo takrat v občinskem svetu veliko govora o anonimnem pismu, ki je zakrožilo po Ormožu in je popisovalo domnevno stanje v domu, je Špindlerjeva opozorila, da občinski svet ne more na temelju anonimnih
pisem ocenjevati dela CSO, jih tendenciozno označevati in s tem omalovaževati dela in truda številnih zaposlenih, stanovalcev pa predstaviti kot opravilno nesposobnih in nezmožnih, da sami izrazijo svoje mnenje. Nesprejemljivo se ji zdi, da so pripravo hrane v domu kritizirali ljudje, ki niso njihovi abonenti.
Glede odhajanja delavcev je povedala, da je v različne oblike dela v domu vključenih okoli 90 delavcev in da je za takšno število fluktuacija kadrov nizka. Po letih dela je menda tudi razumljivo, da ob vedno večjem tempu kateremu delavcu ugasne za njihovo delo potreben entuziazem in se odloči za menjavo službe ali drugje zazna poslovno priložnost, prav tako pa so v domu dolžni ukrepati, če kdo ne dela profesionalno. Odpoved delovnega razmerja je bila po podatkih direktorice samo ena in trenutno z bivšo zaposleno poteka tožba. Na lastno željo sta v zadnjem letu odšli tudi dve delavki, ki sta bili zaposleni za nedoločen čas. Vse
Foto: Viki Ivanuša
Janja Špindler ne želi, da se CSO izrablja kot politični poligon, saj vsaka takšna stvar vpliva na počutje stanovalcev, ki so v dom prišli, ker so si želeli mirno in varno okolje.
ostale spremembe pa so bile posledice pogodb za določen čas ali kakšnih drugih oblik dela. Prav tako je Špindlerje-va zavrnila očitke o skrivanju sistematizacije, saj je akt o sistematizaciji delavcev na vpogled vsakemu delavcu, več mesecev pa je bil obešen tudi na oglasni deski. Tudi ne držijo
Ormož • Desus razpravljal o aktualnih temah
Regijsko odlagališče
Izvršni odbor Občinskega odbora Desus Ormož se je v četrtek sestal na svoji izredni seji, na kateri je tekla razprava o problematiki odlaganja smeti na odlagališču Dobrava, problematiki priprave in sprejema investicijske dokumentacije in problematiki v CSO Ormož.
navedbe, da stanovalci odhajajo, res pa je, da so nekateri v domu le čez zimo in se poleti vrnejo na svoje domove, kar počnejo že več let.
Inšpekcija ni odkrila nepravilnosti
„Dom je obiskala socialna inšpekcija, ki nepravilnosti ni odkrila, izkazalo pa se je, da nas je obiskala zaradi domnevne prijave naše stanovalke. Ta
stanovalka je sama izrazila željo po pogovoru z menoj, kar mi je pisno predala dipl. med. sestra. Na pogovoru pa mi je povedala, da ni dala nobene prijave, torej so njeno ime zlorabili. Zato bi prosila vse, da naših stanovalcev ne zlorabljajo več, ker jim to povzroča zdravstvene težave. Kdor jih ima rad ali deluje njim v korist, naj takšnih metod ne uporablja," je povedala Špin-dlerjeva in dodala, da so stanovalci v dom prišli, ker so si želeli mirnega in varnega okolja, vsak takšen dogodek pa jih zelo vznemiri.
Pri povišanju cene je vsakokratna praksa, da ministrstvo pošlje podlage za dvig cene za oskrbo vsem domovom, določi pa tudi maksimalno dovoljeno ceno, ki je za ormoški dom znašala 19,52 evra na dan za osnovno oskrbo. Letos so bile podlage poslane šele konec februarja in v domu so predlagali minimalno povišanje na 18,82 evra, ker se zavedajo standarda stanovalcev. V soglasju ministrstva pa lepo piše, da cene veljajo od 1. 3., kar že dober mesec vesta tudi Vili Trofenik in Stanko Pod-gorelec, ki jima je dom za postavljeno svetniško vprašanje
poslal kopijo dopisa.
„Dom ni politična institucija in ne poligon za politična obračunavanja in naj se vsak, ki ima kakšno pripombo, neha skrivati za anonimnimi pismi, ampak naj pride do vodstva doma, da se stvari razjasnijo," je povedala Janja Špindler in na novinarsko vprašanje odgovorila, da sama ni bila nikoli članica kakšne stranke.
Zanimalo nas je tudi, zakaj je vršilka dolžnosti direktorice. Povedala je, da izpolnjuje vse formalne pogoje za direktorico in da ni spraševala, zakaj bo le vršilka dolžnosti: „Ni se mi zdelo nenavadno, nisem spraševala zakaj, konec koncev se nismo poznali." Na vprašanje, ali se veliko izobražuje, je povedala, da se kaj posebej ne izobražuje, razen običajnega izobraževanja in posvetov, da pa se izobražujejo tudi vsi zaposleni, vendar ne vsi naenkrat. Kasneje pa nam je po elektronski pošti sporočila, da obiskuje šolo za direktorje, smer vodenje socialnovarstve-nih organizacij v izvedbi Firis Imperl & Co, kjer pa ne gre za pridobitev formalne izobrazbe ali za pridobitev pogojev za delovno mesto direktorja.
Viki Ivanuša
Cirkulane • Podpis pogodbe o sodelovanju
Prvi v Sloveniji
Po seji je predsednik Ivan Vajda povedal, da so se po dolgi in na trenutke polemični razpravi uskladili, da je pri vprašanju odlagališča treba gledati predvsem naprej in okrepiti prizadevanja za izgradnjo regijskega odlagališča, ker so za postopke, ki so pripeljali do zaprtja odlagališča Dobrava, in za morebitno krivdo pri tem, pristojni drugi organi, ki bi lahko ugotovili nepravilnosti. Odločili so se, da si bodo prizadevali za ustanovitev javnega podjetja za izgradnjo regijskega odlagališča v Ormožu, pri čemer občina Ormož potrebuje partnerje v okviru Podravske regije, pa tudi zasebne vlagatelje, ki bi se pridružili temu projektu, so prepričani v Desusu, in dodajajo, da je na tem področju veliko odvisno tudi od države, ki bi morala predpisati število regijskih odlagališč. Glede izdelave dokumentacije so mnenja, da je mogoče, da je prihajalo do določenih odstopanj, da ni bilo vse po črki zakona, saj je zakonodaja, ki določa potek in izdelavo, obsežna. Glede vprašanja, kdaj je treba projekte uvrstiti v proračun, pa so v
Desusu mnenja, da takrat, ko se že vsaj delno izvajajo. Skrbi jih tudi dogajanje okrog CSO, saj so mnenja, da anonimna pisma ne rešujejo težav. Zato predlagajo izvršitev strokovnega nadzora, ki naj oceni stanje v domu. Nato naj se izdela poročilo in o rezultatih naj občinski svet obvesti predstavnica, ki občino zastopa v skupščini doma. V Desusu so poudarili, da si starejši občani želijo jesen življenja v domu lepo preživeti in da si zaslužijo dobro oskrbo. Dom po njihovem mnenju
ni zgrajen na najboljši lokaciji, a je zelo lep. Opredelili so se tudi do vprašanja imenovanja direktorice, pri čemer je po njihovem mnenju treba spoštovati vse postopke za imenovanje individualnih poslovodnih organov v takšnih družbah, za vodenje centra pa je treba čim prej zagotoviti direktorja in ne le vršilca dolžnosti.
Za sklic izredne seje še v času sestanka niso imeli vabila, če pa bo sklicana, se je bodo najverjetneje udeležili.
Viki Ivanuša
Na minulem srečanju radioamaterjev (HAMfest 2012), ki so ga v naselju Pohorje pripravili člani cirkulanskega radiokluba, so predstavniki štirih spodnjepodravskih radioklubov podpisali pogodbo o sodelovanju na področju omrežja ARON, ki je prva tovrstna pogodba v Sloveniji.
Foto: Viki Ivanuša
Ivan Vajda je povzel stališče izvršnega odbora stranke do aktualnih političnih dogajanj v občini.
„ARON je radioamatersko omrežje, ki ga aktiviramo radioamaterji v primeru nevarnosti in nesreč, kot so elementarne nesreče (poplave, požari, viharji, plazovi, potresi), večje ekološke nesreče ali nevarnosti, prometne in druge nesreče ali nevarnosti večjih razsežnosti. V primeru nevarnosti se radioamaterji organiziramo samoiniciativno ali na pobudo nosilcev zaščite in reševanja. Za organizacijo in izvajanje omrežja ARON v občinah Spodnjega Podravja skrbi regijska enota ARON za Podravje, ki deluje pod okriljem Radiokluba Ptuj. Na področju Spodnjega Podravja je 19 občin in 4 radi-oklubi: Ptuj, Ormož, Ptujska Gora in Cirkulane. Zaradi učinkovite organiziranosti in pokritosti celotnega območja regije z radioamatersko mrežo smo se predstavniki radioklubov regije dogovorili, kako bomo v prihodnje izvajali omrežje ARON v vseh občinah Spodnjega Podravja. V ta namen smo tudi pripravili omenjeno
pogodbo o sodelovanju pri organizaciji omrežja ARON za Podravje in jo v soglasju z Zvezo radioamaterjev Slovenije v Cirkulanah svečano podpisali. S pogodbo smo zagotovili organiziranje omrežja ARON v vseh 19 občinah Spodnjega Podravja in razdelili zadolžitve posameznih radioklubov v regiji. Regija Podravje je s tem prva v Sloveniji, ki ima na tak način
urejeno organiziranje in izvajanje omrežja ARON," je ob robu podpisa pogodbe pojasnil vodja regijske enote ARON za Po-dravje Aleksander Špindler.
Na srečanju radioamaterje v Cirkulanah pa so poleg podpisa pogodbe podelili še diplome novim operaterjem in predstavili telegrafista, ki je delal na ladjah, Vinka Grgiča.
SM
Pogodbo o sodelovanju na področju mreže ARON so podpisali: (od leve )predsednik Radiokluba Ptujska Gora Franc Kolar, predsednik Radiokluba Cirkulane Jernej Golc, predsednik Radjokluba Ptuj Tone Tomanič in predstavnik Radiokluba Ormož Ivan Švajgel.
Foto: SG
Od tod in tam
Gorišnica • Regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev
Ptujska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je skupaj z Občino Gorišnica v tamkajšnji kulturni dvorani v nedeljo popoldne pripravila regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Zbrane je najprej pozdravil podžupan občine Gorišnica Jožef Petek ter se pevcem in godcem zahvalil, da to dediščino negujejo in ohranjajo, še posebej pa za to, ker jo prenašajo na nove rodove. S po dvema odpetima skladbama se je predstavilo 13 skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so bili izbrani na poprejšnjih srečanjih: kvartet Slavček KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, pevci FD Pobrežje iz Vidma, pevke PD Ruda Sever Gorišnica (naposnetku), ljudski godci KD „Pod lipo" Lenart, pevci »Prešmentani faloti« KPD Stoperce, sestre Kopinske KD Cirkulane, pevci KD Cirkulane, godci ljudskih viž FD Košuta Poljčane, ljudski pevci iz Koritna KUD Oplotnica, pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, pevke ljudskih pesmi Trstenke, Vaberški fantje kUd Šmartno na Pohorju in godci izpod Tinja KUD Oton Župančič Tinje. Tokratno revijo sta strokovno spremljala Mojca Kovačič in Bojan Knific.
SM
Ptuj • V Galeriji Tenzor Diane Zekany
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Tenzor, ki ima prostore v MG Ptuj, se od srede, 6. junija, predstavlja madžarska akademska slikarka Diane Zekany. Gre za prvo samostojno razstavo te madžarske umetnice, ki se ptujskemu likovnemu občinstvu predstavlja z izborom olj na platnu in kartonu. Središče njenega likovnega ustvarjanja je vsakodnevno življenje. Kot je v predstavitvi umetnice zapisala Marika Vicari, Diane Zekanj z risbo slika mojstrsko, tudi če uporablja karton in čopič. Razstavni prvenec madžarske umetnice, rojene v Debrecenu, pod naslovom Metafora začaranega sveta bo na ogled do 10. julija.
MG
Ptuj • Letni koncert ženskega pevskega zbora Vrtca Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 7. junija potekal letni koncert ŽePZ Vrtca Ptuj, katerega zborovodja je
Oliver Buček. Letošnji koncert je združil tri pevske zbore in je bil mednaroden. Zboru Vrtca in moškemu pevskemu zboru Talum Kidričevo, katerega zborovodja je prav tako Oliver Buček, se je pridružila ženska vokalna skupina Koodovke iz Va-raždina pod vodstvom Krešimirja Plantaka. Pred leti začeto strokovno sodelovanje med ptujskim in varaždinskim vrtcem seje razširilo tudi na kulturno in druga področja. Daje pesem resnično tista, ki združuje, tudi letošnji koncert je potekal pod naslovom Pesem nas združuje, so pevci dveh dežel pokazali v zaključnem delu koncerta, ko so skupaj zapeli vsi trije zbori, pritegnilo pa jim je tudi občinstvo.
MG
Foto: SM
Dornava • S 14. seje občinskega sveta
Veliko cenejša pomoč na domu
Osrednja točka zadnje predpraznične seje dornavskega občinskega sveta je bila, če izvzamemo točko o izbiri in potrditvi letošnjih občinskih nagrajencev (ki pa morajo ostati skrivnost za javnost do občinske proslave v petek), seznanitev svetnikov z novim izvajalcem oskrbe na domu.
Foto: SM
Dornavski svetniki so le z nekaj majhnimi pomisleki potrdili novoizbranega izvajalca oziroma izvajalko dejavnosti oskrbe starejših občanov na domu. Razlog za menjavo dosedanjega izvajalca (ptujski CSD) je v ceni: efektivna ura oskrbe, ki jo izvaja CSD, znaša 18,4 evra, efektivna ura oskrbe koncesionarke iz Križevcev pa je 11,5 evra ...
Kot je uvodoma povedal župan Rajko Janžekovič, je občini konec maja potekla pogodba s sedanjim izvajalcem (sicer zakonsko obvezne) dejavnosti pomoči starejšim na domu.
Vzroki in posledice spora med Kerinom in Janžekovičem
Že v začetku letošnjega leta pa smo poročali o sporu med Janžekovičem in direktorjem ptujskega CSD Miranom Kerinom. Takrat je namreč Kerin v imenu CSD občinam razposlal obvestila oziroma prošnje, naj povišajo odstotek občinskega deleža pomoči; ta je namreč znašal 50 %, drugo polovico cene pa so morali plačevati oskrbovanci sami. Ker ne gre za majhne cifre - ena ura pomoči namreč stane 18,4 evra - se je število oskrbovancev, ki so si lahko privoščili plačilo relativno drage urne postavke (torej dobrih devet evrov za vsako uro), začelo zmanjševati, oziroma se je začelo zmanjševati število ur pomoči, kar pa je posledično pomenilo odpuščanje delavk na CSD, ki so opravljale pomoč na domu. Kar precej občin se je odločilo, da delež občinskega sofinanciranja dvigne, tudi prek 70 %, dornavski občinski svet z županom na čelu pa se je temu zoperstavil in ohranil 50 % plačilo ure iz občinske blagajne. Poleg tega je takrat župan Janžekovič javno povedal, da se mu zdi ura pomoči precenjena in da je v marsikateri slovenski občini cena ure pomoči na domu precej nižja kot na Ptujskem. Zato je tudi predlagal, naj ptujski CSD zniža ceno ure, pa bo za vse
spet prav. Toda na drugi strani je direktor CSD Miran Kerin takrat pojasnil, da se cena ure pomoči izračunava po čisto določeni metodologiji in si je ne morejo izmišljevati, da je pač nekaj višja, če so delavci starejši in imajo za seboj že več let delovne dobe, priznal pa je, da je cena po različnih občinah res različna, kar je odvisno tudi od tega, na kako velikih območjih in za koliko oskrbovancev skrbijo zaposleni. Dodal pa je tudi, da velikih razlik v cenah pomoči na domu med občinami vseeno ni in da si konec koncev lahko vsaka občina izbira svojega koncesionarja za to dejavnost, če le najde cenejšega.
Ptujskemu CSD je odklenkalo ...
No, (medijski) spor med obema možakarjema je nato za nekaj časa potihnil. Očitno pa so dornavskega župana Jan-žekoviča pojasnila direktorja Kerina vzpodbudila k temu, da je res začel iskati cenejšega izvajalca za oskrbo na domu - in ga tudi našel. „Pregledal sem seznam izvajalcev teh storitev s koncesijo in vsemi potrebnimi dovoljenji, ki je objavljen na spletni strani pristojnega ministrstva in med njimi izbral samostojno podjetnico Olgo Lupša, Oskrba in pomoč, s. p., iz Križevcev pri Ljutomeru. Efektivna cena ure dela, ki jo zagotavlja, je 11,5 evra, kar je veliko manj kot 18,4 evra, kolikor za isto delo zahteva CSD Ptuj. Morda se to na prvi pogled ne zdi veliko, a mesečni, predvsem pa letni prihranek nikakor ni majhen. V naši občini imamo zaenkrat tri oskrbovance, za katere pa
smo po sklepu dolžni plačevati polno 100 % ceno oskrbe. Zato predlagam, da potrdite izbiro novega izvajalca oziroma potrdite podpis pogodbe z njim."
Franca Kukovca je po takšni županovi razlagi zanimalo, koliko pa bo občina morala plačevati za potne stroške delavkam, ki bodo prihajale v Dornavo oskrbovat upravičence do oskrbe in še, kdo kontrolira njihovo delo, da ljudje res dobijo kvalitetno oskrbo in da si oskrbovalke na obračunavajo le ur. Jurija Va-lenka je zaskrbelo, da si ne bi novi izvajalci oskrbe na domu nabirali le veliko število ur. Župan Janžekovič je odgovarjal obema, in sicer, da kontrolo dela opravlja kar občina kot naročnik: „Upam in verjamem, da bo kvaliteta oskrba poslej le še boljša, nikakor pa ne slabša, kot je bila doslej. Glede potnih stroškov pa - niso naš problem! To je problem izvajalca. Za nas velja le cena urne postavke, ki je 11,50 evra in edino to smo dolžni plačati. Povišanja ur oskrbe pa ne pričakujem, niti ga ne more biti. Doslej se je oskrba izvajala nekaj ur tedensko in nekaj dni v tednu." Sicer pa poseben Pravilnik o standardih določa, da oskrba ene osebe ne presega 20 ur na teden oziroma največ štiri ure dnevno.
Svetnik Jože Munda pa je vprašal, za kako dolgo je podpisana pogodba z novim izvajalcem in ali jo lahko tudi prekinejo, če oskrba ne bo kvalitetna: „Za prej vem, da je bila oskrba dobra, oskrbovanci so bili zadovoljni." Župan Janžekovič je povedal, da je pogodba sklenjena do konca tega leta, ker upravičencem
morajo nuditi kontinuirano oskrbo, saj tako zahteva zakon, zato niso mogli v tako kratkem roku razpisati koncesije: „Bomo pa zdaj do novega leta pripravili vse potrebne akte in poiskali koncesionarja. Gotovo pa ste lahko brez skrbi: če oskrba ne bo kvalitetna, nas pogodba ne obvezuje za naprej. Ampak sam sem prepričan ravno nasprotno."
Lepe nagrade za najboljše dijake in študente
Dornavski svetniki so se na tokratni seji seznanili še s pripombami soobčanov na občinski prostorski načrt, ki je bil že v javni razpravi ter izvedeli, da je bilo podanih 35 pripomb, od katerih jih je bila velika večina upoštevanih, sedem pa je bilo takšnih, ki so jih morali črtati. V nadaljevanju so potrdili še dopolnjen in spremenjen Pravilnik o nagrajevanju odličnih dijakov in študentov. Po soglasno sprejetem prenovljenem Pravilniku bodo tako odlični učenci v OŠ ob koncu izobraževanja nagrajeni s praktični darili, odličnjaki v srednji šolah s 100 evri letne nagrade, zlati maturantje pa bodo iz občinskega proračuna prejeli 500 evrov nagrade. Študentje, ki bodo letnik končali s povprečno oceno najmanj osem ali več, bodo za vsako leto prejeli 150 evrov nagrade (razen četrtega letnika), diplomanti pa bodo glede na doseženo stopnjo študija prejeli nagrade v višini od 200 do 300 evrov. Za pridobitev akademskega naslova si bo vsak Dornavčan zaslužil 1000 evrov občinske nagrade.
SM
Videm • Uvod v Vidove dneve
Od haloške krajine do rimskega stotnika
Minulo soboto popoldne se je odvila prva v nizu prireditev, ki bodo zaznamovale letošnje Vidove dneve: na priložnostni slovesnosti pod šotorom ob občinski stavbi je bila namreč uradno odprta razstava likovnih del prve velike in male videmske slikarske kolonije, nato pa je sledilo še odkritje rimskega spomenika ob vhodu v Vidovo klet.
Za kulturno noto prve prireditve so z več odigranimi skladbami poskrbeli videm-ski tamburaši, z recitalom pesmi Toneta Pavčka je navdušil osnovnošolec Tomaž Štrafela, učenki Monja Habjanič in Tja-ša Slatič pa sta s humornim skečem narisali nasmeh na obraze zbranemu občinstvu, ki ga je kot prvi govornik pozdravil župan Friderik Bračič. Ta je uvodoma povedal, da so Vidovi dnevi ena od oblik promocije občine, ki imajo svoje korenine v že stoletja zakoreninjeni praznični vidovski nedelji, nato pa je napovedal oba pričakovana dogodka ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji tako likovne kolonije kot pri izdelavi in namestitvi odlitka rimskega spomenika: „Vse to je del naše zgodovine, tudi Vidovi dnevi so kamenček v mozaiku ohranjanja in soustvarjanja kulturne in splošne dediščine. Posebej se zahvaljujem še društvom, ki so in bodo pomagala izvesti vse prireditve. Zavedati se moramo, da je v prireditve društev vloženega ogromno napora, zato je prav, da se ustvarjalcem občani zahvalijo s prisotnostjo na teh prireditvah. In še enkrat vabim vse, da pridejo k nam, vsem obiskovalcem naših prireditev in Vidove kleti pa želim obilo prijetnega druženja in doživetij."
Potek in rezultate prve male in velike slikarske kolonije v Vidmu sta predstavili koordinatorka Nina Jeza in mentorica male kolonije Aleksandra Vaupotič. Jezova je povedala, da je bila kolonija posvečena domačemu slikarskemu umetniku Lojzetu Kir-bišu, da so slikarji upodabljali
Sloviti Petronijev nagrobnik (oziroma njegov drugi odlitek) pri vhodu v Vidovo klet so ob prisotnosti častne rimske legije odkrili župan Friderik Bračič, direktor PMP Aleš Arih in pater Jože Petek.
motive haloške krajine, da je na prvi koloniji sodelovalo kar 19 slikarjev, in poudarila: „Kljub umetnosti precej nenaklonjenim časom se je župan občine Videm odločil, da slikarsko kolonijo podpre. To priča, da recesija in umetnosti nista tako recipročni, kakor bi se morebiti zdelo. Strinjam se z županom, da naj umetnost napreduje tudi v časih, ki ji niso naklonjeni, saj s pomočjo lepega lažje premagujemo tegobe vsakdanjosti." Nina Jeza se je ob koncu še posebej zahvalila za sodelovanje vsem slikarjem in slikarkam, županu Bračiču, Branku Gajštu za organizatorsko pomoč in slikarju Dušanu Kirbišu za zanimiva predavanja o vsebini in formi krajinarskega motiva.
Mentorica udeležencev male likovne kolonije Aleksandra Vidovič pa se je 15 osnovnošolcem iz sedmih
haloških šol zahvalila s posebnim priznanjem za sodelovanje in dodala: „Zelo pomembno je, da mlajšim damo možnost, da izrazijo svoj talent, sposobnosti, svoja videnja, občutenja in čustva na slikarskem platnu. Ob ustvarjanju pa jih niso spodbujali le njihovi mentorji, za kar se jim posebej zahvaljujem, ampak tudi odrasli umetniki, ki so z njimi delili izkušnje in strokovne nasvete."
Drugi del uvodne prireditve pa je potekal v znamenju predstavitve in odkritja rimskega spomenika. Čast predstavitve spomenika je pripadla direktorju PMP Alešu Ari-hu, ki si je za to priložnost s seboj pripeljal kar celo rimsko legijo (spomenik je namreč iz časa rimskega imperija), gre pa za nagrobni kamen z imenom Petronijev nagrobnik iz prvega stoletja našega štetja:
Obiskovalci sobotne prireditve so čopiča in 15 osnovnošolcev, ki so
si lahko ogledali tudi razstavo slikarskih del 19 odraslih mojstrov ustvarjali na prvi veliki in mali videmski slikarski koloniji.
„V Vidmu je kar nekaj pomembnih najdb iz preteklosti, Petronijev spomenik pa je gotovo najpomembnejši med njimi; gre za enega vrhunskih kamnoseških del. Vzidan je bil v južno steno videmske cerkve, na njem pa je vpisano, da je bil pokojni Mark Petronij Klassik po rodu Maruccinec, umrl pa je kot stotnik osme Avgustove legije, ki je bila v prvi polovici prvega stoletja nameščena v takratni Peto-vioni. Njegovo truplo je bilo pri Petovioni sežgano, pepel poslan v njegov rodni kraj, spomenik pa mu je dal postaviti brat Pubij. Na nagrobniku je v reliefu predstavljena tudi celotna bojna oprema legij-skega stotnika. Prvi odlitek originala tega izjemnega spomenika je spravljen v lapidari-ju ptujskega muzeja, tukaj pa bomo odkrili drugi odlitek te dragocene najdbe, ki dokazuje, da ima Videm zelo bogato zgodovinsko in umetniško tradicijo."
Pred odkritjem spomenika je nato obiskovalce pozdravil še pater Jože Petek, ki je poudaril, da pozdravlja idejo o Vidovih dnevih, predvsem zato, ker so takšna druženja in prireditve namenjene preseganju individualizma in egoizma ter spodbujanju boljših medčloveških odnosov in sodelovanja. Nato so vsi trije možje, župan Friderik Bračič, direktor Aleš Arih in pater Jože Petek sloviti nagrobnik tudi odkrili ter pokazali javnosti. Sledil je ogled slikarske razstave, sobotni večer pa se je zaključil v Vidovi kleti s pokušino vin domačega vinogradnika Janeza Zavca.
SM
Od tod in tam
Dornava • Odprtje fotografske razstave
V avli dornavske občinske stavbe so v začetku junija odprli zanimivo razstavo planinskih fotografij avtorja Franca Korparja, sicer zavzetega planinca in vodiča ter fotografa iz dornavskega naselja Mezgovci.
Razstava je eden od dogodkov, s katerimi se letos obeležuje 50 let aktivnegaplaninarjenja vseh dornavskihplanincev, včlanjenih v Planinsko društvo Ptuj. Začetnik planinarjenja v Dornavi je bil Simon Petrovič, takratni učitelj na dornavski šoli, ki je okrog sebe zbral navdušene pohodni-ke in z njimi začel tudi s turami po planinah. Korpar je ob otvoritvi razstave med drugim tudi že povabil na projekcijo planinskih fotografij, ki bo 18. junija v avli dornavske šole: „Prikazane bodo tudi fotografije, ki jih je posnel naš takratni učitelj Petrovič na naših prvih planinskih izletih, in ob njih bomo gotovo obudili mnoge spomine na tiste davne čase." Zbrane na otvoritvi je med drugim pozdravil tudi župan Rajko Janžekovič, za kulturni utrinek pa so poskrbeli pevci Dornavskega okteta. Razstava bo odprta do konca poletja.
SM
Hajdina • Varčevanja odneslo začetek gradnje krožišča
Foto: Črtomir Goznik
S sredstvi države je bila pred kratkim porušena hiša pri gasilskem domu PGD Hajdina, s čimer se je izboljšala preglednost pri prečkanju avtoceste MB-Gruškov-je in prometna varnost na tem delu občine. Občina Hajdina pa si bo še naprej prizadevala za izgradnjo krožišča na tem mestu. V letu 2012 je bilo za to gradnjo v prvi fazi v okviru državnega proračuna predvidenih 350 tisoč evrov, a jih iz znanih razlogov v letošnjem državnem proračunu ni. Varčevanje je odneslo marsikatero investicijo v lokalnih skupnostih v letu, tudi hajdinsko izgradnjo kroži-šča. Po zagotovilih, ki so jih v občini dobili, naj bi omenjena sredstva država predvidela v proračunu za leto 2013.
MG
Dan za druženje ČS Panorama
Foto: Črtomir Goznik
V ČS Panorama so se nekaj časa skupaj s stroko trudili, da bi izbrali svoj krajevni praznik oziroma dan, ki je v preteklosti pomembno zaznamoval to okolje.
Ker jim to za zdaj ni uspelo, so se odločili, da bodo do izbire prazničnega dneva pripravljali dneve druženja pod naslovom Spoznajmo se med seboj; prvič so jih organizirali lansko leto. Skupno bivanje v nekem okolju je prijaznejše, če med seboj sodelujemo, delimo dobro in manj dobro ter si pomagamo, so zapisali v vabilu na letošnje druženje, ki je potekalo 9. junija. Pripravili so pester športni in družabni program, a ga zaradi slabega vremena niso mogli v celoti realizirati. Tistih, ki so prišli, vreme ni spravilo v slabo voljo, letošnje druženje jim bo ostalo v lepem spominu. Še posebej tistim, ki so se zapeljali po Dravi in ptujskem jezeru z ladjico Čigro.
MG
Foto: UM
Foto: SM
Od tod in tam
Hajdina • Nov dom društev
Foto: Črtomir Goznik
Objekt stare hajdinske pošte, ki je nekaj časa sameval, bo po obnovi, ki je stala blizu 39 tisoč evrov, dobil novo namembnost. Postal bo dom društev, v njem pa bodo sedeže imeli ZKD občine Hajdina, Športna zveza občine Hajdina, Občinsko gasilsko poveljstvo in Planinsko društvo Hajdina, ki doslej niso imeli dobrih prostorskih pogojev za delo. Tudi glede terminov uporabe so se bodoči uporabniki medsebojno že uskladili. Prav gotovo gre za lepo in pomembno pridobitev za občanke in občane občine Hajdina, je po dokončanju obnove nekdanje pošte povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. V kratkem bodo obnovljene prostore tudi opremili, da bodo lahko njegovi uporabniki čim prej začeli konkretno delati.
MG
Ptuj • Pletev v mestnem vinogradu
Foto: Črtomir Goznik
V mestnem vinogradu, ki je zasajen s trsi renskega rizlinga, so člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 7. junija opravili prvo letošnjo pletev. Rez so tudi letos opravili dijaki Biotehniške šole Ptuj. Kot je povedal predsednik društva Andrej Rebernišek, so nastavki zelo lepi, pričakovati je, da bo letošnji letnik boljši od lanskega. Andrej Rebernišek, kije tudi kletaril z mestnim vinom, je povedal, da so z lanskim pridelkom napolnili 400 steklenic, ki pa še čakajo na nalepko - trenutno je v izdelavi. Pridelek mestnega vinograda je namenjen protokolarnim namenom MO Ptuj.
MG
Ptuj • Novi koši za večjo mestno čistočo
Foto: Črtomir Goznik
Mesto je pred kratkim dobilo nove koše, v katere je mogoče odlagati odpadke in cigaretne ogorke. Nameščeni so dovolj trdno, da jim tudi vandali ne bodo kos. Potem ko seje mesto odločilo narediti red pri pasjih iztrebkih, resnici na ljubo pa je lastnikov, ki ne poskrbijo za pasje iztrebke, še veliko, se je odločilo potrkati tudi na vest kadilcev, da s cigaretnimi ogorki ne bi več smetili mestnih ulic in trgov. Kljub temu daje po odloku o javnem redu in miru v MO Ptuj tem nevestne-žem mogoče naložiti plačilo kazni v višini 100 evrov, je tudi tovrstnih onesnaževalcev še veliko. Mestna uprava pa tudi še ni postregla z nobenim podatkom o tem, koliko jih je doslej za nepravilno odlaganje cigaretnih ogorkov že oglobila, kar bi se zagotovo pozitivno odrazilo na večji mestni čistoči.
MG
Kidričevo • Nemška livarna Nemak nagradila Talum
Talumu nagrada za odličnost
Na svečani podelitvi, ki je bila v četrtek, 31. maja, v nemškem Kronbergu je kidričevski Talum prejel pomembno nagrado za odličnost ExcellenceAward 2012 od najmočnejše evropske livarne NEMAK, specializirane za proizvodnjo blokov motorjev, glav cilindrov in sistemov za prenos moči.
Foto: Srdan Mohorič
Ekipa sodelavcev odvisne družbe Talum livarna, ki je najbolj zaslužna za prejeto nagrado Excellence Award 2012 od najmočnejše evropske livarne NEMAK.
Gre za izjemen prispevek na področju Talumove kakovosti, servisa, tehnologije in stroškovne učinkovitosti. Nagrada je toliko bolj pomembna, ker gre za globalno podjetje in najmočnejšo livarno v Evropi, specializirano za proizvodnjo blokov motorjev, glav cilindrov in sistemov za prenos moči iz aluminijevih zlitin. Podjetje Nemak ima 28 proizvodnih lokacij v 13 državah in več kot 18.000 zaposlenih, ki proizvajajo izdelke za kar 44 različnih svetovnih znamk. Z livarskimi zlitinami, ki jih proizvaja naša
odvisna družba Talum livarna, smo prisotni na vseh lokacijah podjetja Nemak v Evropi.
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je ob tem dejal: »Takšno priznanje je ponovno dokaz naše učinkovitosti in kakovosti, kar se nenazadnje pokaže tudi pri zadovoljstvu naših kupcev. Prejeli smo visoko priznanje od podjetja, ki je najuspešnejša livarna v Evropi. Nemak je namreč specializirana livarna za proizvodnjo blokov motorjev, glav cilindrov iz aluminijevih zlitin in praktično oskrbuje vse najve-
čje svetovne blagovne znamke v avtomobilski industriji za motorje v Evropi. Nemak pokriva s svojimi proizvodi kar 95 odstotkov tega trga, Talum pa jim dobavlja specialne livarske zlitine za litje tovrstnih zahtevnih izdelkov, ki jih proizvajamo v naši odvisni družbi Talum livarna, tako da smo s to našo proizvodnjo in dobavo dejansko prisotni na vseh lokacijah znotraj skupine Ne-mak v Evropi. Gre za štiri pomembne proizvodne lokacije. Moram reči, da je to priznanje na nek način dokaz kakovosti
in učinkovitosti, ki se posredno izkazuje tudi pri zadovoljstvu naših kupcev. To je za nas zelo veliko in pomembno priznanje. Ob tem moram poudariti, da so za prejem nagrade odličnosti najbolj zaslužni zaposleni v odvisni družbi Ta-lum livarna, ki vsak dan pripomorejo k temu, da so izdelki kakovostni in s svojim delom bistveno vplivajo na dobre rezultate, ki so posledica takšnih priznanj svetovnih grupacij v avtomobilski panogi.«
-OM
Slovenija • Znani neuradni izidi volitev KGZ
Največ mandatov Slovenski kmečki zvezi
Volilna komisija Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je prejšnji teden objavila neuradne izide volitev za člane sveta KGZS in člane svetov območnih enot KGZS v prvi (fizične osebe) in drugi (pravne osebe) volilni skupini.
Novost letošnjih volitev je bila, da so vsi člani z volilno pravico (109.811 v prvi volilni skupini in 1802 v drugi volilni skupini) lahko prvič glasovali tudi po pošti.
Volilna komisija je preštela vse glasovnice glasovanja po pošti in jim dodala rezultate glasovanja na voliščih, ki je potekalo 25. maja v treh volilnih enotah (Koper, Postojna in Maribor) za volitve v svet KGZS.
Volilna udeležba v skupini fizičnih oseb je znašala 16,33 % (leta 2008 je znašala 11,45 %), od tega se je skoraj 92 % volivcev, ki so glasovali, odločilo za glasovanje po pošti. V skupini
pravnih oseb je udeležba znašala 24,08 %, od tega je 91,5 % volivcev glasovalo po pošti.
Največ zanimanja je za članstvo v najvišjem organu KGZS, to je svetu KGZS, iz katerega se voli tudi novega predsednika zbornice ter vse ostale organe zbornice: podpredsednika, upravni in nadzorni odbor, častno razsodišče in stalna arbitraža. V skupini fizičnih oseb se je za 43 mest potegovalo 220 kandidatov z 19 list.
Po neuradnih izidih volitev je največ mandatov (17) dobilo Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza, s 15 mandati jim sledi Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in
podeželja. Po dva mandata so dobili Forum za kmetijstvo in podeželje SDS, Lista Franca Re-žonja in Lista Janeza Slaka. Po en mandat so dobili Kmečko društvo Nova Slovenija, Društvo članov sindikata kmetov, Lista Miha Leskovar, Lista go-vedorejskih društev Kranj - Tržič, Zgornja Gorenjska in Ško-fja Loka ter Lista Vinka Buta.
Po prav tako neuradnih izidih so bili v svet KGZS v prihodnjem mandatu z našega področja (10. volilna enota, ki zajema občine Ptuj, Žetale, Podlehnik, Majšperk, Videm, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Destrnik, Juršinci,
Trnovska vas, Sv. Andraž, Slov. Bistrica, Oplotnica, Sv. Ana, Benedikt, Cerkvenjak, Ormož, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Tomaž, Sv. Trojica v Slov. goricah, Središče ob Dravi, Makole in Polj-čane) iz skupine fizičnih oseb izvoljeni: Franc Obran iz Markovcev in Miroslav Kosi iz Ormoža (Slovenska kmečka zveza), Simon Toplak iz Juršincev in Janez Rajšp iz Benedikta (Kmečka lista) ter Miha Leskovar iz Majšperka (Lista Mihe Leskovarja). V skupini pravnih oseb pa bo našo volilno enoto v svetu KGZS zastopal Marjan Janžekovič, sicer direktor KZ Ptuj, ki ga je tudi predlagala za kandidata.
SM
Kidričevo • Proslavili 14. dan vrtca
Bili so pridni kot čebelice
Otroci in vzgojiteljice Vrtca Kidričevo so minuli petek, 7. junija, proslavili svoj 14. praznik nadvse množično in slovesno, a z grenkim priokusom, saj se po besedah ravnateljice Nežike Šešo kljub zavedanju, da so uspešni in kadrovsko sposobni, bojijo, da je bil to zadnji praznik samostojnega vrtca.
O tem, kako priljubljen je tamkajšnji vrtec med občani Kidričevega zgovorno priča dejstvo, da je bila ob 14. prazniku vrtca večnamenska dvorana ob OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem polna do zadnjega. Poleg številnih gostov, staršev in sorodnikov malčkov so na prireditev povabili tudi čebelarje Janka Pislaka, Damjana Medveda in Toneta Topolovca - prireditve se je udeležil v čebelarski uniformi, ki so jim pomagali pri izpeljavi celotnega projekta. Izjemnega obiska je bila najbolj vesela ravnateljica Vrtca Kidričevo Nežika Šešo, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila, da segajo začetki predšolske vzgoje in varstva v Kidričevem že več kot 60 let nazaj, organizirano vzgojno-varstveno in izobraževalno delo vrtca pa poteka že 60. leto. Sicer se je, predvsem zaradi normativov v oddelkih, organizirano varstvo v vrtcu ves čas spreminjalo, a danes
Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj je bila tako prizorišče izjemnega dogajanja. Zborovodkinja Jasna Drobne je namreč s svojimi pevskimi zbori pripravila prvi Festival pesmi in pravljic. Učiteljica glasbe je za uvodno točko izbrala Mavrico prijateljstva, muzikal, ki je nastal leta 2010 kot njen avtorski prvenec. Sama je avtorica glasbe in teksta, za koreografijo sta bili zadolženi Brina in Anica Ternovšek, uprizoril pa ga je otroški pevski zbor OŠ Mladika. Gre za zgodbo, ki je nastala na podlagi Madonnine zgodbe Angleške rožice.
Muzikal, v katerem so glavne vloge zaigrali Maja Harb, Krištof Križanec, Cornelija Gabrijela Tkalec, Kaja Čelan, Nina Pliberšek, Ronja Jako-mini in Katarina Samobor, povezuje petje in ples, obenem pa prinaša kar nekaj lepih in poučnih misli. Med drugim tudi to, da se za vsakim obrazom skriva zgodba srca.
Ob otroškem pevskem zboru OŠ Mladika pa so na tokratnem festivalu nastopili še Mladikin mladinski pevski zbor, otroški in mladinski
so upravičeno ponosni, saj se lahko pohvalijo tudi s strokovno usposobljeno kadrovsko in izobrazbeno strukturo zaposlenih, ki je še kako potrebna za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje. Pridne malčke in njihove vzgojiteljice je nagovoril tudi kidričevski župan Anton Leskovar in jim v imenu vseh občanov čestital ob njihovem prazniku.
Kot je dejala ravnateljica Nežika Šešo je Vrtec Kidričevo v 60 letih deloval pod različnimi institucijami: „A vedno znova se je izkazalo, da je za tak zavod najbolje, da deluje avtonomno, če le ima dovolj oddelkov, tj. vsaj 10. Mi pa jih imamo 15 in še bi potrebovali kakšnega," je poudarila ravnateljica ter dodala: „Danes, ko praznujemo svoj 14. praznik samostojnega delovanja, smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni na prehojeno pot, saj smo v tem času dosegli veliko uspehov in
pevski zbor Allegro, predstavil pa se je tudi ženski pevski zbor Allegro. Ta je bil ustanovljen kot projektni pevski zbor za izvedbo projekta Filmska glasba, ki ga pripravljajo skupaj z MPZ Mladika in Pihalno godbo Ptuj. Projekt bo v celoti izveden 22. junija na proslavi MO Ptuj ob Dnevu državnosti, tokrat pa so nam predstavili nekaj obetavnih utrinkov.
Za konec zanimive prireditve, ki je kljub množici različnih dogodkov v sredinem popoldnevu, uspela napolniti dvorano ptujske Gimnazije, je na oder stopil združeni pevski zbor. Prav vsi zbori so
postali prepoznavni tudi navzven. S svojimi aktivnostmi in ustvarjalnostjo skrbimo za kakovosten vzgojno-izobraževal-ni proces v predšolskem obdobju, ob upoštevanju otrok z vsemi njihovimi potrebami in posebnosti na vseh področjih razvoja. Razvoj predšolske vzgoje je dopolnitev k družinski vzgoji in je širšega družbenega pomena. Vrtec igra zelo pomembno vlogo pri pridobivanju znanj in spoznanj v predšolskem obdobju otroka do vstopa v šolo. Znanstveno je dokazano, da je to obdobje izredno pomembno, saj se zgradijo vsi temelji, na katerih se kasneje nadgrajuje v izobraževalnem procesu v šoli in v življenju."
Družba se tega dejstva očitno zaveda, saj je z zakonom poskrbela za kvalitetno izvajanje predšolske dejavnosti, tako da imajo otroci optimalne možnosti za vsestranski razvoj. Ker pa so sposobnosti in
nastopili pod dirigentsko palico Jasne Drobne, ki je še enkrat dokazala, da je vrhunska zborovodkinja, ki je s svojimi zbori povsem upravičeno prejela mnoga priznanja in nagrade doma in v tujini.
Kot pojasnjuje Drobne-tova, je bil tokratni festival organiziran v želji, da bi postal in ostal tradicionalni zborovski dogodek v mestu Ptuj, ki je znano po tem, da je naklonjeno zborovskemu petju. Če gre soditi po prvem festivalu, je Ptuj gotovo dobil še eno zanimivo glasbeno prireditev, ki obeta, da postane tradicionalna.
Dženana Kmetec
potrebe otrok zelo različne, v kidričevskem vrtcu predpisan program kurikula že nekaj let bogatijo tudi z osnovami tujega jezika, plesnimi vajami ter pevskim zborom, predvsem za otroke pred vstopom v šolo. Vse to pa po besedah ravnateljice Nežike Šešo izvajajo izključno v interesu otrok, brezplačno in v sklopu kurikula.
Sicer pa javni zavod Vrtec Kidričevo aktivno deluje v številnih projektih, prek katerih skrbijo za zdravje in vsestranski razvoj svojih otrok. Projekti se med seboj prepletajo in jih staršem podrobneje predstavijo ob pričetku šolskega leta v posebni publikaciji, vanj pa vključujejo otroke glede na njihove sposobnosti in interes. Uspešno se vključujejo
Medtem ko je bila ob premieri že 10. maja dvorana gledališča nabito polna, tokrat odziv ni bil tako dober, saj je v sredo na Ptuju v razmiku nekaj ur potekalo več dogodkov, namenjenih otrokom, mladini in njihovim staršem, vendar je Zvezdica Zaspanka gledalce tudi tokrat navdušila.
V studiu, ki ga vodi Branka Bezeljak Glazer, sodelujejo osnovnošolci in srednješolci od 9. do 16. leta. V tokratni zasedbi so se na odrskih deskah predstavili Eva Zala Majceno-vič, Tomaž Šešerko, Luka Štole-kar, Aljoša Toplak, Maša Štebih, Aleks Pešic, Sara Rižnar, Rebe-ka Primožič, Melanie Golob, Anže Petrovič, Urban Munda, Vita Mrgole, Patricija Mar, Lara Roškar, Živa Šuta, Lara Maher in Aljaž Čibron.
Ob Bezeljakovi so kot mentorji tokratne predstave nastopili še Majda Fridl, Lado Jakša, Anastazija Topolovec, Dušan Fišer, Ana Delin, Simon Puhar, Daniel Vogrinec in Nelej Brun-čič. Vsi omenjeni so mojstri na svojem področju, tako da je predstava, kljub temu da je nastajala le nekaj mesecev - od
tudi v razne natečaje, za svoje uspešno delo pa so prejeli že vrsto nagrad. Otroška skupina Delfinčki je izdala svojo slikanico za natečaj Smar-team, kar je velik dosežek za celoten vrtec, udeležujejo pa se tudi tekmovanj na državni ravni, na katerih so prejeli že več priznanj.
Sicer pa so v tem letu z eko projektnim delom Čebelnjak skozi vse letne čase seznanjali otroke z zdravim načinom življenja in poudarjali nujnost sobivanja z naravo. Otroci so s pomočjo vzgojiteljic spoznavali življenje čebel in spoznavali, kako pomembna je skrb za čisto okolje, v katerem živimo. Prek izdelkov otrok je prisotnost čebelic čutiti in videti povsod po vrtcu, otroci pa so s svojimi vzgojiteljicami
januarja naprej - bila izpeljana odlično.
Ker pa je ptujski gledališki studio znan po tem, da je iz njega izšlo veliko pomembnih slovenskih igralcev, so mladi gledališčniki še toliko bolj motivirani. Ob tem, da sodelujejo pri nastajanju predstav in si pridobivajo bogate izkušnje, imajo namreč možnost sodelovati z odličnimi mentorji, ki so znani po vsej Sloveniji.
Gledališki studio pa je odigral tudi štiri predstave za ptujske osnovne šole s podporo MO Ptuj in Društva prijateljev
Gledališki studio je štiri
naredili tudi čebelnjake, pri čemer so bili pridni kot čebelice. Vse, kar so o življenju in delu čebel spoznali, pa so prikazali tudi v izredno domiselnem in bogatem programu, v katerem je nastopilo vseh 279 otrok, od 11 mesecev starosti do vstopa v šolo. Ob tem je pomembno, da so tudi vse kostume, v katerih so nastopili, izdelali sami, sešile pa so jih njihove vzgojiteljice. Sami pa so naredili domiselno sceno, ki je prikazovala življenje čebel, od tega, kako nabirajo cvetni prah, do tega, kako nastane med. In čeprav so otroci majhni, so uspeli dokazati, da se lahko tudi v predšolskem obdobju s pravilnim pristopom in metodo dela naučijo zelo veliko.
M. Ozmec
Ptuja iz Ljubljane.
Predstava je pripravljena tako, da je primerna za najmlajše kot tudi za najstnike in njihove starše. Vsi prispevki od vstopnin bodo namenjeni temu, da bo gledališki studio jeseni lahko nadaljeval delo. Takrat bo tudi vpis novih gle-dališčnikov. Bezeljakova upa, da bo tudi takrat tako dober odziv, kot so ga bili deležni letos, ko je ptujska in okoliška publika podprla mlade gleda-liščnike in njihov trud poplačala z glasnimi aplavzi.
Dženana Kmetec
pripravil tudi za osnovnošolce.
Ptuj • Festival pesmi in pravljice
Za vsakim obrazom se skriva zgodba srca ...
Otroška razigranost je minuli teden spet privrela na plan. 200 otrok in mladincev, ki v različnih zborih prepevajo pod vodstvom Jasne Drobne, je nastopilo na zanimivem in nevsakdanjem glasbenem dogodku Festivalu pesmi in pravljic.
Ptuj • Uprizorili Zvezdico Zaspanko
Mnogi igralci izhajajo s Ptuja
Skupina mladih gledališčnikov, ki ustvarja v Gledališkem studiu prve stopnje v Mestnem gledališču Ptuj (MGP), je v sredo predstavila predstavo Zvezdica Za-spanka. Premierno so jo uprizorili 10. maja, prejšnji teden pa so pripravili še ponovitve. Prispevke od vstopnin bodo namenili nadaljnjemu delu studia.
Foto: DK
Kidričevo • Proslavili 14. dan vrtca
Bili so pridni kot čebelice
Otroci in vzgojiteljice Vrtca Kidričevo so minuli petek, 7. junija, proslavili svoj 14. praznik nadvse množično in slovesno, a z grenkim priokusom, saj se po besedah ravnateljice Nežike Šešo kljub zavedanju, da so uspešni in kadrovsko sposobni, bojijo, da je bil to zadnji praznik samostojnega vrtca.
O tem, kako priljubljen je tamkajšnji vrtec med občani Kidričevega zgovorno priča dejstvo, da je bila ob 14. prazniku vrtca večnamenska dvorana ob OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem polna do zadnjega. Poleg številnih gostov, staršev in sorodnikov malčkov so na prireditev povabili tudi čebelarje Janka Pislaka, Damjana Medveda in Toneta Topolovca - prireditve se je udeležil v čebelarski uniformi, ki so jim pomagali pri izpeljavi celotnega projekta. Izjemnega obiska je bila najbolj vesela ravnateljica Vrtca Kidričevo Nežika Šešo, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila, da segajo začetki predšolske vzgoje in varstva v Kidričevem že več kot 60 let nazaj, organizirano vzgojno-varstveno in izobraževalno delo vrtca pa poteka že 60. leto. Sicer se je, predvsem zaradi normativov v oddelkih, organizirano varstvo v vrtcu ves čas spreminjalo, a danes
Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj je bila tako prizorišče izjemnega dogajanja. Zborovodkinja Jasna Drobne je namreč s svojimi pevskimi zbori pripravila prvi Festival pesmi in pravljic. Učiteljica glasbe je za uvodno točko izbrala Mavrico prijateljstva, muzikal, ki je nastal leta 2010 kot njen avtorski prvenec. Sama je avtorica glasbe in teksta, za koreografijo sta bili zadolženi Brina in Anica Ternovšek, uprizoril pa ga je otroški pevski zbor OŠ Mladika. Gre za zgodbo, ki je nastala na podlagi Madonnine zgodbe Angleške rožice.
Muzikal, v katerem so glavne vloge zaigrali Maja Harb, Krištof Križanec, Cornelija Gabrijela Tkalec, Kaja Čelan, Nina Pliberšek, Ronja Jako-mini in Katarina Samobor, povezuje petje in ples, obenem pa prinaša kar nekaj lepih in poučnih misli. Med drugim tudi to, da se za vsakim obrazom skriva zgodba srca.
Ob otroškem pevskem zboru OŠ Mladika pa so na tokratnem festivalu nastopili še Mladikin mladinski pevski zbor, otroški in mladinski
so upravičeno ponosni, saj se lahko pohvalijo tudi s strokovno usposobljeno kadrovsko in izobrazbeno strukturo zaposlenih, ki je še kako potrebna za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje. Pridne malčke in njihove vzgojiteljice je nagovoril tudi kidričevski župan Anton Leskovar in jim v imenu vseh občanov čestital ob njihovem prazniku.
Kot je dejala ravnateljica Nežika Šešo je Vrtec Kidričevo v 60 letih deloval pod različnimi institucijami: „A vedno znova se je izkazalo, da je za tak zavod najbolje, da deluje avtonomno, če le ima dovolj oddelkov, tj. vsaj 10. Mi pa jih imamo 15 in še bi potrebovali kakšnega," je poudarila ravnateljica ter dodala: „Danes, ko praznujemo svoj 14. praznik samostojnega delovanja, smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni na prehojeno pot, saj smo v tem času dosegli veliko uspehov in
pevski zbor Allegro, predstavil pa se je tudi ženski pevski zbor Allegro. Ta je bil ustanovljen kot projektni pevski zbor za izvedbo projekta Filmska glasba, ki ga pripravljajo skupaj z MPZ Mladika in Pihalno godbo Ptuj. Projekt bo v celoti izveden 22. junija na proslavi MO Ptuj ob Dnevu državnosti, tokrat pa so nam predstavili nekaj obetavnih utrinkov.
Za konec zanimive prireditve, ki je kljub množici različnih dogodkov v sredinem popoldnevu, uspela napolniti dvorano ptujske Gimnazije, je na oder stopil združeni pevski zbor. Prav vsi zbori so
postali prepoznavni tudi navzven. S svojimi aktivnostmi in ustvarjalnostjo skrbimo za kakovosten vzgojno-izobraževal-ni proces v predšolskem obdobju, ob upoštevanju otrok z vsemi njihovimi potrebami in posebnosti na vseh področjih razvoja. Razvoj predšolske vzgoje je dopolnitev k družinski vzgoji in je širšega družbenega pomena. Vrtec igra zelo pomembno vlogo pri pridobivanju znanj in spoznanj v predšolskem obdobju otroka do vstopa v šolo. Znanstveno je dokazano, da je to obdobje izredno pomembno, saj se zgradijo vsi temelji, na katerih se kasneje nadgrajuje v izobraževalnem procesu v šoli in v življenju."
Družba se tega dejstva očitno zaveda, saj je z zakonom poskrbela za kvalitetno izvajanje predšolske dejavnosti, tako da imajo otroci optimalne možnosti za vsestranski razvoj. Ker pa so sposobnosti in
nastopili pod dirigentsko palico Jasne Drobne, ki je še enkrat dokazala, da je vrhunska zborovodkinja, ki je s svojimi zbori povsem upravičeno prejela mnoga priznanja in nagrade doma in v tujini.
Kot pojasnjuje Drobne-tova, je bil tokratni festival organiziran v želji, da bi postal in ostal tradicionalni zborovski dogodek v mestu Ptuj, ki je znano po tem, da je naklonjeno zborovskemu petju. Če gre soditi po prvem festivalu, je Ptuj gotovo dobil še eno zanimivo glasbeno prireditev, ki obeta, da postane tradicionalna.
Dženana Kmetec
potrebe otrok zelo različne, v kidričevskem vrtcu predpisan program kurikula že nekaj let bogatijo tudi z osnovami tujega jezika, plesnimi vajami ter pevskim zborom, predvsem za otroke pred vstopom v šolo. Vse to pa po besedah ravnateljice Nežike Šešo izvajajo izključno v interesu otrok, brezplačno in v sklopu kurikula.
Sicer pa javni zavod Vrtec Kidričevo aktivno deluje v številnih projektih, prek katerih skrbijo za zdravje in vsestranski razvoj svojih otrok. Projekti se med seboj prepletajo in jih staršem podrobneje predstavijo ob pričetku šolskega leta v posebni publikaciji, vanj pa vključujejo otroke glede na njihove sposobnosti in interes. Uspešno se vključujejo
Medtem ko je bila ob premieri že 10. maja dvorana gledališča nabito polna, tokrat odziv ni bil tako dober, saj je v sredo na Ptuju v razmiku nekaj ur potekalo več dogodkov, namenjenih otrokom, mladini in njihovim staršem, vendar je Zvezdica Zaspanka gledalce tudi tokrat navdušila.
V studiu, ki ga vodi Branka Bezeljak Glazer, sodelujejo osnovnošolci in srednješolci od 9. do 16. leta. V tokratni zasedbi so se na odrskih deskah predstavili Eva Zala Majceno-vič, Tomaž Šešerko, Luka Štole-kar, Aljoša Toplak, Maša Štebih, Aleks Pešic, Sara Rižnar, Rebe-ka Primožič, Melanie Golob, Anže Petrovič, Urban Munda, Vita Mrgole, Patricija Mar, Lara Roškar, Živa Šuta, Lara Maher in Aljaž Čibron.
Ob Bezeljakovi so kot mentorji tokratne predstave nastopili še Majda Fridl, Lado Jakša, Anastazija Topolovec, Dušan Fišer, Ana Delin, Simon Puhar, Daniel Vogrinec in Nelej Brun-čič. Vsi omenjeni so mojstri na svojem področju, tako da je predstava, kljub temu da je nastajala le nekaj mesecev - od
tudi v razne natečaje, za svoje uspešno delo pa so prejeli že vrsto nagrad. Otroška skupina Delfinčki je izdala svojo slikanico za natečaj Smar-team, kar je velik dosežek za celoten vrtec, udeležujejo pa se tudi tekmovanj na državni ravni, na katerih so prejeli že več priznanj.
Sicer pa so v tem letu z eko projektnim delom Čebelnjak skozi vse letne čase seznanjali otroke z zdravim načinom življenja in poudarjali nujnost sobivanja z naravo. Otroci so s pomočjo vzgojiteljic spoznavali življenje čebel in spoznavali, kako pomembna je skrb za čisto okolje, v katerem živimo. Prek izdelkov otrok je prisotnost čebelic čutiti in videti povsod po vrtcu, otroci pa so s svojimi vzgojiteljicami
januarja naprej - bila izpeljana odlično.
Ker pa je ptujski gledališki studio znan po tem, da je iz njega izšlo veliko pomembnih slovenskih igralcev, so mladi gledališčniki še toliko bolj motivirani. Ob tem, da sodelujejo pri nastajanju predstav in si pridobivajo bogate izkušnje, imajo namreč možnost sodelovati z odličnimi mentorji, ki so znani po vsej Sloveniji.
Gledališki studio pa je odigral tudi štiri predstave za ptujske osnovne šole s podporo MO Ptuj in Društva prijateljev
Gledališki studio je štiri
naredili tudi čebelnjake, pri čemer so bili pridni kot čebelice. Vse, kar so o življenju in delu čebel spoznali, pa so prikazali tudi v izredno domiselnem in bogatem programu, v katerem je nastopilo vseh 279 otrok, od 11 mesecev starosti do vstopa v šolo. Ob tem je pomembno, da so tudi vse kostume, v katerih so nastopili, izdelali sami, sešile pa so jih njihove vzgojiteljice. Sami pa so naredili domiselno sceno, ki je prikazovala življenje čebel, od tega, kako nabirajo cvetni prah, do tega, kako nastane med. In čeprav so otroci majhni, so uspeli dokazati, da se lahko tudi v predšolskem obdobju s pravilnim pristopom in metodo dela naučijo zelo veliko.
M. Ozmec
Ptuja iz Ljubljane.
Predstava je pripravljena tako, da je primerna za najmlajše kot tudi za najstnike in njihove starše. Vsi prispevki od vstopnin bodo namenjeni temu, da bo gledališki studio jeseni lahko nadaljeval delo. Takrat bo tudi vpis novih gle-dališčnikov. Bezeljakova upa, da bo tudi takrat tako dober odziv, kot so ga bili deležni letos, ko je ptujska in okoliška publika podprla mlade gleda-liščnike in njihov trud poplačala z glasnimi aplavzi.
Dženana Kmetec
pripravil tudi za osnovnošolce.
Ptuj • Festival pesmi in pravljice
Za vsakim obrazom se skriva zgodba srca ...
Otroška razigranost je minuli teden spet privrela na plan. 200 otrok in mladincev, ki v različnih zborih prepevajo pod vodstvom Jasne Drobne, je nastopilo na zanimivem in nevsakdanjem glasbenem dogodku Festivalu pesmi in pravljic.
Ptuj • Uprizorili Zvezdico Zaspanko
Mnogi igralci izhajajo s Ptuja
Skupina mladih gledališčnikov, ki ustvarja v Gledališkem studiu prve stopnje v Mestnem gledališču Ptuj (MGP), je v sredo predstavila predstavo Zvezdica Za-spanka. Premierno so jo uprizorili 10. maja, prejšnji teden pa so pripravili še ponovitve. Prispevke od vstopnin bodo namenili nadaljnjemu delu studia.
Foto: DK
Ptuj • Srečanje Hteratov
izkušnje in mladost v besedi
Območno srečanje literatov, ki je letos potekalo pod naslovom Moč besede, je ponovno v Staro steklarsko privabilo ljubitelje pisane besede. Monografija z deli, ki so nastajala v tem letu, bo luč sveta ugledala še ta mesec.
Literati, ki delujejo v ptujskem literarnem klubu, ki ga vodi znan Ptujčan, sicer profesor slovenščine, pesnik, pisatelj in dopisnik za naš časopis David Bedrač, so svoja dela ponovno predstavili ptujski publiki.
Na območnem srečanju literatov, ki ga je Javni sklad za kulturne dejavnosti Ptuj organiziral v sodelovanju z Zvezo društev Ptuj, so člani kluba predstavili svoje delo. V pogovoru z Bedračem se je predstavilo devet ljubiteljev pisane besede, ki so prebirali svoja dela, obenem pa predstavljali svojo pisateljsko pot in cilje. Ljubiteljski literati, ki delujejo v klubu, so povečini že dobro znani ptujskemu občinstvu. Letos so v klubu bili dejavni Cecilija Bernjak, Matilda Simo-nič, Katarina Zadravec, Melita Vidovič, Mirko Jaušovec, Erika in Mirko Kotnik ter najmlajši literat, dijak Gimnazije Ruše Nejc Klemenc.
Zanimivo je tudi, da sta ljubiteljska literata zakonca Erika in Mirko Kotnik člana, ki sta v klubu od njegove ustanovitve, torej 10 let. Doslej sta izdala dve pesniški zbirki, v katerih, kot pravita, povezujeta moško preprostost in žensko energič-nost. Na tokratnem srečanju sta v pogovoru z Bedračem povedala tudi, kako v pisanju funkcionirata v paru. Kot pravita, sta odlična kombinacija, vse odločitve pa so na koncu sprejete soglasno. „Na koncu, ko zadevo prebereva, večkrat
Srečanje literatov je potekalo v prostorih Stare steklarske.
zmeraj ugotoviva, da se strinjava," pravi Erika Kotnik.
V prvi vrsti pa so avtorji na srečanju spregovorili s svojimi deli, s prebiranjem pesmi in tekstov, ki so jih spisali. Vsa dela bodo izšla že ta mesec, po izboru Bedrača so namreč zbrana v monografiji.
„V klubu se srečujemo z različnimi idejami in to je bila tudi iztočnica tokratnega regijskega srečanja, zato smo izbrali geslo Moč besede. Povečini gre za avtorje, ki so ptujski publiki že dobro znani. Predstavljajo različne literarne zvrsti in vrste, kot zmeraj pa je bilo največ poezije. Srečali pa smo se tudi z zanimivimi proznimi teksti. Kar se tiče kvalitete, je bilo ocenjevanje del zelo zahtevno.
Včasih je ta preklop med profesionalno umetnostjo in ljubiteljsko zelo zabrisan. Sam se s to problematiko dolgo ukvarjam in težko bi rekel, da obstajajo zelo ostre ločnice. Včasih sem priča izjemnim tekstom tudi na polju ljubiteljske kulture. Sem se pa pri vseh avtorjih trudil, da bi izbral nekaj, kar je dovolj prezentno, zanimivo in da vse skupaj tvori zaključeno in zanimivo celoto," pojasnjuje Bedrač. Dodaja, da se je v 10 letih, kolikor ta klub na Ptuju deluje, v njem zvrstilo že več kot 50 literatov, od osnovnošolcev do ljudi, ki so v tretjem življenjskem obdobju. Zanimanje zato ocenjuje kot dobro, a dodaja:„Verjetno ga je še veliko več. Včasih zmanjka malo po-
guma, povsem brez potrebe. Resnično vabimo vse, ki bi želeli sodelovati, da se nam predstavijo, in če se najdejo v tem, bomo zelo veseli."
Klub seveda z delovanjem nadaljuje tudi v prihodnje. Za pomladek očitno ni treba skrbeti. Pohvalno je namreč tudi dejstvo, da je ptujski literarni klub v zadnjih letih privabil precej mladih k sodelovanju, tako da gre tudi za zanimivo medgeneracijsko druženje ter povezovanje izkušenj in mladosti. „Ta kombinacija druženja različnih starosti je še posebej zanimiva pri tem klubu," pa zaključuje Bedrač, ki bo že ta teden predstavil tudi sveže tiskano monografijo.
Dženana Kmetec
Prejeli smo
Pionirke PGD Bukovci so državne prvakinje
Gasilska zveza Slovenije je 2. junija 2012 na Ptuju v sodelovanju z Območno gasilsko zvezo Ptuj organizirala mladinsko gasilsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 187 enot iz Slovenije ter enoti mladincev s Hrvaške in Madžarske. Prireditev je v celoti uspela, žal pa je prišlo pri izračunu končnih rezultatov do napake, ki je pred samo razglasitvijo rezultatov ni bilo mogoče preveriti in popraviti. Gasilska zveza Slovenije se je pisno opravičila vsem prizadetim in obžaluje, da je prišlo do neljube napake.
Kaj se je zgodilo? Na osnovi pritožbe Prostovoljnega gasilskega društva Bukovci, ki so jo uradno posredovali Gasilski zvezi Slovenije naslednji dan -torej v nedeljo, 3. junija 2012 - se je v ponedeljek, 4. junija 2012, sestal tekmovalni odbor. Obravnaval je vsebino pritožbe in ponovno preveril rezultate elektronskega merjenja štafete na 400 m ter ugotovil, da so bili
podatki o času izvedbe štafete napačno zapisani na ocenjevalni list.
Na napako pri zapisu časa smo bili opozorjeni šele v času poteka zaključne slovesnosti. V tistem trenutku smo takoj izvedli preverjanje zapisa časa na ocenjevalnem listu in ugotovili, da je bil na ocenjevalnem listu zapisan identičen čas kot v rezultatih. Ocenjevalni list je podpisal predsednik ocenjevalne komisije in desetarke enote pionirk PGD Bukovci, kar je bilo za izračun rezultatov, ki ga je opravila komisija B, merodajno. V tistem trenutku nismo imeli podatkov o meritvah elektronskega časa. Te smo dobili šele zvečer po elektronski pošti. Iz podatkov smo ugotovili, da je bil pravilen čas štafete 82,71 sekund oziroma 1:22:71 minute in ne 122 sekund, kot je pomotoma zapisal predsednik ocenjevalne komisije na štafeti. Slednji vpisuje dosežene čase v sodelovanju s časomerilcem,
to nalogo pa je na tekmovanju opravljala Valerija Fišinger.
Iz navedenega lahko vidimo, da tekmovalni odbor v času podelitve ni imel osnove za spremembo rezultatov, čeprav je prisluhnil pripombam in tudi želel objaviti korektne rezultate. Obtožbi o neodzivnosti tekmovalnega odbora in želji po zadovoljitvi visokih gostov zato nikakor nista na mestu in sta glede na informiranost sodelavke, ki je dala to izjavo, zanesljivo močno pretirani ali pa celo slabonamerni.
Seveda bi lahko pravočasno ukrepali, če bi društvo oz. mentor, ki je lahko navzoč ob dese-tarjevem podpisu ocenjevalnega lista, takoj po nastopu enote sporočil tekmovalnemu odboru svoj sum o nepravilnosti izmerjenega časa.
Na osnovi zapisanega je tekmovalni odbor Gasilske zveze Slovenije sprejel naslednje sklepe:
»Pionirkam PGD Bukovci se popravi rezultat na 1039,99
točk, kar pomeni 1. mesto v kategoriji pionirk.
Popravljene rezultate v kategoriji pionirk se ustrezno objavi skupaj z opravičilom vsem tekmovalnim enotam.
Tekmovalni enoti pionirk PGD Bukovci podelimo pokal, medalje, značke in diplomo za 1. mesto ob primerni priložnosti.
Tekmovalne enote pionirk PGD Ljubljana - Rudnik, Hrušica in Mozirje obdržijo pokale in medalje, opravičimo pa se jim za napačno razglasitev prvih treh mest.«
Še enkrat se tekmovalni enoti pionirk PGD Bukovci, mentorjem, vodstvu in staršem v imenu tekmovalnega odbora opravičujemo in jih prosimo za razumevanje.
Predlagamo, da mladim gasilkam PGD Bukovci podelimo zaslužene nagrade na prireditvi Dan gasilca OGZ Ptuj, ki bo v nedeljo, 24. junija 2012.
Marko Pograjc, Gasilska zveza Slovenije
Pa brez zamere
Rovtarji
... v avtodomih in mislih
Mnogokrat sem že pisal o tem, daje za realno sliko lastne domovine in dogajanja v njej potrebno prestopiti njene meje ter pogledati, kako živijo tam zunaj. Prestopiti meje domovine seveda pomeni prestopiti tudi lastne meje, bolje rečeno, meje lastne ujetosti, saj s spoznavanjem novih dežel, ljudi in mentalitete širimo spekter svojega znanja, rastemo kot posamezniki.
Dober primer ujetosti v lastno omejenost so tisti najhujši rovtarji, hillbilly-ji v karirasto-kockastih srajcah, prikazani v ameriških filmih (ki v tem primeru celo podajajo precej relevantno sliko same tematike) - živijo v strogo lokalno izoliranem miljeju v avtodomih, družijo se zgolj med seboj, celoten "pogled" na svet tam pa dobijo preko televizijskih rumenih oddaj. Take rov-tarje zaznamujeta prepričanje o lastni pomembnosti (in posledično o ničvrednosti vseh ter vsega ostalega) ter domneva, da sta njihovo lokalno okolje in ureditev morda ne najboljša, a vseeno pravilna in niti najmanj ne toliko slaba, da se tam ne bi dalo živeti. Med seboj se bolj ali manj vsi poznajo, tvorijo trdno skupnost, se ob sobotah zvečer dobivajo na skupinskih plesih, kjer vsi korakajo v eno smer ob - seveda - zvokih pop-country benda, potem v nedeljo zjutraj vsi zmačkani od poceni vodenega piva in viskija sedijo v cerkvi, nato pa gredo v puščavo streljat kače ali kaj podobnega. Prišleki, ki namenoma ali slučajno prečkajo njihov "teritorij", so deležni pogledov izpod čela ter obravnave, ki jim daje vedeti, da tam niso zaželeni.
Tovrstne pojave se bolj ali manj vsem na tem koncu sveta zdijo tragikomične in celo slaboumne, kar je seveda ne čisto napačno, ampak precej zgrešeno. Zakaj? Zato ker pri tem ne vidimo, da znamo taki rovtarji biti tudi sami. Za to ni potreben avtodom z dvocevko v kotu, tudi ne zastava ameriškega juga na steni ter zlajnane pop-country popevke na radiu. Rovtarstvo je bolj kot kaj drugega stanje v glavi, psiho-sociološka zadeva. In s tem v mislih je treba, hočete ali nočete, priznati, da je rovtarstvo v Sloveniji še kako živo; pa da ne bo pomote - ne v dejanskih "rovtah", ampak povsod.
Pri rovtarstvu kot stanju, načinu razmišljanja ter življenja ne gre toliko za lokacijo kot skoraj izključno za proces mišljenja; za to, kar se dogaja v glavi. To je seveda pogojeno z okoljem, s socializacijo, z mediji in tako dalje. A čudovita lastnost naših možganov in psihološkega profila človeka kot posameznika je tudi (ali predvsem!) to, da si lahko te družbeno pogojene "nastavitve" v glavi tudi popravi(mo). To nikakor ni lahko - prav nasprotno, za to se je treba prekleto truditi (ne potruditi, kajti to spreminjanje teh nastavitev ni nekaj, kar se zgodi enkrat, kot klik na daljinec, ampak zahteva konstantna trud in naravnanost). In ena izmed najboljših poti do tega je tudi ta, da se človek poda ven, v tuje kraje, v tuje družbe, med tuje ljudi in navade ter tam z odprtimi očmi opazuje, posluša, premišlja; pa naj gre "zgolj" za malenkosti, kot sta stopnja vljudnosti v medsebojnem občevanju in vzdušje na ulicah, ali bolj poglobljena opažanja. Na ta način ne zgolj, da človek spozna nove ljudi in dežele, ampak tudi lastno domovino, dogajanje v njej ter svojo pozicijo začne gledati drugače, videti jasneje.
Verjemite - da se in vredno je poskusiti. Kajti ena izmed najbolj določujočih lastnosti rovtarjev je tudi ta, da nočejo niti pokukati iz svojega lokalno zabu-bljenega sveta, saj tam zunaj "itak ni nič zanimivega ali pametnega".
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www. rad io -tedn i k.si
TELEFON: 02 771 2261
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Ptuj • Vzpostavljeni prvi stiki s knjižnicami pobratenih mest
Knjižnica Sveti Sava v Arandelovcu
Z namenom, da predstavimo namen in cilje projekta Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje, smo zaposleni iz Knjižnice Ivana Potrča obiskali knjižnico Sveti Sava v Arandelovcu. Delovni obisk smo združili z obiskom ohridske knjižnice, ki smo jo predstavili v prejšnji številki Štajerskega tednika.
Mesto Arandelovac leži v osrčju Šumadije pod planinama Bukulja in Venčec in je od Beograda oddaljeno dobrih 70 kilometrov. Po zadnjem popisu prebivalstva (leta 2002) je večina prebivalstva srbska; skupaj ima nekaj več kot 24 tisoč prebivalcev. Arandelovac ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. V okolici se nahajajo rudniki gline, ki jo uporabljajo za izdelavo šamo-tne opeke. Znano je tudi, da so že leta 1811 začeli polniti mineralno vodo Knjaz Miloš. V mestu pa imajo tudi toplice z zelo lepim hotelom. Žal je ekonomska kriza pustila posledice, saj je kar nekaj lepih zgo-
Foto: arhiv KIP
Sprejem ptujske delegacije na občini Arandelovac. Od leve proti desni: mag. Matjaž Neudauer, pomočnica predsednika občine Jasmina Krsmanovič, direktorica knjižnice Sveti Sava Danijela Milo-vanovič, Mira Petrovič in Darja Plajnšek.
dovinskih zgradb obsojenih na žalostni konec.
Direktorica knjižnice je Danijela Milovanovič. S sodelavci
nam je razkazala knjižnico ter predstavila probleme, s katerimi se soočajo, obenem pa vizijo razvoja knjižnice. Knjižnica
Foto: arhiv KIP
Skupaj s kolektivom knjižnice Sveti Sava v Arandelovcu
Sveti Sava je pred tremi leti praznovala 140-letnico delovanja in je najstarejša institucija v mestu.
Prizadevajo si, da bi s svojim delovanjem in poslanstvom bogatili kulturno življenje v mestu, zato organizirajo različne razstave knjig, prirejajo literarne natečaje in pogosto sodelujejo kot soorganizator različnih kulturnih dogodkov v mestu.
Knjižnica ima 3 oddelke, in sicer oddelek, ki skrbi za nabavo in obdelavo knjig, oddelek za delo z bralci, od leta 2000 pa imajo tudi domoznanski oddelek.
Naš splošni vtis je bil, da si v Knjižnici Sveti Sava resnično prizadevajo razvijati knjižnično dejavnost; po besedah pomočnice predsednika občine ge. Jasmine Krsmanovič, ki nas je sprejela na občini, pa si na lokalni ravni želijo tako kulturnega, gospodarskega in turističnega napredka, zato v projektu Knjižnice pobratenih mest vidijo lepo priložnost koristnega in dobrodošlega sodelovanja.
Ob našem obisku je knjižnico obiskala tudi TV Šumadija, ki je posnela daljši prispevek o namenu obiska in projektu EPK 2012.
Prehitro je minil čas, ki nam je bil na razpolago. Razšli smo se kot dobri prijatelji, z obljubo, da se septembra ponovno srečamo na Ptuju.
Srečko Vrečar
Ptuj • Obisk prostovoljcev iz Italije
Vsak je lahko prostovoljec!
Prostovoljci so prav posebni ljudje. So tisti, ki premorejo veliko količino dobrote, nesebičnosti in spoštovanja do drugih. So tisti, ki so pripravljeni pomagati sočloveku, ko ta pomoč najbolj potrebuje, in so tisti, ki ne stavijo veliko na materializem. Prisotni so v vseh državah, zelo radi pa se medsebojno družijo in izmenjujejo izkušnje tudi na meddržavni ravni. V sredo so tako pri nas gostovali prostovoljci iz Italije.
Slovenska filantropija izvaja projekt prostovoljske izmenjave starejših GRUNTVIG, ki ga financira Evropska komisija. V sklopu tega je društvo Optimisti Ptuj v sredo gostilo pet prostovoljcev iz Italije. Ti so najprej obiskali Hišo sadežev družbe, medgeneracijsko skupnostno središče v Murski Soboti, nato pa so svojo pot iz Prekmurja nadaljevali proti Ptuju. »Želeli smo jih seznaniti z različnimi prostovoljskimi praksami pri nas in s kulturnimi posebnostmi krajev. Italijane, ki so člani različnih prostovoljskih organizacij v Comu, v Lombardiji v Italiji, zanimajo predvsem medgeneracijske aktivnosti naših prostovoljcev in program Starejši za starejše,« sta pojasnili Ana Ostrman in Jasna Toplak iz društva Optimist Ptuj.
Gosti iz Italije pa se niso družili le s člani društva Optimist; po uradnem sprejemu so jih namreč odpeljali do OŠ Mladika, kjer so jih pozdravili ravnatelj šole Bogomir Širov-nik, mentorice in mladi prostovoljci šole ter tudi predstavniki Centra za socialno delo Ptuj in
člani drugih prostovoljskih organizacij na Ptuju.
Ti so predstavili, kako pro-stovoljstvo v našem mestu poteka ter na kakšne vse načine se mladi povezujejo s starejšimi občani.
Izpostavljeno je bilo delovanje dnevnega centra, ki deluje
v sklopu CSD Ptuj. Njegovo delovanje sta predstavili prostovoljki Sonja Purgaj in Irena Toš. Kot sta pojasnili gostom, je center pred kratkim dobil nove prostore v Domu upokojencev na Ptuju, s čemer se je medgeneracijsko druženje le še okrepilo. O svoji odločitvi, da deluje kot prostovoljka, je spregovorila tudi Sonja Pur-gaj, upokojena ravnateljica OŠ Mladika. Prepričana je, da učitelji po upokojitvi lahko bistveno prispevajo k uspešnosti šolarjev, saj da so obšolske aktivnosti zelo pomembne. V dnevnem centru pa ne gre zgolj za učenje v smislu šolskih snovi, temveč v prvi vrsti tudi za druženje in kvalitetno preži-
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Malo mesto velikih zarot
Vse odkar spremljam dogajanje na ormoškem območju, moje delo zaznamujejo bolj ali manj podobne zgodbe, da ne rečem zdrahe. Seveda govorim o političnem življenju. Drugače so ljudje v našem malem mestu čisto ok. A glej ga zlomka - ko se lotimo politike, se zgodba popolnoma spremeni. Tako že dobrih deset let poslušam ene in iste zgodbe - kdo je naš, kdo je vaš, kdo komu nagaja, kdo komu podtika, kdo kaj prikriva, kdo laže, kdo je šala-bajzer in kdo nima pojma.
Dejstvo je, da so takšne politične debate v Ormožu res že stalnica. Ne glede na to, kdo je na oblasti. Tisti, ki je v opoziciji, se ne strinja z ničemer, kar predlaga aktualna oblast. V vsem je treba najti nekaj protizakonitega, nekaj laži, osebnih interesov, nesposobnosti ali pa samo tipkarskih napak. Samo da je razlog za javno razpravo in dokazovanje, tiskovne konference, odgovore na odgovor ali pa morda, če je sreča naklonjena, celo referendum. Samo da se dokaže „naš prav".
Občani ob takšnih razpravah najraje rečemo: Saj so vsi isti. In upamo, da se bo čez štiri leta kaj spremenilo. A vedno znova dolgih nosov ugotovimo, da nobene volitve ne prinesejo sprememb. Da četudi se vodilni zamenjajo na svojih položajih, oboji, ali pa bolje rečeno vsi, ostanejo zvesti svoji tradiciji. In četudi se na političnem parketu pojavi kakšen nov obraz, ki bi morda lahko presegel stare spore in zamere, se to ne zgodi. Neverjetno s kakšno lahkoto in hitrostjo se politični novinci priučijo ormoške politične folklore. Besede, kot so laž, podtikanja, neresnice, zavajanje, referendum v trenutku postanejo del njihovega besednjaka. Pa ne vem, ali imamo vsi Ormožani takšen način razmišljanja v krvi, in je samo vprašanje časa, kdaj bo ta naša plat imela možnost izbruhniti na plano, ali pa smo enostavno tako dobri učenci. A karkoli že je, očitno je prisotno samo v ormoški občini. Kajti v dveh novih občinah, ki sta odšli na svoje, se znajo dogovoriti. Ni prepirov, ni obtoževanj, tudi če se kdo s čim ne strinja, so debate kulturne. Bi se morda veterani morali politične kulture učiti od novincev?
Dejstvo je, da smo po političnih zdrahah Ormožani postali že prav znani. Ko sem namreč kdaj v kaki družbi iz drugega konca Slovenije povedala, da sem iz Ormoža, sem nemalokrat v odgovor dobila: „Joj, vi pa se tam vedno nekaj prepirate. Pa kaj se ti vaši politiki res ne znajo zmeniti?" Nismo torej znani le po dobri kapljici in lepih goricah. Očitno tudi politična nesoglasja lahko prispevajo k prepoznavnosti kraja. A nisem prepričana, da si vsi občani želijo, da jih v Sloveniji namesto kot vesele in gostoljubne ljudi prepoznavajo kot prepirljivce, ki v vsem vidijo le zaroto.
vljanje prostega časa. Kot pravi Purgajeva, je iz tega razloga želja tistih, ki delajo v dnevnem centru in na ta način pomagajo mladim, da bi ta pritegnil še več prostovoljcev in izvajal še več dejavnosti.
Gostje iz Italije, ki so z zanimanjem prisluhnili primeru
Prostovoljci iz Italije so v okviru obiska gostovali v OS Mladika. Otroci so pripravili gledališko predstavo.
dobre prakse, so predstavili model, podoben našemu, s to razliko, da se na primer v italijanskem zadeve zastavljene na način, da se usluge vračajo. Pri tem ne gre za materialne zadeve, ampak za protiuslugo. »Če na primer neka starejša gospa nauči nekega šolarja matematike, bo ta peljal njenega psa na sprehod,« so pojasnili gostje iz Italije. Sodeč po informacijah, ki so si jih izmenjali naši prostovoljci in gostje, gre za podobne modele. Kot so prikazali otroci OŠ Mladika, ki so nastopili v gledališki pravljici z naslovom Volk in križem kapica, pa je prostovoljstvo nekaj, kar lahko pritegne vsakogar.
Prostovoljci iz Slovenije, ki so tokrat nastopili v vlogi gostiteljev, naj bi svojim italijanskim gostom obisk predvidoma vrnili že v jeseni.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Ptuj • Srečko Šneberger, lastnik najstarejše slovenske razglednice
Razglednica, ki piše zgodovino
Ptujski zbiralec razglednic Srečko Šneberger je od nedavnega lastnik najstarejše slovenske in ptujske razglednice z datumom 25. november 1889; ta je na hrbtni strani ilustrirana z risbo gradu Zgornji Ptuj, ki dominira nad Ptujem. Tega dne naj bi jo odpo-šiljatelj napisal in jo tri dni kasneje poslal iz Judenburga prejemniku Robertu Zangenbergu v Leipzig. Poštni žig dokazuje, da je potovala in dosegla cilj. Edina pomanjkljivost naj bi bila v tem, da ni bila odposlana s Ptuja, čeprav nosi ptujske pozdrave.
Zgodovinar in ugledni slovenski kartofil Milan Škrabec, ki je avtor oziroma soavtor petih knjig, napisanih na osnovi starih razglednic, med njimi je tudi najobsežnejša monografija Slovenstvo na razglednicah, je o najstarejši slovenski in ptujski razglednici, povedal, da ji brez dvoma pripada primat. Doslej je veljalo, da je najstarejša slovenska razglednica ljubljanska razglednica z datumom 14. avgust leta 1891, ki je v posesti Zmaga Tančica. Škrabec je ob Šnebergerjevem odkritju povedal, da je že leta pričakoval, da se bo to zgodilo, glede na to da jih imajo tudi nekateri primerljivi avstrijski in italijanski kraji iz nekdanje skupne Avstro-Ogrske monarhije. Stančič ob tem pove, da je ptujska razglednica resnično nekaj posebnega. Najpomembneje je, da je potovala, na njej je datum celo dvakrat izpisan - na naslovni in hrbtni strani. Tudi preprosta risba na njej potrjuje, da gre za eno prvih razglednic. Milan Škrabec po izdelavi najstarejše slovenske in ptujske razglednice sklepa, da teh razglednic ni bilo veliko, obstaja pa tudi možnost, da je celo unikatna.
Na najstarejši slovenski in ptujski razglednici je risba ptujskega gradu, delo ptujske-
ga slikarja Aloisa Kasimirja, katerega izjemna slika ptujske vedute krasi tudi sejno sobo Mestne hiše na Ptuju. Kot pove Šneberger je avtorja risbe razkril na podlagi kratice AK v levem spodnjem robu razglednice. Nadaljnje raziskovanje pa je pripeljalo do še ene pomembne ugotovitve. Kasimirjeva risba je namreč povezana z nemškim društvom Schlaraffa, katerega član je bil tudi sam Kasimir. Gre za društvo, ki je negovalo prijateljsko druženje in bilo namenjeno umetnosti in kulturi, v katerem pa so bili lahko le moški. Prvega so nemški gledališniki ustanovili leta 1959 v Pragi. Ptujsko datira v leto 1884, delovalo pa je med letoma 1884 in 1886 pod imenom Petovia. Zanimivo je tudi, da so člani nosili šaljiva imena različnih vitezov, pogosto pa so bila povezana tudi s poklicno ali telesno značilnostjo posameznika. Komunikacija med člani društva je začinjena z veliko mero humorja in dovtipi. Na trenutno najstarejši slovenski razglednici je sporočilo zapisal kancler kolonije častnih romarjev Fernando. Schlaffarijski dopisovalci so praviloma pri dopisovanju najprej uporabili kratice R. G. u. H. z.! oziroma po slovensko: Najprej viteški pozdrav in rokovanje!
■Jf* ^TZji^*


■fin
Sfc'
.«Allí '
'M '
JunOnSi* _
v-,	■'
Foto: Črtomir Goznik
Najstarejša doslej znana slovenska razglednica.
Razglednice, pisma, dopisnice ...
Srečko Šneberger ni samo zbiratelj starih razglednic, v njegovi zbirki se najdejo tudi stara pisma, dopisnice in drug material, ki je vezan na Ptuj in okolico, predvsem se je osredotočil na zbiranje tovrstnega materiala iz avstro-ogrskega obdobja in je vezan na neke dogodke na Ptuju, ki topografsko opisuje Ptuj oziroma njegovo okolico. To njegovo zbirateljstvo traja že 40 let. Prve zbirke, ki jih je imel,
Markovci
Minimaturanti pri županu
Minimaturanti Vrtca Markovci so v petek, 1. junija, obiskali župana Milana Gabrovca.
Župan jih je sprejel pred vhodom v občinsko stavbo, kjer so se fotografirali, nato pa so se mali nadebudneži odpravili na ogled prostorov Občine. V nadaljevanju so zapeli
himno Mi smo minimaturanti, se posladkali s čokolado in sokom, od župana pa so prejeli še skromna darilca. Minimatu-rante so na obisku pri županu spremljale vzgojiteljice Nataša
in Simona Hameršak ter Polona Strelec Čuš. V Vrtcu Markovci je letos 30 minimaturantov, in sicer v skupinah Sončki in Smeškoti.
MZ
so v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer nad njimi skrbno bdijo. Arhiv je v nekem obdobju pridobil izjemno veliko razgledniškega materiala. To je bilo obdobje, ko ga je vodil Ivan Lovrenčič, ki je imel izjemno pozitiven odnos do tega. V svoji posesti imajo eno boljših tovrstnih zbirk v Sloveniji.
V nekem obdobju je Šne-berger z zbiranjem prenehal. Takrat je imel okrog 1500, če ne 2000 razglednic, kot sam pravi izredno kvalitetnega in redkega razgledniškega materiala, ki je pred okrog 15 leti pristal v ZA Ptuj, kjer zgledno skrbijo zanj. Po preteku dveh ali treh let se je zbirateljstva ponovno lotil, pravi, da je znova dobilo motiv. Oblikoval je novo zbirko okrog 400 razglednic boljšega materiala, redkejših primerov. Danes je do tega materiala izredno težko priti, celo zmeraj težje je, ker zasebnih starejših arhivov več ni. Podstrešja, kjer se je to shranjevalo, so se čistila, ti materiali so se uničevali oziroma odlagali na zbirališče odpadnega materiala, ker ne gre za neke vrednosti kot pri drugih materialih, ki so cenjeni kot antikvariat. Vse, kar je zbiralcem uspelo rešiti, je zato pravzaprav velik uspeh. Bolj ali manj je tovrstni material danes mogoče najti le pri trgovcih v tujini, ker se je, razumljivo, s Ptuja pisalo drugam, na samem Ptuju pa se morda najdejo tudi kakšni drugi materiali.
Kot pove Šneberger, je kar-tofilija tudi v svetu izredno razvita, to zbirateljstvo se lahko na vsak način primerja s filatelijo, numizmatiko, he-raldiko in podobnim, morda je celo v tem trenutku močnejše. Kartofili se srečujejo na velikih srečanjih v Gradcu,
na Dunaju, v Veroni, Londonu, Budimpešti, kjer prihaja do ponudbe razgledniškega materiala, med katerim se najdejo tudi slovenske razglednice, pa tudi Ptuj je med njimi, vendar je na splošno slovenskega materiala izredno malo, ker so bile tudi naklade manjše, zato pa so tudi cene sorazmerno visoke. Na teh srečanjih gre v bistvu za trgovce in trgovsko ponudbo. Do boljšega razgledniškega materiala je mogoče priti na zaključenih dražbah, kjer pa tudi cene gredo v nebo.
Do razglednice po internetu
Pri prebiranju literature in medmrežja je Srečko Šneber-ger ugotovil, da bo na dražbi različnega materiala pri enem od večjih trgovcev v Augsbur-gu v Nemčiji naprodaj tudi razglednica Ptuja iz leta 1889. Ko si jo je ogledal, je ugotovil, da gre za zelo redek primer. Doslej najstarejše razglednice Ptuja, ki jih je poznal, so imele letnico 1891. Ker je šlo za najstarejši primerek, se je bilo treba hitro odločiti in konkurirati. Ponudbo je oddal pisno in prek elektronske
pošte in napeto čakal na izid - zbiratelji ta občutek dobro poznajo. Na osnovi pisne ponudbe je bil najboljši ponudnik, najstarejša slovenska in ptujska razglednica se je tako »vrnila« na Ptuj, kjer je tudi nastala. Seveda ni mačji kašelj, da svojo zbirko obogatiš z najstarejšo doslej znano slovensko razglednico, ob tem pa je na njej še podoba Ptuja, tvojega domačega mesta, ki jo je narisal priznani slikar Alois Kasimir, ki je od otroštva živel na Ptuju. Vsakemu zbiratelju je to v izjemen ponos, tudi Srečku Šnebergerju, da je uspel priti do najstarejše slovenske razglednice.
Razglednice, ki govorijo o dogodkih - tem v svojem zbi-rateljstvu daje prednost -, so pogosto zabeležile dogajanja, ki so bila v času njihove izdaje manj pomembna, zato jih niti ni najti v različnih kronikah, po zaslugi razglednic pa so se vendarle ohranila in prenašala naprej. Sliki dogodka na naslovni strani je ponavadi dodan kratek zapis na hrbtni strani razglednice. Gre za razglednice, ki nosijo izjemno zanimiva sporočila, poudari Šneberger. Med njimi je tudi razglednica, ki govori o župniku Poljancu iz Koroške, ki je bil prva fašistična žrtev na avstrijskem Koroškem. Bil je zavedni Slovenec, ki je spodbujal slovenstvo, doma od Sv. Urbana (Destrnika). Iz vsakega takega teksta na razglednici se da veliko naučiti, nekaj spoznati in dodati k tistemu, kar že veš. Tako so razglednice lahko tudi neke vrste zgodovinsko čtivo za vse tiste, ki znajo ceniti tovrstno sporočilnost.
Izziv za nadaljnje bogatenje zbirke si Šneberger, potem ko je postal ponosen lastnik najstarejše slovenske in ptujske razglednice, težko postavi. Zagotovo pa ji bo tudi v prihodnje dodajal vse, kar bo novo in zanimivo, kar je v estetskem in slikovnem pogledu kvalietnejše. Najti še kaj starejšega, pa je s to razglednico slovenski izziv. Vsi zbiralci na nek način stremimo k temu, da se dokopljemo do čim starejšega materiala, medsebojno sodelujemo, se spoštujemo in imamo zdrave odnose, je pogovor o pridobitvi najstarejše slovenske razglednice še povedal Srečko Šneberger.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Srečko Šneberger, lastnik najstarejše slovenske in ptujske razglednice iz leta 1889.
Foto: MZ


' "V R v


-k* - .v


16. junij
Utališče Moškanjci P" Ptuju www.polimaraton.si
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Zimska avantura (7.)
Iz raja proti peklu
Foto: D. Zorko
Eden najbolj osovraženih napisov vseh časov
Tako kot Rim je bil tudi Bamberg zgrajen na sedmih gričih, in sicer okoli leta 900 našega štetja. Mestece je tudi pod zaščito UNESCA, človek bi pa potreboval kar nekaj dni, da bi si vsega ogledal. O vseh znamenitosti na tem mestu ne bi pisal, ker sva prispela zvečer, nama je namreč po glavi šlo kaj drugega kot ogledi muzejev in cerkva.
Najprej sva iskala prenočišče, ki bi lahko bilo približno v centru, a je bilo menda vse polno. No, občutek sva imela, da se z nama nihče ni hotel ukvarjati, saj sva kar po dveh bajtah rogovilila kar nekaj časa, nikjer ni bilo žive duše, na koncu pa so nama povedali, da so vse postelje zasedene. Še več, en možakar naju je poslal kar v nek pregrešno drag penzion, za katerega pa sva hitro ugotovila, da je lastnica pravzaprav ženkica od tega tipa, ki je potemtakem hotel samo zaslužiti na dveh revežih. Po premisleku sva se kar na slepo začela igrati z najino navigacijo in glej ga zlomka, naprava nama je našla solidno prenočišče. Hitro smo se dogovorili in že sva bila nazaj v mestu.
Tudi ponoči je imel človek občutek, da je mestece ena sama
Grad na enem izmed sedmih gričev
zgodovina: poslikavam, zvonikom in okrašenim pročeljem ni bilo ne konca ne kraja. Razočaralo naju je le dejstvo, da je bila večina barov že ob enajstih zaprta. Tudi tržnica in božični sejem sta že zapirala svoja vrata, le nekaj preostalih gostov se je počasi odmajalo s prizorišča. In ko sva tako nekaj vohunila po neki siromašni ulici, nenadoma zaslišiva glasbo. Ni bilo treba besed, čez dve minuti sva že kampirala v nabito polnem barčku, kjer sta dva priletna možakarja v živo igrala stare hite. In ne samo
to - lastnik je bil nek stari roker, ki je veliko pivo točil po slaba dva evra! Skoraj ceneje kot pri nas. Kot se to spodobi, je za mu-zikante po gostilni poromal še klobuk od rok do rok, v katerega je vsak vrgel nekaj za vbogajme, da nista igrala zastonj. Ljudje so peli in uživali, resnici na ljubo pa sva bila midva tam najmlajša in najbolj sramežljiva. Do tretjega piva ...
Nisva hotela biti preveč fina, a k prenočišču so nama udobno vključili še zajtrk, ki je bil res fantastičen. Vsakega gosta je čakala miza z imenom in svežim kruhom, le naju ne, ker sva pač prišla pozno in niso imeli časa napisati. Nič ne de, v trenutku sva zmazala skledo jogurta in en pladenj klobas, kar je bilo sicer namenjeno za vse, a ker sva bila pač prva na vrsti, so drugi morali še malo počakati. Super je bilo, le malo daleč od centra . Takoj po zajtrku sva jo mahnila v kraj, ki se ga mnogi spominjajo z grozo in strahom. Kot zadnjo postajo na poti domov sva si izbrala Dachau.
Ze vožnja tja je bila kljub lepemu vremenu nekako turobna. Do Dachaua med drugim vodi
tudi dolga ravnina, ob kateri rastejo cele vrste dreves, ki izgledajo zelo strašljivo, zato ti nehote na pamet pade naslov filma Pot brez povratka. Ko sva lepo parkirala in šla proti vhodu, ni bilo nikjer opaziti nasmehov ali razigranosti, kot je to v navadi pri izletnikih ali dopustnikih. Vsi so bili smrtno resni, resnici na ljubo pa tudi nama ni bilo do šale. Ze sam vhod je strašljiv, če si le malo predstavljaš, kaj se je tu dogajalo med 2. svetovno vojno. Pravijo, da je od Dachaua bolj grozen le še Auschwitz.
Znameniti napis Arbeit macht frei je pospremil za ogrado več kot 7.000 ljudi iz naše bivše skupne države, med njimi je bila večina Slovencev. Videti je mogoče tudi nekatere osebne dokumente, ki so bili po večini slovenski. Sprejemne sobe, tuširnice, mučilnice, sobe za poskuse na ljudeh ...celoten scenarij se ti nehote odvrti pred očmi. Ogledala sva si tudi polurni filmček o grozotah, med katerim sem sicer nehote zaspal, a vseeno to ni popravilo splošnega vtisa. Ohranjeni sta tudi še dve hiški, kjer so zaporniki bivali in spali, na koncu pa lahko greš do krematorija, kjer so kurili ljudi. Ze sama ograja in stražni stolpi spominjajo na stare vojne filme, še dobro pa je, da vsaj teh peči v filmih niso kazali od blizu. Nisem mogel verjeti, nekateri so prav uživali, ko so se pogovarjali in pozirali pred pečmi. Pa še to: v rabi imajo tudi računalnik, prek katerega lahko najdeš svoje sorodnike, ki so kdaj bivali v tem taborišču. Midva sicer nisva našla nikogar, se je pa drugim obiskovalcem večkrat utrnila solza, ko so se jim izpisovala znana imena.
Z grenkim priokusom sva se odpravila iz tega žalostnega kraja. Presenetljivo ali pa ne, toda odkar sva zapustila Flensburg, nisva imela prav nobenih težav več. In kljub radovednosti in nagnjenosti k popotništvu me pozimi tam zgoraj zlepa več ne bodo videli.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: D. Zorko
Midva • Partnerski odnosi
Zakaj je vedno tako težko?
Stara sem triindvajset let in končujem fakulteto. Moj problem je predvsem v tem, da imam fanta, ki je prijazen do mene, me ima rad, jaz pa mu tega ne znam vračati oz. mi gre včasih že na živce. Prejšnji fant me je varal in poniževal, jaz pa ga še vedno pogrešam. Kaj je narobe z menoj? V naši družini je bilo veliko poniževanja: oče je alkoholik, imam še tri sestre in enega polbrata. Če resnično prihajajo vse moje stiske iz moje družine, kako naj potem bom srečna in živim drugače, kot so moji starši? Kako se naj sprostim ob nekom, ki me ima samo rad, če sem sama v sebi nesrečna in nezadovoljna?
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
Lepo pozdravljeni!
Stari ste triindvajset let in ste v obdobju iskanja same sebe. Veliko razmišljate o odnosih, predvsem vas moti dejstvo, da je fant do vas prijazen, vam pa to njegovo vedenje gre na živce, kot pravite. Ob tem še opisujete družinske stiske, ki ste jih doživljali ob očetu, zasvojenem z alkoholom.
Predvsem se umirite ob svojem fantu in se imejte radi. Dovolite si imeti lep odnos do sebe in do njega. Poskušajte začutiti toplino v odnosu do sebe, predvsem pa bodite sočutni do sebe. So stvari, ki se še prebujajo iz preteklosti in imajo toliko vpliva na vas in vaše odnose, kolikor vi dovolite. Verjamem, da je veliko stvari nezavednih in se vam kar dogajajo, veliko pa je tudi tega, kar vidite in čutite
in imate ves potencial, da to spremenite. Ko ste bili otrok, niste imeli vpliva na vedenje drugih, sedaj pa ste odrasla oseba in se lahko naučite živeti drugače.
Poskušajte početi čez dan nekaj, kar vam daje pozitivno energijo, kar vas navdušuje. Pustite preteklost tam, kjer je, naj sama zapre vrata za seboj. Svoj pogled uzrite v prihodnost, objemite fanta, ker je vaš in ga imate radi. Hkrati pa tudi nase začnite gledati kot na nekoga, za kogar želite poskrbeti. Ljudje iz vaše preteklosti tega niso znali in vse kar niste dobili od svojih staršev, morate razviti sami. Pot, ki jo začenjate v življenje, je predvsem vaša, sami boste morali najti mir v sebi in odpustiti preteklost. To pa lahko naredite samo, če svet uzrete z drugimi očmi.
Vaše videnje in posledično čutenje življenja govori o starih modelih, ki so vam jih predali starši. S tem ni nič narobe, samo čutenja so, ki čakajo, da si jih ovrednotimo na nov način. Vsa ta jeza, stiska, negotovost in žalost govori o tem, da čutenja še prihajajo iz preteklosti in jim dovolite, da vam vplivajo na življenje.
Odpustite očetova dejanja od sebe, razmišljajte, kaj lahko danes naredite za fanta, za svoje bližnje, da bodo vaši odnosi polni in prijetni in se bo življenje zavrtelo v drugo smer. Kajti to kar dajete navzven, se vam vrača. Smo kot magneti in naša občutja imajo svojo vibracijo. Poskušajte razmejiti: vi ste vi in vaše življenje je vaše, kam ga boste peljali in v katero smer boste šli, je odvisno od vaših odločitev.
Si želite lep zrel odnos s fantom? Potem naredite nekaj za to in ne čakajte, da bodo drugi prišli prvi. Vi stopite v življenje in dajte sebe v odnose v polnosti. Ravno tako ne čakajte, da se vam bodo ljudje opravičili za bolečine iz preteklosti. Ljudje, ki povzročajo drugim bolečine, sami sebe ne čutijo in njihov odnos govori o njih samih. Začutite, da niste žrtev preteklosti, temveč imate moč, da to preteklost postavite na svoje mesto in se danes odločite drugače. Živite drugače, živite polno in preteklost bo izgubila svojo moč. Naredite vse, kar je danes v vaši moči, da se boste počutili dobro. In jutri to ponovite. Poskrbite zase, radi se imejte in živite polno.
Vse dobro vam želim v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - Zakonski in družinski center, Trstenjakova ul. 9
Torek, 12. junij
Danes goduje Janez. Danes je dan boja proti otroškemu delu. 1683 je turška vojska začela oblegati Dunaj. 1812 je Napoleon z veliko armado prestopil Njemen in začel napad na Rusijo , ki se je na koncu končal kot katastrofa za napadalca. 1829 se je rodila švicarska pisateljica Johanna Spyri, ki je z zgodbami za otroke, v katerih nastopa deklica Heidi, zaslovela po vsem svetu.
1867 je bila sklenjena avstro-ogrska nagodba, s katero je Avstrija priznala Madžarski pravico do lastnega parlamenta in ustave. Tako je nastala Avstro-Ogrska država. Sreda, 13. junij Danes goduje Anton.
Med drugim je tudi zavetnik zaljubljence, zakoncev, žensk, otrok, revežev in popotnikov.
1897 se je rodil finski atlet Paavo Nurmi. Na treh olimpijskih igrah je zbral 9 zlatih in 3 srebrne kolajne, ko je bil na višku pa je postavil 19 svetovnih rekordov.
2000 so po devetnajstih letih prstane zaporne kazni v Italiji pomi-lostili Turka Alija Agco, ki je leta 1981 izvedel atentat na papeža Janeza Pavla II in ga huje ranil. Turki so ga znova zaprli, ker so ga bremenili še za druga teroristična dejanja. 1827je slovenski kmet Andrej Dovgan iz Šembij pri Knežaku v imenu kmetov 25 vasi premskega kantona oddal cesarju pritožbe o slabih razmerah. Četrtek, 14. junij Danes goduje Vasilij. Danes je svetovni dan krvodajalstva. 1793 je Velika Britanija s pogodbama s Prusijo in 30. junija še z Avstrijo dopolnila evropsko koalicijo proti revolucionarni Franciji. 1811 se je rodila ameriška pisateljica Harriet Beecher Stowe, znana predvsem po delu Koča strica Toma v katerem je predstavila problematiko ameriških črncev.
1832 se je rodil nemški inženir Nikolaus Otto, oče Ottovega motorja - batnega motorja z notranjim izgorevanjem. 1864 se je rodil nemški nevrolog Alois Alzheimer. Leta 1906je prvi opisal degenerativno bolezen možganov, danes znano kot Alzhei-merjeva bolezen, za katero je značilna slabitev spomina in nekaterih spoznavnih funkcij.
1886 je umrl ruski dramatik Aleksander Nikolajevič Ostrovski. Bil je eden najpomembnejših ruskih dramatikov in do Čehova vodilna osebnost ruskega odra.
1903 je srbska narodna skupščina po uboju kralja Aleksandra
Obrenoviča in njegove žene Drage Maškin za novega kralja izvolila
Petra Karadodeviča.
Petek, 15. junij
Danes godujeta Vid in Bernard.
Danes je svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi.
1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila kralja Janeza Brez dežele, da je s svojim pečatom potrdil Magno charto liberta-tum, najpomembnejši staroangleški temeljni zakon. 1815 je bila na Dunaju padcu Napoleona med zasedanjem kongresa ustanovljena Nemška zveza, ki jo je sestavljalo 38 suverenih nemških držav in državic. 1843 se je rodil norveški skladatelj Edvard Grieg. 1896je velik potres razdejal severno obalo japonskega otoka Hondo in zahteval nad 27.000 žrtev.
1979 sta na konferenci na Dunaju sovjetski predsednik Brežnjev in ameriški predsednik Carter podpisala sporazum o omejitvi oboroževanja Salt II.
1997 je na volitvah za predsednika Hrvaške zmagal dotedanji predsednik dr. Franjo Tudman. Sobota, 16. junij Danes goduje Beno. Danes je mednarodni dan beguncev. 1671 je bil usmrčen je bil kozaški vodja Stenka Razin. 1894 so v Parizu sklenili obnoviti olimpijske igre. 1963 je poletela v vesolje prva ženska, sovjetska poročnica Valentina Tereškova.
1912 sta planinca in zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar v Kranjski Gori ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe v Sloveniji.
1942 se je začela velika italijanska ofenziva na partizansko vojsko v zasedeni »Ljubljanski pokrajini«.
1991 je Lojze Peterle obvestil člane vlade, da bosta Slovenija in Hrvaška samostojnost razglasili istočasno. Nedelja, 17. junij
Danes goduje Dolfe.
Danes je svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše.
1789 so meščanski poslanci kot tretji stan državnih stanov v Parizu proglasili ustavodajno skupščino.
1818 se je rodil francoski skladatelj Charles Gounod, najbolj znan po operah Faust in Romeo in Julija. 1882 se je ruski skladatelj Igor Stravinski. 1944 se je po odločitvi prebivalcev na plebiscitu Islandija iz kraljevine preoblikovala v neodvisno parlamentarno republiko. 1953 so ogorčeni Vzhodni Berlinčani zahtevali politične pravice ter svobodo tiska in govora. Po dveh dnevih so demonstracije zadušili s pomočjo sovjetskih tankov. 1967 je Kitajska preizkusila svojo prvo vodikovo bombo. Ponedeljek, 18. junij Danes goduje Marko.
1551 se je rodil Bartolomeo Ammanati, kipar in vodilni arhitekt italijanskega zgodnjega baroka.
1884 se je rodil francoski politik Edouard Daladier, ki je kot francoski premier v imenu Francije podpisal münchenski sporazum, po katerem si je lahko Nemčija brez nasprotovanja priključila češkoslovaške Sudete.
1928 je Amelia Earhard kot prva ženska sama preletela Atlantik. Čez štiri leta je svoj podvig ponovila.
1953 so razglasili republiko Egipt. Njen prvi predsednik je postal general Nagib.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Poletje se še vedno obotavlja
Še vedno nas spremlja nestanovitno in za ta letni čas nekoliko prehladno vreme. Hitre spremembe temperatur rastlinam seveda ne koristijo. Poleg tega so plodovke oslabljene že zaradi nizkih majskih temperatur. Zato še vedno priporočam uporabo pripravkov iz alg ali aminokislin. To so Algoplasmin, Aktivin, Agrofito, Bioplantella Vita, Protitfert, Drin in še kateri drugi. Te pripravke uporabljamo tako za balkonske rastline kakor tudi pri enoletnicah na vrtu, dobro pa bodo deli tudi vsem vrtninam,^posebej še tistim, ki imajo raje vroče in sončne poletne dneve in jih sedaj zebe. Tako bodo rastline lažje počakale na prave poletne dneve. Še en dober učinek teh pripravkov je ta, da so rastline tudi bolj odporne na bolezni, ki imajo v tem času idealne pogoje za razvoj.
Balkonske in okrasne rastline
Nekatere trajnice, kot je volčji bob ali lupina, potonike, orlice in tudi ostrožniki, so že odcve-tele. Cvetove s semenskimi zasnovami porežemo čim prej, tla okoli korenin prerahljamo, okrog njih natresemo nekaj komposta (1 l/m2), nato pa jih zastremo z lubjem ali pokošeno travo. V tem primeru lupine in ostrožniki pogosto še enkrat zacvetijo.
Tudi nekatere lilije so že odcvetele; ne puščajte semenskih zasnov predolgo na steblih, če želite ohraniti čebulice čim bolj zdrave. Pustimo pa stebla z listi tako dolgo, da porumenijo. Šele nato jih odrežemo. Zaradi vlažnega in toplega vremena so idealni pogoji za razvoj gnilob in plesnob na čebulicah in gomoljih cvetlic. Zato jih redno, kadar je le mogoče in ni premokro, zalivamo izmenično z žajbljevim in kamiličnim čajem, najboljši in v
Zdravstveni nasveti
tem trenutku najbolj primeren pa je pripravek iz listov hrena.
"i • v v • \ • v	•
Zelišča in disavnice
Hrenova korenika je zelo zdravilna, s svojim pekočim okusom pa nujna priloga kuhane govedine in seveda sestavni del tradicionalnih velikonočnih praznikov. Rastlina pa lahko postane tudi nadležen plevel, če nismo pozorni.
Kako pa jo lahko izkoristimo v boju s težavami na vrtu? Uporabimo ga lahko kot čaj ali kot brozgo.
Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 g listov v 1 l vode. Mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru.
Razredčena tekočina v razmerju 1:1 do 1:5 je odlična v boju proti zeleni plesni in moniliji (ja-
Odvisnost
Odvisnost je opredeljena kot motnja, ki nastane zaradi uživanja snovi (drog) - dovoljenih in nedovoljenih, ki vplivajo na človekovo razpoloženje, zaznavanje ali čustveno stanje. Med dovoljene in družbeno sprejemljive droge štejemo tobak in alkohol, med nedovoljene pa marihuano, kokain, heroin, sintetične droge LSD, ekstazi in druge. O odvisnosti od prepovedanih drog govorimo, kadar osebe brez neke substance niso sposobne živeti, opravljati osnovnih življenjskih potreb, poskrbeti za ustrezno zadovoljevanje socialnih in ekonomskih potreb. Odvisnost ni samo razvada, je tudi bolezen, ki spremeni osebnost zasvojenca.
Odvisnost od nedovoljenih drog je tista, ki ima najbolj negativni prizvok in se je vsi najbolj bojimo. Posledice zlorabe drog so intenzivnejše, hitrejše in hujše kot npr. pri alkoholizmu. Žal je tovrstna odvisnost pogostejša pri mlajših, pri otrocih in mladostnikih nad 15 letom starosti, ki imajo občutek, da nimajo kaj izgubiti, da imajo vse pod nadzorom, ne skrbijo jih zdravstvene posledice, nimajo otrok, službe in živijo od danes na jutri.
V začetnih obdobjih prevladujejo ugodni učinki drog, občutek nadzora, moči in svobode. Učinek pri uživanju drog je primerljiv z občutkom čistega zadovoljstva - ta intenzivnost je mnogo izrazitejša kot v realnem življenju, ko moramo za ta občutek vložiti kar nekaj napora. Pri drogah napor ni potreben, dovolj je le, da jih zaužijemo. Gre za proces, ki se razvija in poglablja; v začetnih obdobjih prevladujejo ugodni učinki drog, kasneje pa zasvojeni za dosego istega učinka potrebuje vedno več droge - to imenujemo toleranca.
Odvisnost od zdravil
Odvisnost od zdravil je manj poznana, o njej se sorazmerno malo govori in piše, vendar je prisotna. Zdravila na recept (redko gre za zdravila brez recepta), ki se zlorabljajo ali ki se nepravilno uporabljajo, lahko postanejo
»droge«. Odvisnost se razvije po daljši, stalni, ponavljajoči se uporabi sredstev, ki lahko povzročajo odvisnost. To so predvsem močnejša zdravila za lajšanje bolečin, pomirjevala in uspavala. Ko odvisnost enkrat nastopi, je zelo težko ozdravljiva! Ob tem je pomembno poudariti, da močna zdravila za lajšanje bolečin, dokler jih bolnik potrebuje, ne bodo povzročila odvisnosti. Z izboljšanjem zdravstvenega stanja pa je ta zdravila treba zmanjšati in ukiniti.
Kot pri vsaki odvisnosti se tudi tukaj pojavi drugačno obnašanje zasvojene osebe, fizična in psihična odvisnost pa to osebo vodi v ponovno uživanje zdravila. Da bi vedno znova doživljala ugodno razpoloženje in predvsem da bi se hkrati izognila neprijetnim posledicam ne jemanja zdravila (glavobol zaradi odtegnitve-nega sindroma protibolečinskih zdravil!). Tudi pri zdravilih poznamo pojav tolerance.
Zdravila, ki povzročajo odvisnost, prepoznate po oznaki § na zunanji ovojnici. Večina zdravil, ki lahko povzročijo odvisnost, vpliva tudi na sposobnost za upravljanje z motornimi vozili, na kar vas opozarjata poln ali prazen trikotnik (A). Pri uporabi zdravil je pomembno, da pacient natančno upošteva navodila zdravnika in farmacevta!
Odvisnost od nedovoljenih drog
Odvisnost od prepovedanih drog ocenjujemo po naslednjih kriterijih:
-	toleranca - za doseganje želenega učinka je potrebna vedno večja količina droge (ali zdravila);
-	abstinenčna kriza ali odte-gnitveni sindrom
-	odtegnitveni sindrom sestavlja skupina znakov in simptomov, ki se pojavijo ob nenadni odtegnitvi ali ob hitrem znižanju odmerka (potenje, krči, vročina ...);
-	drogo odvisnik jemlje v večjih količinah in dalj časa, kot je načrtoval;
-	prisotna je trajna težnja ali neuspešno prizadevanje po zmanjšanem ali kontroliranem jemanju droge;
-	največji del časa se porabi za
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
dejavnosti, povezane s preskrbo droge, njeno uporabo in okrevanjem od njenih učinkov;
-	zaradi uživanja droge prihaja do prekinitve ali poslabšanja pomembnih družbenih, poslovnih, rekreacijskih dejavnosti.
Odvisnost je povezana s številnimi težavami in zapleti, kot so:
-	droge vplivajo na stopnjo zavesti in razpoloženja ter lahko sprožijo halucinacije,
-	vedenjske motnje pri otrocih in mladostnikih,
-	nespečnost, depresija, motnje koncentracije,
-	zmanjšana poklicna in šolska uspešnost,
-	nejasne trebušne težave in bolečine, glavoboli,
-	sledi vbodov na različnih delih telesa,
-	kronične težave z nosno sluznico (kokain),
-	spremenjena širina očesne zenice (ozke pri heroinu),
-	motnje srčnega ritma,
-	povečano tveganje za nastanek nesreč (marihuana zelo upočasni odzivni čas),
-	finančne težave,
-	zahtevno in manipulativno vedenje bolnika,
-	večja možnost okužb s hepa-titisom B in C ter virusom HIV!
Najpogosteje uporabljane droge so morfij, heroin, konoplja, kokain, ekstazi (ectasy), amfetamini, LSD. V nadaljevanju bom podrobneje predstavila posamezne nedovoljene droge, kako delujejo, kakšne nevarnosti spremljajo njihovo uporabo.
Smiljana Markež, mag. farm., Lekarna Ptuj
gode, solata, koščičasto sadje).
Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 g rastlinskih delov: listov in cvetov za 10 l vode. Postavimo na toplo. Redno, vsak dan, premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo in uporabimo. Vedno uporabljamo plastično posodo in deževnico ali postano vodo.
Zelenjavni vrt
Na zelenjavnem vrtu se že pojavljajo težave, na katere sem že večkrat opozarjala. Plodovke so v maju zelo oslabele, saj je bilo premrzlo, zdaj pa se pričenjajo bolezni. Posebej na udaru je paradižnik, vendar se marsikje tudi bučnice ne držijo dobro. V prvi meri svetujem, da tla okoli teh rastlin po padavinah zastrete in tokrat s slamo. Ta ima namreč odlično lastnost. Podnevi zelo dobro vpija sončno toploto (tudi ko je sonca zelo malo) in z njo ponoči greje plodovke.
Na prostem imamo že težave s krompirjevo plesnijo, ki se pojavi vedno, kadar so rastline predolgo vlažne, redno škropljenje s pripravki iz rmana, preslice, žajblja, kamilic, česna in čebule v času, ko je nevarnost visoka, bo zmanjšalo in omililo napad bolezni. Pripravek iz česna, kopriv in preslice dobite tudi v trgovinah. Ker so sedaj razmere za razvoj bolezni izredno ugodne, je zelo priporočljivo, da vsaj enkrat tedensko uporabimo katerega izmed teh pripravkov, enkrat na teden pa rastline poškropimo s krepčilnimi pripravki (algami ali aminokislinami) ali pa doma narejenim čajem iz cvetov regrata ali ognjiča.
Da bomo rastline čim bolj obvarovali pred okužbami s to nevarno boleznijo, moramo misliti že ob sajenju. Bolezen omilimo z naslednjim:
-	izberemo odporne sorte, pri tem imajo hibri-di prednost;
-	pri paradižniku, papriki, jajčevcu sadimo primerno velike sadike, tiste s cvetovi in plodovi so že prevelike, pri krompirju sadimo zdrave gomolje, na kar pazimo že pri pridelavi, še bolje pa je, da kupimo certificiran semenski material;
-	z organskimi gnojili gnojimo zelo zmerno, tako je paradižnik običajno bolj primerno gojiti na drugi poljini,
-	upoštevamo vsaj triletni kolobar;
-	upoštevamo dovolj veliko razdaljo med rastlinami, listi odraslih rastlin se naj med seboj dotikajo, ne smejo pa se prekrivati;
-	vrste naj bodo v smeri vetra, ki najpogosteje piha, tako bo veter hitro osuševal liste,
-	rastlin nikakor ne zalivamo po listih;
-	mokrih ali vlažnih rastlin se ne dotikamo, ne odstranjujemo zalistnikov ali trgamo plodov;
-	paradižniku redno odstranjujemo zalistnike, papriko vzgojimo na tri vrhe, po potrebi ji damo oporo;
-	paradižniku odstranjujemo spodnje liste takoj, ko se plodovi začnejo barvati;
-	krompir naj raste čim dlje stran od paradižnika;
Foto: Miša Pušenjak
Opora in hkrati streha nad paradižnikom, pozoren pogled pa vam pove, da je ob vsaki rastlini paradižnika posajena tudi bazilika.
-	čebula, česen in bazilika kot dobre sosede med vrstami paradižnika zmanjšujejo napade na mladih rastlinah;
-	rastlinjake redno zračimo in jih ne zapiramo ponoči, razen ko so nočne temperature pod 5
°C.
Ob pojavu peg na listih paradižnika jih takoj potrgamo, rastlino pa poškropimo z žajbljevim čajem, pri krompirju v žarišču pokosimo zelenje, če so le gomolji v zemlji dovolj razviti.
Pogosto dobim vprašanje, ali in čemu postaviti streho nad paradižnik. Streha nad paradižnikom preprečuje, da bi bilo listje dalj časa omočeno. Brez kapljic vode se bolezen ne more razmnoževati, tako lahko zelo dolgo preprečujemo močne okužbe. Na sliki si poglejte, kako lahko postavimo oporo, ki služi tako prekrivanju (streha) kakor opori za rastline. Potrebno bi bilo le, da je folija nekoliko daljša, potegnjena navzdol. Poleg tega je treba pod tako folijo vzpostaviti kolobar - saj paradižnik ne sme rasti vsako leto na istem mestu.
Tripsi so zelo majhne očem skoraj neopazne žuželke, ki jih pri papriki najdemo v cvetovih, najpogosteje zjutraj, ko še ni zelo vroče. Če jih je zelo veliko, potem zaradi njihovega sesanja nastanejo kraste na odraslih plodovih, rastline so izčrpane in manj rodovitne. Soseščina ognjiča ali žametni-ce zmanjša napade škodljivca in predvsem privabi v soseščino koristne žuželke in opraševalke iz narave. Prav zdaj je napad teh škodljivcev močan, ukrepamo lahko tudi z naravnimi insekticidi iz izvlečka sredozemskega vratiča (bolhača), ki jih dobite v trgovinah, rastline redno škropimo s pripravkom iz njivskega vratiča ali listov rabarbare.
V vlažnih pomladih in poletjih je nevarna tudi bakterijska pegavost, zaradi katere nastanejo na listih okrogle temnejše pege, kasneje pa listje množično odpada. Kasneje te pege opazimo tudi na plodovih. Proti njim se je težko boriti. Te pege se običajno pojavijo konec poletja, letos pa so že prisotne. Rastline krepimo celo leto s pripravki iz alg, z razredčenim mlekom, koprivnim pripravkom, ob pojavu uporabimo tudi kamilični ali žajbljev čaj. V trgovinah se lahko kupijo bakrena listna gnojila, ki ustavijo ali vsaj upočasnijo tudi razvoj bakterijskih bolezni.
Koloradski hrošč je najpožrešnejši škodljivec na jajčevcu in krompirju. Obiramo ga redno, ob grede sadimo pelin, žametnice, kapucinke, odganja ga tudi fižol, tla zastiramo s praprotjo.
Foto: Miša Pušenjak
Te lise, ki se kasneje združijo v večje, nato list porumeni in odpade, so znaki bakterijske bolezni na papriki.
Foto: Miša Pušenjak
Majhne žuželke v cvetu paprike so tripsi, naredijo pa veliko škode.
S svetovne
glasbene
scene
Sir Paul McCartney je
po večmesečnem ugibanju končno tudi uradno potrdil, da bo nastopil na svečani otvoritvi letošnjih olimpijskih iger v Londonu. V pogovoru za televizijsko mrežo BBC 5 Live je bivši Beatle povedal, da so ga prireditelji angažirali za sam zaključek otvoritve olimpijade. Olimpijske igre se nezadržno bližajo, svečana otvoritev bo 27. julija, umetniški direktor pa bo slavni filmski režiser Danny Boyle. McCartney je pred dnevi nastopil tudi pred Buckinghamsko palačo na koncertu v okviru proslave jubileja britanske kraljice Elizabete.
V 83. letu starosti je v Bostonu umrl Herb Reed, še zadnji živeči ustanovni član legendarne ameriške temnopolte zasedbe The Platters. Omenjena zasedba je bila na vrhuncu svoje slave v petdesetih in šestdesetih letih prej-
Foto: wordpress.com
The Beatles
šnjega stoletja, ko so posneli tudi svoje največje uspešnice. V glasbeno zgodovino so se zapisali z danes že zimzelenimi uspešnicami, kot so Only You, The Great Pretender, Smoke Gets in Your Eyes. Herb Reed je vokalno zasedbo The Platters ustanovil leta 1953 v Los Angelesu. Poleg njega so jo sprva sestavljali Alex Hodge, Cornell Gunter, David Lynch, Joe Jefferson in Gaynel Hodge.
Izšel je novi že 11 studijski izdelek slavne ameriške pevke, pisateljice in vizualne umetnice Patti Smith. Nov
album botrice punka, kot jo imenujejo mnogi, nosi naslov Banga in je naslednik
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
2.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	FEEL THE LOVE - RUDIMENTAL FT. JOHN NEWMAN
2.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
3.	EUPHORIA - LOREEN
NEMČIJA
1.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
2.	WHISTLE - FLO RIDA
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
njenega zadnjega studijskega avtorskega albuma Trampin iz leta 2004. Zatem je pevka sicer še leta 2007 izdala album Twelve, na katerega pa je uvrstila priredbe skladb drugih izvajalcev. Patti Smith je preboj med glasbene legende uspel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z revolucionarnim spajanjem poezije in roka. Njen album Horses z znano podobo Roberta Mapplethorpa so razglasili za enega izmed stotih najboljših
albumov vseh časov. ®®®
Na glasbeno sceno se vrača nekoč zelo popularna ameriška zasedba Heart, ki je največji uspeh dosegla leta 1990, ko je izdala svojo največjo uspešnico All I Wanna Do is Make Love to You. Vrnitev na glasbeno sceno bodo najprej obeležili z zbirko Strange Euphoria, na katero so uvrstili kar 51 skladb, med njimi bomo seveda našli tudi njihove največje uspešnice. Zatem bodo objavili knjigo, ki jo članice skupine pišejo z znano novinarko Charles Cross in naj bi izšla v jeseni. Tretji, glavni del njihove vrnitve, pa bo izdaja novega studijskega albuma Fanatic. Skupina Heart je bila ustanovljena leta 1973. Srce skupine sestavljajta sestri Ann in Nancy Wilson, ostali člani so se skozi kariero menjali. Prvi album z naslovom Dreambo-at Annie so izdali leta 1976,
do letos pa so izdali 13 albumov in prodali več kot 35 milijonov izvodov albumov po vsem svetu. Glasbena hiša VH1 jih je uvrstila na 57. mesto lestvice 100 Greatest
Artists of Hard Rock. ®@®
Po podatkih Offical Charts Company, ki že vse od leta 1952 vodi evidence o uradnih glasbenih lestvicah, je legendarna britanska zasedba The Beatles z 21,7 milijona prodanih izvodov še vedno na vrhu med najbolje prodajanimi glasbenimi izvajalci. Ta slavna četvorka iz Liverpoola je v svoji bogati karieri s kar 17 svojimi singli osvojila prvo mesto uradne britanske glasbene lestvice. Na drugo mesto se je uvrstil „kralj roka" Elvis Presley, ki je prodal 21,6 milijona izvodov, na tretjem mestu najdemo še enega velikana Cliffa Richar-da, ki je prodal 21,5 milijona
izvodov svojih singlov. ®®®
TOP 10 NAJBOLJE PRODAJANIH IZVAJALCEV SIN-GLOV V ZGODOVINI BRITANSKIH GLASBENIH LESTVIC:
1.	The Beatles
2.	Elvis Presley
3.	Cliff Richard
4.	Madonna
5.	Michael Jackson
6.	Elton John
7.	Queen
8.	Abba
9.	David Bowie
10.	Rihanna
®®®
Popularna angleška zasedba Muse je pred dnevi s pomočjo portala Youtube na zelo zanimiv in izviren način s svojim novim video posnetkom napovedala izid novega studijskega albuma. Nov studijski izdelek naj bi nosil ime The 2nd Law in naj bi luč sveta ugledal letošnjega septembra. Skupino, ki je svoj zadnji album The Resistance izdala leta 2009, sestavljajo kitarist in pevec Matthew Bellamy, basist Chris Wolstenholme in bobnar Dominic Howard.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Blaginja
Kriza je. Nenehno je kriza, mi pravijo. Zdi se že kot nekakšna stalnica. Konstantno prisotna in vsenavzočna. Če pomislim, so minila že štiri leta, odkar se je finančna kriza začela. Kar težko je verjeti, kako hitro se kolo časa odvija. Ampak to me niti ne zanima posebej. Kar se mi zdi misli vredno, je to, na kar se mi zdi, da je ta kriza najbolj vplivala. Blaginjo.
Občutek imam, da je kriza po zahodu udarila tem močneje, ker se blaginje, čeprav se morda včasih sploh ne zdi tako, sploh ne zavedamo ali pa se je vsaj nismo. Ker je bilo kar vse samoumevno in na voljo. Pa temu ni tako. Vse, kar imamo, ni samoumevno. Že če bi za samo nekaj dni, kaj šele cel teden, ostali brez nafte ali elektrike, bi se brez težav vrnili v srednji vek; tako krhki smo. Saj ne pravim, da je ves ta napredek slab, nasprotno, vendar pa ne morem mimo občutka nekje v želodcu, ki mi pravi, da smo se razvadili. Dandanes je cel cirkus, če tudi ob osmih zvečer v supermarketu ne strežejo svežega kruha, če kdaj zmanjka mesa, če se kdaj police izpraznijo. Tako ali tako pa je čista groza, če nam vse to ni na voljo neprestano. Vsak dan, od jutra do večera. Konec koncev si nihče ne želi abstinenčnih potrošnikov, ki bi se v mukah zvijali pred zaprtimi vrati.
Pa ni samo to ... Tudi povsem normalno je postalo, da se oblačila kupuje vsak mesec, morda teden, da se jih uporablja eno sezono, potem pa se jih zavrže ali pa tako ali tako razpadejo. Pomivalni, pralni in sušilni stroji so postali del špecerije. En se pokvari in greš in preprosto kupiš novega. Nekdaj so te zadeve res stale celo premoženje, ampak so tudi trajale po petnajst, celo dvajset let. Oblačila so se prav tako kupovala draga, a kakovostna. Takšna, da so včasih celo preživela ljudi. V teh časih je vse poceni, vse je praktično brez vrednosti, pomembna je postala količina, ne pa kvaliteta. Pa še se ljudem zdi, da je vse predrago.
Saj je res, da je ideja o takšni množični dostopnosti tega morebiti res plemenita, vendar pozabljamo na ceno. Nič ni zastonj. Vse ima svojo ceno, četudi ni očitna na prvi pogled. Morda niti ne na drugi ali tretji. Ampak še vedno je. Vedno se omenja sistem in kako je sistem kriv za vse in kako da je grozen. Že že, kapitalizem se mi v marsičem gabi, pa vendar pogleda ne smemo umakniti s podivjane množice, ki poganja to kolo. Razumem, da o stvareh ni preveč prijetno razmišljati, je pa treba. Še posebej, če se z nečim ne strinjaš. Samo vpitje ničesar ne spremeni. Transparenti ničesar ne spremenijo.
A se kdo vpraša, zakaj so na primer oblačila tako podcenjena? A se kdo vpraša, zakaj je Evropa zares brez delovnih mest? Morda, kakšna je cena nenehnega kupovanja novih računalnikov, telefonov, pralnih strojev in tako naprej. Ne ravno posebej veliko ljudi. Cena so žuljasti in izmučeni Azijci, ki šivajo po osemnajst ur na dan, zato da se lahko Evropejci igramo gospode in prodajamo „storitve". Cena je grozljivo onesnaževanje. A kdo misli, da se vse te enormne količine blaga kar same pobarvajo? Ampak, ker smo industrijo preselili daleč vstran, se nam lahko gladko malo jeb* za opustošena polja ter zastrupljena jezera in reke. Pa barvanje blaga je samo en primer . Tudi nenehno kupovanje „najnovejše" tehnologije za seboj pušča gromozanske kraterje v obliki rudnikov. Spet z vso umazano industrijo seveda ... Ampak tudi to je daleč.
Tako pač je, dobili smo jih po buči, spremeni pa se tako ali tako ne nič, ker se nič ne spreminja v mislih. Ker je polje inte-lekta izsušeno. Tudi prav, na koncu bomo tako ali tako plačali vsi, saj smo vsi na tej eni obli. Do takrat pa bo ostalo tarnanje in dobrodelnost in seveda človekoljubni sentimentalizem. Prave cene še naprej ostajajo nevidne, blaginja pa že nekaj časa več ni blaginja. Izrodila se je v podivjano potrošništvo.
Matic Hriberšek
t V
FUN FT. JANELLE I IE JEPSE IES MORISSON
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
/E ARE YOUNG LL ME MAYBE
3.	SLAVE TO THE M
4.	SOMEBODY THA feat. KIMBRA
5.	DRIVE BY - TRAIN
6.	EUPHORIA - LOREEN
7.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KH
8.	FRIENDS - AURA DIONE feat. ROC
9.	I WONT GIVE UP - JASON MRAZ
10.	BACK IN TIME - PITBULL
11.	DANCE AGAIN - JENIFER LOPEZ PITBULL
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
KNOW - GOTYE
tLIFA MAFIA
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjevi svaljki z drobtinami, zelena solata SREDA
porova mineštra*, marmeladne palačinke ČETRTEK
kumarice v omaki s krompirjem, koketi PETEK
cvetačni narastek, solata, jabolčni štrudelj SOBOTA
goveji golaž, koruzna polenta NEDELJA
goveja juha s palačinkami, svinjska ribica na žaru**,
pečen krompir, solata
PONEDELJEK
enolončnica s piščancem in ajdovimi žganci, sladoledna kupa
*Porova mineštra
Sestavine: 1 kg pora, 1 večja čebula, 2 korenčka, 0,5 kg svinjskega stegna, olje, poper, česen v prahu, sladka rdeča paprika, malo bazilike, malo timijana, sol,
voda, paradižnikova mezga.
Por narežite na kolobarje, meso narežite na koščke (velikost po želji). Na malo olja prepražite čebulo, ko je čebula porumenela, dodajte pretlačen korenček. Nato dodajte meso in začimbe (količina začimb po okusu) in to nekaj časa pražite (cca 10 min.), vmes mešajte, da se ne zažge in solite po okusu. Nato dodajte narezan por, še malo vse skupaj prepra-žite in prilijte še malo paradižnikove mezge. Nato vse skupaj zalijte z vodo in kuhajte do mehkega, vmes dolivajte vodo, ker morajo biti ves čas kuhanja sestavine prekrite z vodo.
**Svinjska ribica na žaru
Sestavine: 1 kg svinjske ribice, 1 žlička suhega zelenega popra, 1 žlička provansalskih zelišč, 3 stroki strtega česna, 0,5 dl olivnega olja, sol, grobo mlet poper, gorčica po okusu
Svinjsko ribico dobro očistite maščobe in narežite na 5 centimetrov debele medaljone. Postavite jih pokončno in dobro stisnite, tako da dobite približno 2 cm debeline. Nato dodajte vse začimbe, gorčico in poprajte. Mesa ne solite, ker bo izgubilo preveč tekočine. Dobro premešajte in postavite v hladilnik za 1 uro. Specite na žaru in šele takrat posolite.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Cvetačni narastek in solata
Smeh ni greh
PRESENEČENJE Žena je sumila, da ji mož ni zvest, zato je gospodinjsko pomočnico s svojim avtom poslala v mesto po nakupih, sama pa je legla v njeno posteljo, ugasnila luč in čakala na moža. Ni dolgo trajala, pa je prišel in zlezel k njej v posteljo, ne da bi prižgal luč. Oba sta uživala v seksu, ko pa je bilo vsega konec, je žena rekla: "Najbrž si presenečen, me vidiš tukaj!" in prižgala luč. "Tudi vi morate biti presenečeni , gospa!" se je oglasil neznanec v postelji.
PRAZNOVERJE Kravi se pogovarjata: "Zakaj je pa Liska tako mrša-va?"
"Ker je praznoverna! Je samo štiriperesne deteljice."
ROJSTVO OTROKA Gorenjec vstopi v matični urad in pove.
"Rad bi prijavil, da je moja žena rodila otroka. Koliko stane prijava?" "Nič"
"No, potem vam pa povem, da so trojčki!"
TIŠINA
"Kako ste kaj?" "Še kar, vendar je pri nas doma tako tiho in mirno, odkar nam je umrla zlata ribica."
RAZLIKA V PREGLEDU Gospa Novakova pride k zdravniku s svojo mlado lepo hčerko.
"No, slecite se, mlada gospodična."
"Ne jaz, gospod doktor! Moja mama je potrebna pregleda!" "No, gospa Novak, pokažite mi svoj jezik."
POBEG
"Nič nisem začuden, da je oče ušel od doma. Toda papagaj? Njega smo vsaj redno hranili?" se je spraševal mali Miha.
KRUH
"Gospod, dajte mi, prosim, 20 centov za kruh!" je berač prosil mimoidočega.
"Najprej mi pokažite kruh!" mu je odgovoril mimoidoči.
OČALA
"Si pustil svoje dekle zato, ker je začela nositi očala?" "Ne, ona me je zapustila, ko je začela nositi očala."
RUSKA PESNICA (ANA)
POUDAREK
MEDLOST (REDKO)
DRAZLJIVOST
PESNICA (MARUŠKA)
TVOR
ANTON HORVAT
NEMŠKI SANKAČ (GEORG)
ČRTA SEČNICA
ŽIVLJENJ. DELO
KAČA UDAV
MESTO V IZRAELU
ZEHANJE
IGRALEC DE NIRO
GL. MESTO SAUD. ARAB.
KONEC, SKLEP
MEHKO USNJE
ORODJE ŽANJIC
GRŠKI PESNIK
POVODNA KUNA
REŽISER JOSELIJANI
KRALJ NAD TRBOVLJAMI
CANCELARA
ANONIM
KOLESAR (SIMON)
VIDA UDOVIC
PODRZA-VLJENJE
EVA TUŠAR
IVAN MINATTI
NASIČENI OGLJIKOVODIK
PULJSKA ZNAMENITOST
NOMADSKO LJUDSTVO V AFGANISTANU
MANJŠALNICA OD SOLD
NEMŠKO NACISTIČNO TABORIŠČE
RAČJI SAMEC, RACAK
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AFRIDI = nomadsko ljudstvo v Afganistanu, AJURVEDA = indijska medicinska veda, AMAZONAS = departma v Peruju, ARAT = grški didaktični pesnik, DERŽANIČ = slovenski tekač, skakalec v daljavo in višino (Rok, 1988-), EON = Delova športna nagrada, FINE = konec, sklep, SEDLAK = slovenska pesnica in pisateljica (Maruška, 1922-1994, "Božji les").
■ueiuooi '}aoe>i '^apios 'P4V 'euaiv
'me^ie '13 'eruouziieuopeu 'ha 'ue^ej 'apoA 'Jeio 'djs 'hj| 'yaqoy 'qsz 'sndo 'ejue^as 'jnj 'hv 'efuaiue^d 'eqo|paiu 'jegiisai} 'eAoieiunv '3!uezjaQ 'aqai 'iua|o 'o|seiu 'e^o^s :ouabjopoa '3>iNVZId>i 31 A31IS3d
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 18. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Anja Novak, Trstenik, Ivanjkovci.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Silva Mesarič iz Lovrenca na Dravskem polju je okrog svoje počitniške hišice na Janškem Vrhu uredila nevsakdanji zdravilni vrt. Trinajst praznih vinskih sodov je uporabila kot cvetlična korita, pred dvema letoma jih je zasadila z netreski, ki med drugim zdravijo ušesna vnetja. Na enem sodu raste tudi do 40 teh zdravilnih rastlin. Zanimiva zasaditev pritegne marsikatero oko, po potrebi pa je tudi zdravilna.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	00
Bk	V	©©	€€€	000
Dvojčka	¥»¥	©	€	000
Rak	VV	©©©	€€	0
Lev	VVV	©©	€	00
Devica	V	©©©	€	0
Tehtnica	V	©	€€	00
Škorpijon	VV	©©©	€	0
Strelec	V	©©	€€€	0
Kozorog	VV	©©©	€	000
Vodnar	VVV	©©	€€	00
Ribi	VV	©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 12. junija do 18. junija 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com) •k**
»Večja skrb prevpije manjšo, večja bolečina prežene manjšo.« Ivan Tavčar
»Ni večje bolečine kot spominjati se srečnih dni v bedi.« Dante Alighieri
»Nenehno hlepenje po drugačnem življenju je pravzaprav odlična definicija trpljenja. Sami spodkopavamo svoj življenjski proces v stalnem hlepenju, da bi se nekaj spremenilo. Če si želimo stvari, ki jih nimamo, ali smo kar naprej zaskrbljeni zaradi tistih, ki jih imamo, zastrupimo vse dobrote, ki so nam dane.« Greg Anderson
»Kar šteje v bitki, je to, kaj narediš, ko nastopi bolečina.«
John Short
»Trpljenje je edini izvor zavesti.« Fjodor Mihajlovič Dostojevski »Lahko se nas ponižuje, toda ponižati se nas res ne more.«
Ernest Hemingway
»Samo sorodna bolečina nam izvabi solze in vsakdo pravzaprav joče zaradi sebe.« Heinrich Heine
•SfSfk
»Kdor se hoče izogniti trpljenju, se prikrajša za bistveni del življenja.« Konrad Lorenz
»Bolečina ne spoštuje letnih časov in ur počitka, iz noči naredi dan in iz poldneva noč.« William Shakespeare
»Nezasluženo trpljenje ima odrešujočo moč.« Martin Luther King
Ormož • Tabor NSi zelo dobro obiskan
Osebna kronika
C
Slovenijo vrniti med zmagovalce
V nedeljo je v Ormožu potekal tradicionalni tabor Nove Slovenije, ki se ga je udeležilo veliko število članov in simpatizerjev stranke iz vse Slovenije. Poleg celotnega vodstva stranke sta jih pozdravila tudi ministrica Ljudmila Novak in skupni koalicijski kandidat za predsednika države dr. Milan Zver.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je v svojem nagovoru spomnila na leto nazaj, ko se je postavljalo vprašanje, ali jim bo uspelo, da se kot prva stranka vrnejo ponovno nazaj v parlament. Uspelo jim je več kot to, postali so celo vladna stranka. „Samo resno delo, zaupanje in odgovornost vseh bo Slovenijo vrnilo znova med zmagovalce, " je prepričana Novakova, ki se je dotaknila tudi aktualnih varčevalnih ukrepov in poudarila, da je bila NSi prva zagovornica družinske politike, ki je bistveno pripomogla k temu, da se sredstva za varstvo otrok v vrtcih in za porodniški dopust niso tako drastično zmanjšala. Kajti prav spodbudna družinska politika je v preteklih letih pripomogla k izboljšanju slabe demografske slike, zato ji je
treba posvečati veliko pozornosti in naklonjenosti. Ljudmila Novak je povedala, da samo varčevanje seveda ni dovolj za izhod iz krize, zato je vlada že predlagala nekaj spodbudnih ukrepov - davčne olajšave za investicije, za nova delovna mesta, za raziskave in razvoj. Kmalu bo tudi v državni zbor poslala paket ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in odpravo nesmiselnih administrativnih ovir, ki onemogočajo hitro ukrepanje in otežujejo poslovanje gospodarstvu in državljanom. „Ko bomo opravili svojo domačo nalogo, lahko pričakujemo tudi zanimanje tujih investitorjev za naložbe pri nas," je napovedala Ljudmila Novak, za jesen pa tudi nov sveženj ukrepov, ki bo prinesel bistvene novosti glede trga
Foto: Viki Ivanuša
Gostje so se ustavili tudi ob stojnicah okoliških kmetij in pokušali domače dobrote.
Foto: Viki Ivanusa
Alojz Sok je kot gostitelj prejel zastavo NSi od svojega županskega kolega Janeza Komidarja iz Loške doline, kjer so lani gostili tabor NSi.
dela in bolj prožne delovno-pravne zakonodaje, kajti sedanja se kaže kot velika ovira za novo zaposlovanje.
Skupni kandidat strank SDS in NSi za predsednika države dr. Milan Zver je mnenja, da stranki na državni in evropski ravni lepo sodelujeta. Obe se zavzemata za Evropo kot prostor svobode in solidarnosti in ne kot talilni lonec, ki bi uničil našo kulturo in jezik. Sebe vidi kot skupnega kandidata obeh strank pa tudi vseh, ki v svobodni Sloveniji vidijo največji dosežek slovenskega naroda: „Preteklost nas določa, moramo spoštovati resnico, a pou-
darjati tisto, kar nas povezuje. Moja kandidatura ne izhaja iz preteklosti, ampak iz prepričanja o pomenu skupne prihodnosti. Kot predsednik države bom ustvaril pogoje, da nas bo prihodnost bolj združevala, kot nas je preteklost ločevala." Povedal je še, da smo Slovenci premalo ponosni nase in imamo premalo samozavesti. Svoj ponos pa bomo dosegli, ko bomo znali uskladiti svoje in skupne potrebe. „Zagotoviti moramo, da Slovenija ne bo prostor, v katerem bi nekateri vedno živeli v „vipu", drugi pa v odčarani kletki brez upanja. Oblast, ki ni do vseh enako
pozorna, ni ne demokratična ne ljudska. Hočem, da smo vsi prvorazredni, vsak človek je pomemben," je zaključil Milan Zver, ki kot nalogo predsednika vidi tudi vračanje duše slovenski državi, ki jo lahko izrazimo tudi z večjim spoštovanjem državnih simbolov.
Gostitelj množično obiskanega tabora je bil župan Alojz Sok, ki je obiskovalce povabil tudi na ogled ormoškega muzeja in kleti, kamor je vozil turistični vlakec. Na stojnicah je bila na voljo tudi ponudba izdelkov slovenskih kmetij.
Viki Ivanuša
Veržej • 23. srečanje krvodajalcev
Predsednik Turk se je zahvalil krvodajalcem
Tudi letošnje, že triindvajseto srečanje krvodajalcev Slovenije so v organizaciji območnega združenje Rdečega križa Ljutomer in krajevne organizacije RK Veržej pripravili v majhni prleški občini Veržej.
Kljub deževnemu vremenu so se v športnem parku zbrali številni darovalci najpomembnejše življenjske tekočine iz mnogih slovenskih krajev, tokratnega srečanja pa so se udeležili tudi krvodajalci iz Avstrije, Hrvaške in Nemčije. Ob prisotnosti predsednika RK Slovenije Franca Koširja in direktorja Zavoda RS za transfuzijsko medicino Igorja Veliščka je na veržejski prireditvi bil tudi predsednik Danilo Türk kot po-
krovitelj in slavnostni govornik. Predsednik države se je zahvalil vsem krvodajalcem za njihova plemenita dejanja, krvodajalce pa označil za prostovoljce, ki darujejo del sebe za zdravje drugih, s svojo krvjo rešujejo življenja in sodelujejo v izredno pomembnem procesu zdravljenja ter hitrega okrevanja bolnih in poškodovanih. Türk je poudaril, da je pri nas že skoraj šest odstotkov prebivalcev, ki nesebično darujejo svojo kri, zato
po njegovih besedah ni bojazni za prihodnost krvodajalstva v Sloveniji, ki letos obeležuje 67. obletnico, od kar so bile konzervirane prve steklenice krvi.
»Število krvodajalcev se v zadnjih letih povišuje, kar zagotavlja zadostno količino varne in
kakovostne krvi za vse bolnike in ranjence. Ponosni smo, ker nas tovrsten podatek uvršča ne samo med dobro organizirane, ampak tudi med nesebične narode, ki imajo občutek za sočloveka. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi kdo ostal brez krvi, če jo je
nujno potreboval. Krvodajalci ste primer odličnega združevanja in medsebojnega povezovanja, kar je izjemno pomembna vrednota današnjega časa,« je med drugim udeležencem v Veržeju povedal Danilo Türk.
NŠ
Rodile so: Martina Kolednik, Medribnik 14 a, Cirkulane - deklica Melani; Romana Kolarič, Bukovci 170 a, Markovci - deček Anej; Suzana Bratuša Tiva-dar, Gospodsko 28, Črenšovci
-	deček Domen; Patricija Ku-kovec, Ul. Borisa Kraigherja 22, Kidričevo - deklica Naja; Anka Cehner, Gerečja vas 71 a, Haj-dina - deklica Anika; Valentina Matjašec, Gomilci 123 a, Turni-šče - deček Nik; Nina Emeršič, Zg. Leskovec 5, Zg. Leskovec
-	deček Žak; Natalija Jerebič, Hum pri Ormožu 21, Ormož -deček Teo; Aleksandra Gyorek, Ul. Štefana Kovača 10, Beltinci - deklica Zara; Aleksandra Unuk, Majšperk 105, Majšperk
-	deček Tian; Klavdija Kmetec, Obrež 11 a, Središče ob Dravi
-	deček Kevin; Mojca Črešnar, Kumen 40, Lovrenc na Pohorju
-	deček Jan; Simona Visenjak, Ul. Avgusta Hlupiča 12 a, Ptuj
-	deček Rok Simon; Zvezdana Šalamun, Trnovska vas 5, Trnovska vas - deček Aljaž; Mihaela Hunjadi, Radomerje 14 b, Ljutomer - deček Nejc; Petra Kosec, Borovci 8, Markovci - dečka Jan in Vid; Simona Kovačič, Šardinje 48, Velika Nedelja - deček Teo; Petra Tašner, Trnovska vas 51 c, Trnovska vas - deček Kevin; Monika Ozmec, Košaški dol 83, Maribor - deklica Lucija. Umrli so: Peter KRAMBER-GER, Nova vas pri Ptuju 54, Ptuj, roj. 1925 - umrl 31. maja 2012; Srečko LJUBEC, Podvinci 29, roj. 1963 - umrl 30. maja 2012; Bogomir ŠTEHARNIK, Videm pri Ptuju 4/e, roj. 1944
-	umrl 31. maja 2012; Zvoni-mir Anton VRABL, Žabja k 16, Ptuj, roj. 1930 - umrl 30. maja 2012; Janez HVALEC, Kajuhova ul. 1, Ptuj, roj. 1936 - umrl 31. maja 2012; Vilibald HOHNEC, Prešernova c. 16, Velenje, roj. 1942 - umrl 1. junija 2012; Janez HAJŠEK, Sestrže 23, roj. 1931 - umrl 4. junija 2012; Ciril ŽVEGLA, Podvinci 64, Ptuj, roj. 1933 - umrl 29. maja 2012; Marija BELE, roj. Bukovič, Ko-čice 65, roj. 1932 - umrla 31. maja 2012; Ivan ČURIN, Zasav-ci 2, roj. 1937 - umrl 7. junija 2012; Kalman ROGANOV, Ptuj, Golobova ulica 4, roj. 1933 -umrl 4. junija 2012; Jasmina IVEZIČ, Ptuj, Pivkova ulica 2, roj. 1966 - umrla 2. junija 2012. Poroke - Ptuj: Blaž VINKOVIČ, Bukovci 10, in Valentina ŽGEČ, Strejaci 10; Anton KUPČIČ, Ptujska Gora 93, in Damjana KA-MENŠEK, Draženci 69; Boštjan POKRIVAČ, Mezgovci ob Pesnici 41 a, in Mojca ŠILAK, Mezgovci ob Pesnici 41 a. Peter ŽGEČ, Za-bovci 14, in Maja KRUŠIČ, Ob železnici 4, Ptuj; Damjan PAL, Barislovci 13, in Klavdija ŽIVKO, Groharjeva ulica 11, Maribor.
Predsednik države Danilo Türk in predsednik RK Slovenije Franc Košir (skrajno levo) v Veržeju
Napoved vremena za Slovenijo
Zjutraj se bo spet pooblačilo, padavine, deloma nevihte, pa bodo dopoldne zajele vso državo. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 16 do 22, na Primorskem do 24 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo nastale krajevne plohe ali nevihte.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Novi narezki Slim&fit prinašajo svežino in razkošje okusa
Brez slabe vesti.

J
mk
PliČANČJe PRSI
m t«
___lOOg
£
J%
Jr fo^
v j A
A
frJBL.
'¿J^^PplŠČANČJE PRS]
f»	ClMLJfN£__
©
i	- loog UiJ
Piščančje prsi
Piščančje prsi dimljene
Puranji šink
Puranja salama
Predstavljamo štiri nove narezke, v novi embalaži in novi podobi. Na embalaži so navedene vse informacije, ki pričajo o kakovosti in visoki vrednosti teh izdelkov - razširjene tabele energijskih vrednosti in GDA vrednosti najdete na hrbtni strani paketa. Pakiranja so praktična in ravno prav velika, da se ob odprtju vsebina porabi.
Štajerski TEDNIK
Gremo na počitnice -devetič
Že skoraj desetletje se družimo ob tem času. Vsakič znova želimo predstaviti kakšno malo domačo oazo, ki je lahko prav prijeten kotiček za nabiranje novih moči »daleč od ponorelega sveta«. Tudi letošnja priloga je polna namigov o tem, kje dopustovati v okolici doma ali nekoliko dlje, na nas pa je, da bomo iz ponujenega potegnili vse tisto, kar nam bo koristilo pri ohranjanju zdravja in vitalnosti. Od vsakega posameznika je odvisno, kaj bo izbral, oziroma kaj je tisto, kar ga sprošča in bogati ne glede na debelino denarnice in eksotičnost prostora, ki mu ga ta ponuja. Površin za vodno in drugačno sproščanje je na Ptuju dovolj. Tudi sprehajalnih poti oziroma pohodnih poti je veliko, bolj ambiciozno se jim v zadnjem času pridružujejo tudi kolesarske poti. Bogastvo naslovov ponuja tudi letošnje počitniško branje. Če bomo pogledali v poletni koledar prireditev na Ptuju, pa prvi trenutek niti ne bomo mogli videti vsega, kar bi nas utegnilo zanimati. Julija in avgusta bodo mestne ulice in trge že tradicionalno preplavili številni umetniki, mnoge med njimi bomo lahko tudi v živo spremljali pri njihovem ustvarjanju. Brez najmanjših težav pa lahko dopustujemo oziroma počitnikujemo doma, v varnem zavetju sadnega drevja, okrasnega grmičevja in cvetja. Če je sredi te domače idile ostal še prostor za manjši bazen, bo »domači« dopust prav tako imeniten, kot če bi se podali na kakšno krajšo ali daljšo pot. Na domačem dvorišču je ponavadi prostor tudi za žar. V prejšnjih letih smo natrosili veliko tovrstnih receptov, letošnji namig je dal prednost osvežujočim poletnim solatam in sladicam. Dobrote - mesne, sladke in kisle - pa so najboljše v družbi najdražjih in prijateljev. Naj bo tudi letošnje poletje tako. Urednica priloge Majda Goznik
Iz vsebine:
Raznolik prostor, ki je zanimiv
za turiste	4
Nagradno vprašanje	8
Knjige za počitniške dni	9
Avanturistično potovanje z avtodomom ali prikolico	12
Osvežilne solate in posladki
za vroče poletne dni	18
Naredi sam: prenova kuhinje	22
Razigrano in barvito v poletne
dni	26
Nega telesa pred poletjem	28
Gremo na počitnice je poletna priloga Štajerskega tednika. Izšla je junija 2012 v nakladi 12.500 izvodov. Izdaja: Radio-Tednik, d. o. o., Raičeva ulica 6., p. p. 95, tel. 02 749 34 10 Elektronska pošta: nabiralnik@radio-tednik.si Direktor: Jože Bračič Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednica priloge: Majda Goznik Lektoriranje: Mirjam Danilovič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Tisk: Delo, d. d., tiskarsko središče Fotografija na naslovnici: Črtomir Go-znik
Fotografije v prilogi: Črtomir Goznik, Dženana Kmetec in Alenka Šmigoc Vinko
3
Mestna občina Ptuj
Raznolik prostor, ki je zanimiv za turiste
Za MO Ptuj je v turističnem in kulturnem pogledu leto 2012 posebno leto, tudi zaradi projekta EPK 2012, v katerem je Ptuj partnersko mesto. Mesto je skupaj z organizatorji prireditev tudi letos sestavilo izjemen koledar prireditev, ki bo zagotovo privabil številne goste iz Slovenije in tujine, pravi ptujski župan Štefan Čelan, ki je zadovoljen z dosedanjimi rezultati projekta, ki prinaša velike potenciale tudi za bodočnost.
Kljub krizi se turizem ne da, to dokazujejo podatki o turističnem prometu tako na državni ravni kot tudi na lokalni ravni. Bolj kot sicer v ospredje stopajo inovativni turistični produkti, zgodbe doživljajev in ponudba pristnega. Koliko tega bodo lahko v tem letu užili domači in tuji turisti, ki bodo letos obiskali MO Ptuj? „Kljub svoji kompleksnosti in težkim ekonomsko-finančnim časom ima turizem kot gospodarska panoga znotraj evropskega prostora še vedno največ možnosti za rast. Evropa je še
TIC Ptuj
Slovenski trg 5, Ptuj
TIC Ptuj najdete v središču starega mestnega jedra, na srednjeveškem trgu. Skrbijo za promocijo območja z več tisočletno zgodovino, ki ga zaznamujejo bogastva naravne, kulturne in etnološke dediščine. Posredujejo pri rezervaciji prenočišč, organizirajo turistično vodenje po mestu in nudijo turistom vse potrebne informacije, povezane s turistično ponudbo mesta in okolice. V TlC-u Ptuj je možno nabaviti tudi turistične spominke in turistično publikacijo. www.ptuj.info email: info@ptuj.info tel: ++386 2 779 60 11 in ++386 2 771 01 73 faks: ++386 2 771 01 75
vedno najbolj bogat in raznolik kulturni prostor, ki je zanimiv za vse turiste z ostalih kontinentov. Enako oceno lahko podamo za Slovenijo in Ptuj kot zakladnico tisočletij. Kot partnersko mesto v okviru projekta Evropske prestolnice kulture smo v letošnjem letu pripravili številne kulturne dogodke, ki so in bodo zanimivi za domače in tuje turiste. Letošnji poletni festival bo postregel s številnimi presežki tako domačih kakor tudi tujih glasbenih ustvarjalcev. V štirinajstdnevnem dogajanju bomo lahko slišali Donavsko filharmonijo, ki se ji bodo pridružili Janez Lotrič, Borut Zagoranski in Alexei Korinenko. V naše mesto se ponovno vrača Stefan Mi-lenkovich. Ruski komorni zbor Smolny bo zagotovo odlično
Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj
zvenel na dvorišču minoritskega samostana. Letošnje leto obeležujemo deseto obletnico festivala sodobne umetnosti, ki bo zagotovo postregel z odličnimi likovnimi umetninami s praktič-
V okviru projekta EPK je Ptuj bogatejši za novo postavitev pustnih mask v nekdanji grajski konjušnici.
no vseh kontinentov sveta. Prav tako pričakujemo v okviru projekta Poezija in vino rekordno število piscev poezije iz številnih držav sveta."
V letu projekta EPK 2012 je Ptuj v okviru festivala dediščine in umetnosti spletel največjo prireditveno zgodbo med vsemi mesti, vključenimi v ta projekt. Kako odmevna je bila in kakšna bo njena nadgradnja v prihodnje, ko Ptuj ne bo več partnersko mesto Evropske prestolnice kulture? „Veseli me, da smo tudi najbolj 'nejeverne Tomaže' uspeli prepričati v sporočilno in kohezivno moč naše etnografske pustne dediščine, ki smo jo uporabili kot vezivno tkivo pri osrednjem prireditvenem kulturnem dogodku v okviru projekta Evropska prestolnica kulture. V izved-
Ptuj - zakladnica tisočletij, najstarejše neprekinjeno poseljeno mesto na Slovenskem, vam z veseljem pokaže svoje bogastvo, hkrati pa ponudi številne dobrote - na krožniku in
v kozarcu, za oči, ušesa in dušo.....Sprehod
po starodavnih ulicah, ogled izjemno bogatih muzejskih zbirk, obisk »ptujskega podzemlja«-najstarejše delujoče vinske kleti , sprehod ob »ptujskem morju« - največjem stalnem jezeru v Sloveniji - ali vožnja po njem™ ZA VSAKO STAROST IN ZA VSAK OKUS PTUJ PONUJA TOČNO TISTO, KAR NJEGOVI OBISKOVALCI ŽELIJO!
MARIBOR 2012
evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj
bo projekta je bilo vključenih prek dvajset tisoč aktivnih udeležencev, ki so v desetih dneh izvedli več kot 150 prireditev. Osebno pa mi največ pomeni to, da smo uspeli združiti gospodarstvo, javni sektor in civilno družbo in to v vseh starostnih obdobjih. V prihodnjih letih bo treba to sinergijo še nadgrajevati. S pridobitvijo statusa Evropske prestolnice kulture bo po moji oceni to veliko laže početi, saj gre za uveljavljeno blagovno znamko, ki odpira mnoga vrata in ponuja številne priložnosti za mednarodno povezovanje." Kaj je tisto, kar turist, ki pride na Ptuj, mora videti ne glede
na afiniteto?
„Kot turist si vedno zastavljam vprašanja, zakaj so nekateri kraji skozi dolgo zgodovino obstali in se razvili in kje leži razlog, da so mnoga kulturna središča in krajine preprosto izginile iz obličja tega sveta. Odgovor seveda ni enostaven in enoznačen. Skupni imenovalec razvojnih vzponov in padcev pa v glavnem izhaja iz razumevanja nadrejenosti duha nad duhom suhoparne ekonomije. Ptuj je mesto, ki je bilo v svoji večtisočletni zgodovini ves čas na prepihu številnih kultur in civilizacij, a je kljub temu ostalo žarišče razsvetljenega duha, ki je mnogim tukaj živečim ljudem omogočal, da so se povzpeli tudi do materialne blaginje. Naše mesto si je torej treba ogledati s tiste plati, ki očem ni vidna na prvi pogled." Ob kurentovi zgodbi, ki je v tem trenutku najbolj pre-
Prešernova ulica je ena najlepših ulic v starem mestnem jedru.


Ptuj je v zgodbo EPK vstopil s Kurentovo svatbo, izjemno odmevno otvoritveno slovesnostjo.
Na ulicah in trgih starega Ptuja se bo tudi letošnje poletje veliko dogajalo.
poznavna, Ptuj plete tudi odmevno rimsko in srednjeveško zgodbo ter še veliko drugih majhnih zgodb, ki mu počasi tlakujejo pot med prvih pet turističnih simbolov Slovenije, kar je mesto jasno izrazilo že pred dobrimi 20 leti. Kako mu gre na tej poti? „Ptuj je mesto, ki lahko najhitreje razvojno napreduje ob umnem ravnanju z naravno in kulturno dediščino. Tradicionalne prireditve od kurentovanja, Dobrot slovenskih kmetij, poletnega festivala, narodno-zabav-nega festivala, martinovanja, Rimskih iger, Poli maratona je treba v prihodnje nadgraditi z znanstvenimi simpoziji in specializiranimi sejmi. V okviru projekta Regionalne turistične destinacije Spodnje Podravje obstajajo vse možnosti, da v prihodnje uresničimo načrtovano." Dubrovnik na kopnem - tako Ptuj pojmujejo nekateri dobri poznavalci - postaja zadnje čase tudi mesto malih kongresnih dogodkov, ki bodo že jutri lahko postali bistveno večji. K temu naj bi prispevala tudi izgradnja kongresno-kul-turne dvorane v dominikanskem samostanu. Kakšen je ta scenarij v tem trenutku? „Kongresna dejavnost zagotovo ponuja številne razvojne priložnosti, ki so povezane predvsem z željo po oživljanju starega mestnega jedra. Prenovljen domi-
nikanski samostan bo ponudil eno izmed najlepših kongresno-kulturnih dvoran, ki jo premoremo v Sloveniji. Prepričan sem, da bodo s to prenovo veliko pridobile Terme Ptuj in celotni turizem. Socialna in ekonomska struktura udeležencev na kongresih, poslovnih konferencah in kulturnih dogodkih pa bo v prihodnje omogočala razvoj storitev z višjo dodano vrednostjo, ki jih danes v starem mestnem jedru primanjkuje."
Ptuj kot edino kopensko mesto s pristaniščem stavi tudi na vodni turizem. Na Ptujskem jezeru se že dogaja veliko. Kdaj pa bo v turističnem pogledu zaživelo tudi obrežje Drave, ki naravnost kliče k poselitvi in večjemu sožitju mesta z vodo?
„Potenciala, ki ga ponuja največje umetno jezero v Sloveniji s čudovito reko Dravo se v tem trenutku premalo zavedajo številni investitorji. V Mestni občini Ptuj in Brodarskem društvu Ran-ca se trudimo po svojih močeh, da bi čim prej zgradili javno infrastrukturo, ki jo potrebujejo zasebni investitorji za vlaganja v turistično infrastrukturo. Ostajam optimist in verjamem, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali z odličnim sodelovanjem z Dravskimi elektrarnami in resornimi ministrstvi ter poskrbeli za renaturiranje te velike vodne površine."

Perutnina Ptuj
Pepe mini pašteta
Pepe mini hrenovka
Pepe Chicken fingers
í¿>

Kakovostno, ¥ varno in otroško
V nove izdelke smo vnesli skrb za kakovostno prehrano naših otrok, zato v procesu proizvodnje uporabljamo le najbolj kvalitetne surovine. Prav tako ne dodajamo ničesar, kar bi bilo škodljivo ali nepotrebno na račun daljše obstojnosti izdelka. Pri sami odločitvi o vrsti izdelka pa smo izbrali tiste, ki jih imajo otroci najraje.
Izdelki v liniji »Pepe priporoča« ne vsebujejo ojačevalcev okusa, umetnih barvil, umetnih arom ali laktoze. Mini hrenovke in paštete ne vsebujejo glutena.
www.perutnina.com
Komarji - nadležni in nevarni
Naravna zaščita z repelenti iz evkaliptusovega olja
V Sloveniji živi med 30 in 40 vrst komarjev. Najbolj množično se pojavljajo v toplejših mesecih. S krvjo se hranijo samo samice, ki potrebujejo kri za razvoj jajčec.
Ljudi najpogosteje pika navadni komar (Culexpipiens), ki je aktiven zvečer in ponoči. Narašča tudi število tigrastih komarjev (Aedes albopictus), še posebej na Primorskem in Goriškem. Ti komarji so značilne črne barve z belimi progami, napadajo podnevi, mesto pika pa zelo boli, srbi in oteče. Poleg nadležnega pikanja so komarji nevarni, ker lahko prenašajo povzročitelje bolezni. Tigrasti komarji v Sloveniji zaenkrat še ne prenašajo bolezni, v sosednji Italiji pa so že zabeleženi prvi primeri okužb. V srednji in južni Dalmaciji pa je v porastu zelo nevarna bolezen lišmanioza. Pri nas se je v zadnjih letih po piku navadnega komarja nekaj ljudi okužilo z bakterijami, ki povzročajo Lymsko boreliozo. Čeprav komar ni prenašalec teh bakterij, tako kot je to klop, pa jih lahko slučajno prenese na človeka, če je pred tem sesal kri okužene živali in so bakterije ostale na sesalu. Slina, ki jo samica vbrizga ob piku, lahko izzove alergijske reakcije na koži (močna srbečica, otekanje, pojav bul). S praskanjem razdražene kože pa se le-ta pogosto vname.
Posebne zaščite pred boleznimi ni, izognemo se jim lahko le tako, da se pred piki zaščitimo. Ko smo na prostem, na vrtu, terasi ali na pikniku, se pred piki komarjev zaščitimo tako, da oblečemo oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter uporabimo ustrezna zaščitna sredstva (strokovno jih imenujemo repelenti). Repelenti so učinkovine, ki po nanosu na kožo ali obleko izhlapevajo, s čimer ustvarijo oblak vonjav, ki odganjajo mrčes. Poleg sintetičnih se vse bolj uveljavljajo naravni repelenti, ki vsebujejo izvlečke rastlin oziroma rastlinskih olj (npr. olja evkaliptusa, citronele, čajevca, ...). Njihova prednost je v tem, da so manj škodljivi za okolje in ljudi, kože ne dražijo in prijetno dišijo. Naravni repelenti iz evkaliptusovega olja, so prisotni tudi pri nas. Vsebujejo aktivno snov citrepel, ki blagodejno vpliva na kožo. Citrepel je izvleček iz naravnega evkaliptusovega olja, ki ga pridobivajo iz listov izbranih vrst evka-liptusov. To so visoka, zimzelena drevesa z dolgimi suličastimi listi in belimi cvetovi. Izvirajo iz Avstralije, a uspevajo po vsem svetu. Evkaliptusovo olje so
»FORTh proti komarjem »•najučinkoviteiSni
bHmmB
I • 2a wo družino J • z dolgotrajnim delovanio
repe/ent m
Aktivna snovje pridobljena iz evkaliptusovega olja, ki ima poleg repelentnega ^ tudi blagodejne učinke za kožo.
BIOTEH d.o.o., Zg. Jarše, Preserska c. 9, 1235 Radomlje, Slovenija, tel. 01 52 83 969, www.bioteh.si
Repelent uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.
Na voljo v večini trgovin in lekarn
kot poparek listov uporabljali pri zdravljenju že prvotni prebivalci Avstralije, Aboridžini. Danes pa se v različnih odmerkih uporablja kot repelent, zdravilo, antiseptik, začimba, dišava in olje za masa-
Nagradno vprašanje
V	avtokampu Term Ptuj je locirana prva vinska vas v Sloveniji in tudi v širšem okolju. Sestavlja jo osem velikih sodov v velikosti od 11 do 14 tisoč litrov, ki so bili do nedavnega napolnjeni s kvalitetno vinsko kapljico iz Ptujske kleti.
V	Termah Ptuj so se odločili, da jih bodo potem, ko so jih nehali uporabljati, spremenili v neke vrste glamurozno kampiranje, ki
je svetovni trend, poimenovan glamping. Skupaj je na območju Term enajst velikih sodov, ki služijo turističnim namenom; v osmih je mogoče prenočevati, tri pa so spremenili v savne. Kot pravi izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, so prepričani, da bodo vinski sodi kot nočitveni objekti zagotovo pritegnili številne, še posebej navdušence adrenalinskega turizma oziroma ponudbe.
Možnost vinske nočitve ponujamo tudi enemu od naših zvestih bralcev v paru. Sprašujemo pa, koliko litrov vina so sodi v vinski vasi lahko sprejeli v svoji „aktivni" dobi.
Odgovore, napisane na dopisnici s pripisom GREMO NA POČITNICE, pričakujemo na naslov uredništva Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do konca junija.
Počitnice z avtomobilom Garancija najnižje cene!
www.srecnopot.si info@srecnopot.si
051 81 55 00
Jg^ First & Last Minute
^■feJ1 Rezerviraj prej, boš plačal manj!
9
Štajerski !EDNIK

Knjige za počitniške dni
Počitnice so kot nalašč za branje ptujskih romanov ...
Poletni meseci, še posebej tista dva, ko so šolarji doma, so prepoznavni tudi v splošnih knjižnicah. Takrat, julija in avgusta, knjižničarjem običajno zmanjkujejo nove in novejše knjige, ki jih lahko preprosto zaobjamemo z besedicama lahkotno branje. Predvsem tiste, z novejšim datumom izdaje, se najprej odpravijo v dopustniške kraje. Tik pred poletnimi počitnicami je tudi nehvaležno iskanje popotnih priročnikov, turističnih vodnikov, celo kuharske knjige za popularno pripravljanje poletne hrane pod milim nebom pogosto sodijo med priljubljeno poletno branje. Mnogi do-pustniki skušajo nadoknaditi čez leto zamujene želene knjige, a ostajajo želje neizpolnjene, saj v knjižnicah še zdaleč ni na voljo toliko izvodov posameznega knjižnega izvoda, da bi lahko bralcem uresničili takšne in drugačne bralske zamisli. Mimogrede: na nekaterih zelo priljubljenih novitetah je »obešenih« toliko rezervacij, da bralec ne pride na vrsto niti v pravljičnih sedmih mesecih. Pa četudi je izposojevalni rok le tri tedne!
Počitniški čas je zaznati tudi v knjigarnah, kjer izložbena okna vabijo z novostmi in posebej priporočajo vse sorte dopustniške-ga branja. Mnogi, ki pripravljajo potovalne kovčke, del obvezne dopustne opreme ne iščejo le v športnih in podobnih trgovina h, marveč obvezno obiščejo še knjižnico in knjigarno. A ni zanemarljivo število tistih, ki so jim knjige edina, a neverjetno popolna dopustniška destina-cija. Ni turistične agencije, ni denarja in sploh ni mogoče, da bi lahko na primer v borih treh tednih prepotovali vse celine, od pradavnine do utopične prihodnosti. Razen v literarni, knjižni izmišljiji! Ni mogoče drugače kot
s knjigo, preživeti maksimalno aktivnih počitnic v detektivski, raziskovalni, vesoljski, domorod-ski, morda srednjeveški obleki. Ni ga popotovanja, na katerem bi vam lahko pripravili natančno, z zgodovinskimi dejstvi podprto bojišče, ni je detektivske agencije, policijske postaje, ali na drugi strani, ni je mafijske skupine, ki bi vas spustila tako v sredico svojega življenja, kot vas v sredo dogajanja popeljejo pisatelji s svojo besedno veščino! Nenazadnje, najmanj boleča in skeleča je tista ljubezenska ali kakšna druga avantura, ki jo ponuja literatura! Torej, nekaj lahkotnega branja bi želeli. Oni dan sem poprosila knjižničarskega mojstra Boštjana Koražijo in kot je v njegovi navadi, je dejal, da ni problema, in že je privihral s prijetnim pisanim kupčkom knjig: Hvala za spomine (Cecelia Ahern. Prevod Ljubica Klančar. Tržič: Učila International, 2009.). No, na naslovni platnici je avtoričino ime Cecilia, pod naslovom pa piše, da je to nova zgodba avtorice uspešnice Dar. Izdajatelj vabi k branju z besedami na zadnji platnici: Tenkočutna zgodba o moči in pomenu vezi, ki se lahko spletejo med družinskimi člani in nenazadnje tudi med popolnimi neznanci. Hvala za spomine je avtoričin peti roman, po katerem snemajo tudi film. Dela te priljubljene in večkrat nagrajene irske pisateljice so prevedena v številne jezike, v slovenščini pa sta izšla še dva romana: P. S. ljubim te in Dar. Tudi naslednja knjiga je delo zelo priljubljene avtorice Mede-leine Wickham: Usodna nedelja (Sophie Kinsella kot Madeleine Wickham. Prevedla Alenka Perger. Tržič: Učila International, 2012.), naslovna ilustracija pa je prava podoba počitniškega raja: koca, razprostrta nedaleč od bazena, ob njem ležalniki, otroci z žogo, leseni ležalniki, senčniki, miza s koktajli, v ozadju pa kra-
sna vila ... Le kaj se je zgodilo tisto usodno nedeljo? In tretji Boštjanov počitniški predlog sestavljajo tri knjige: trilogija avtorice Mary Reed McCall: Onkraj skušnjave, Templjarjevo zapeljevanje, Pregrešni užitki (Prevedla Jana Lazar za založbo Anu Elara iz Iga). Končno je prišel na vrsto še pisatelj, in sicer Harlan Coben z romanom Ne povej nikomur (Prevedel Miro Mrak. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. Zbirka Krimi.). To je zgodba o izgubi in odrešitvi, pravi izdajatelj na zadnji platnici, ki se prične povsem nedolžno. Dr. David Beck z ljubljeno ženo Elizabeth ob tihotnem jezeru praznuje obletnico njunega prvega poljuba. A romantični konec tedna se sprevrže v tragedijo, ko... Isto založništvo ponuja še odlično knjižno zbirko z enostavnim naslovom Roman, v kateri izhajajo odlične kratkočasne zgodbe z dodano presežno vrednostjo. Nekaj naslovov iz zbirke: Pletna knjiga, Očarljivi skupinski samomor, Ljubi moj sputnik, Sobota, Majhne podlosti, Tišina v oktobru, Dedu za petami, Pevec tanga, Neke noči, ko luna ni vzšla ... Osebno verjamem, da so počitnice kot nalašč za branje knjižne zbirke Zapisani v Ptuj, v kateri so doslej v Študentski založbi z urednico Jelko Ciglenečki
izšli naslednji »ptujski romani«: Mitrejin koder Mihe Remca, Nebotičnik Mitra Zdenka Ko-driča, Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim Janija Virka. A letošnje pomladne, poletne, jesenske, pa tudi zimske dni, vam priporočam, cenjeni bralci, da jih preživite ob branju in delovanju odlične strokovne in tudi prijetno poljudne knjige Zeleni kvadrat (Kornelija Benyovskiy Šo-štaric. Fotografije Nino Šoštaric. Prevod Nikolaj Pečenko. Ljubljana: Ebesede, 2012. 323 strani.). Kajti za prijetno domovanje, kjer je slastno branje, za zdravo potovanje, prehranjevanje in za dušni mir, je nujen naraven stik z naravo. Saj veste za tisti znameniti rek pesnika, ki je rekel približno tako: Če želiš biti srečen en dan, se na-pij. Če želiš biti srečen leto dni, se poroči. A če želiš vseživljenj-sko srečo, zasadi vrt in postani vrtnar. Knjiga Zeleni kvadrat je delo dipl. ing. agr., ki je avtorica priljubljene oddaje Vrtnarica na hrvaški televiziji in tudi knjiga je navdihujoča tako za vrtnarske začetnike kot za vrtnarske poznavalce (več na http://www. zelenikvadrat.com). Prijetne dopustniške dni, tudi ob dobri knjigi in nasploh, vam Lilja-na Klemenčič želi. P. s.: Pa pridite kaj k nam, v knjižnico na obisk.
I
www.renault.si
RBITE ZSKRBEN DOPUST.

Lfifl , v
hloc&
krath
ir^ac^	AT/1 I \ i
m
■j/a.
J ^r&ojeA ^
r -J , ^TZl&k^ n "
< ^ ^
f^o^S
RENAULT F*RIPR AVA VOZILA NA POLETJE!
"	w	Pregled klimatske naprave in 33 kontrolnih točk,
OTfiDITElf d0polnitev tekočin termednarodna Renault Pc^ir^c^č; za
3 mesece za samo 24,90 EUR. Več na www.reneiiillt.si.
RENAULT
Odklopibencin
preklopi na
avtoplin!
■sspvj^vto
Prednosti pogona na avtoplin
Vgradnja sistem a je enostavna in hitra. Utiša delovanje motarja iv pedaljja življensko dobo motorjain kvtalizatorja. Izgorevanje je po polntjše, zato je bistveno zmanjšana keličiea ekodljivih emisij v okolje.
Z nasveti, izkušnj am1 ineva njem smo vam na voljo v Petovia avtu. Od leta 2007 smo na avtoplinski pogon predelali več kot 300 vozil.
02 749 35 40
Ormoški keata 23, 2250 Ptu^, prodajavozil: 02 749 35 47, servis vozil: 02 749 35 40, tehnični pregledi:02 749 35 35

ČISTILNA NAPRAVA CLEARFOX NATURE DELUJE BREZ ELEKTRIKE
Zakoni za zaščito okolja predpisujejo, da je treba odpadne vode pred izpustom v okolje očistiti. V mestih to opravijo centralne čistilne naprave, odplake iz vseh drugih oddaljenih in naseljenih stavb pa morajo uporabniki očistiti v bioloških čistilnih napravah.
Deluje samodejno, brez elektrike, ne-pokvarljivi sestavni deli
Biološka čistilna naprava Clear-fox Nature spada med majhne naprave, ki očistijo odplake do 16 oseb. Deluje povsem samodejno, kljub temu pa bo voda
na iztočni strani tako očiščena, da jo lahko spustimo v ponikalnico ali potok. Med vstopom v prvi prekat se izvede zadrževanje in predčiščenje, večji delci in blato se usedajo na dno, kjer nemoteno razpadajo. Po prehodu v drugi prekat odplake stečejo v zibelki podoben prekucni zadrževalnik, ki skrbi za enakomerno porazdelitev odpadne vode po vsem reaktorju, odplake pa prelije v bioreaktor pod njim. Bioreaktorski del sestavljajo prezračevalni elementi (naravni vlek skozi reaktor) in posebni nosilci, na katerih se razvijejo in nahajajo čistilni mikroorganizmi. Odplake se od zgoraj navzdol kaskadno pre-
livajo čez čistilne stopnje, pri čemer se v enem prehodu tako očistijo, da lahko izstopijo v okolje. Majhno količino blata, ki prispe v ta del naprave, bakterije popolnoma razgradijo. Kljub temu da predelane ostanke zajame tok iztekajoče očiščene vode, je slednja veliko bolj čista, kot to zahtevajo predpisi. Naprava ima vse certifi kate, ki jih zahteva slovenska in evropska zakonodaja.
Nizki stroški vzdrževanja
Dovod odplak in število nosilcev mikroorganizmov sta dobro uravnotežena, zaradi česar
bo sposobnost čiščenja nespremenjena, ne glede na to, ali je naprava pod- ali preobremenjena. Če primerjamo desetletno delovanje podobnih bio čistilnih naprav in seštejemo stroške delovanja ter čiščenja, se izkaže, da bodo stroški delovanja naprave Clearfox dolgoročno daleč najnižji.
Avanturistično potovanje z avtodomom ali prikolico
Da ima kampiranje svoj čar, so trdno prepričani vsi, ki so kadarkoli preživeli nekaj časa v hiši na kolesih. Bivati teden, dva ali še več v ambientu, ki se po marsičem razlikuje od naših domov, je lahko nepozabna izkušnja. Možnosti so praktično neomejene. Hiše na kolesih oziroma avtodo-mi ali prikolice že dolgo veljajo za priljubljeno obliko preživljanja dopustniških dni. S takšno izbiro si praktično zagotovimo, da bomo največji del dopusta preživeli na prostem. Razlika med bivanjem v apartmaju ali hotelu je v primerjavi s kampiranjem očitna. Sodobni avtodomi in prikolice so sicer vedno bolj podobni lepo urejenemu stanovanju, a vendar je že sam občutek bivanja bistveno drugačen. S seboj praktično na dopust ne peljemo le oblačil in kozmetike, temveč tudi svoj „dom". Da so možnosti, ki jih ponuja kampiranje neomejene, pa dokazuje dejstvo, da svoj „dom na štirih kolesih" praktično lahko postavimo na različna mesta. Ogledi svetovnih mest, oddih sredi neokrnjene narave ali dopust na morju, možnosti je veliko.
Neprecenljiva parcela tik ob morju
Poletni dopusti ob plaži in morju so neprecenljiva izkušnja za vsa-
Kampiranje ima svoj čar.
kega kampista. V kolikor si pravi čas rezerviramo parcelo, imamo lahko svoj avtodom ali prikolico postavljeno le nekaj metrov stran od morja. Za le nekaj evrov več, kot bi plačali sicer, si tako omogočimo nekaj dni ali tednov nepozabnega pogleda.
Dejstvo pa je, da kampiranje, ki je nekoč veljalo za poceni oddih, to že dolgo več ni. V primerjavi z drugimi oblikami preživljanja dopusta je na podobnem cenovnem nivoju. Vse je odvisno od želja in pričakovanj kampistov. Za prvo vr-
sto ob morju z elektriko in vodo bo seveda treba odšteti nekaj evrov dnevno več kot na neparceliranih mestih. Cena je odvisna tudi od samega kampa in tega, kako je opremljen. Tako kot hoteli so tudi kampi oštevilčeni z zvezdicami, ki določajo, v katero kategorijo ta spada, od česar je odvisna tudi cena.
Za tiste bolj iznajdljive in pogumne pa je lahko samo bivanje v av-todomu ali prikolici tudi brezplačno. Ponekod po Evropi imajo za kampiste urejena postajališča ali
parkirišča, na katerih lahko brez težav povsem brezplačno prenočijo. Treba pa je v vsakem primeru plačati prevoz, ki bi ga tudi sicer za kakršnokoli obliko dopusta potrebovali. Le da je prevoz našega potujočega doma že zaradi velikosti nekoliko dražji.
Kakorkoli že, možnosti kako in kje preživeti dopust z avtodomom ali prikolico so pravzaprav neomejene. Odvisne so le od naše domišljije in financ, ki jih imamo na razpolago.
Dženana Kmetec
PORSCHE
PTUJSKA CESTA
Servis za vozila:
cgbd
Audi
Service
Gotpodardca vozila
Sodelujte v nagradni igri do 2i|. junija 2012 in se odpeljite kamorkoli želite.
Obiščite deželo nakupov Qlandia, poiščite nagradni kupon in izpolnjenega oddajte v žrebalno skrinjico v avli nakupovalnih centrov Qlandia. V vsaki od 7 Qlandij bomo izžrebali srečneža, ki bo dobil brezplačno enotedensko uporabo avtodoma in popotnico v darilnih bonih Qlandia v višini 100 EUR.
www.qlandia.si

AC-Mobil, d. o. o.,
Prodajno-servisni center Maribor
AC-Mobil, d. o. o., Prodajno-servisni center Maribor, je svoja vrata odprl leta 2000 na Ptujski cesti 132. Njegovi začetki so temeljili na prodaji in servisiranju vozil znamke Honda.
Kmalu po začetku sta se zaradi strateške usmeritve prodaja in servis pripojila novoustanovljeni firmi Autocommerce auto, d. o. o., ki je združevala blagovne znamke Honda, Mitsubishi, Mercedes Benz, Fiat, Lancia in Aprillia. Leto 2010 je prineslo razdružitev posameznih blagovnih znamk na ločena podjetja. Blagovni znamki Honda in Mitsubishi sta se združili v podjetju AC-Mobil, d. o. o., PSC Maribor, ostale blagovne znamke znotraj regijskega centra pa so bile prerazporejene glede na svoje principale.
Danes znotraj Prodajno-ser-visnega centra deluje prodaja in servis za Hondo in Mitsubishi ter prodaja nadomestnih delov in dodatne opreme. V sklopu PSC imamo aktiven center rabljenih vozil, kjer prodajamo in odkupujemo vozila različnih blagovnih znamk.
Ponujamo tudi možnost financiranja preko naše finančne hiše UniCredit leasing. V AC-Mobil, d. o. o., PSC Mari-
bor, vas pričakujejo prijazni in strokovno usposobljeni zaposleni, ki vam bodo z veseljem svetovali pri vaših odločitvah.
V PSC Maribor zastopamo priznani blagovni znamki vozil:
•	Honda
•	Mitsubishi
Ponujamo vam naslednje dodatne storitve:
•	servis osebnih in terenskih vozil,
•	prodaja originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme,
•	prodaja, montaža in uravnoteženje pnevmatik,
•	vgradnja avtoplina,
•	cenitve poškodb vozil po sistemu Quick check,
•	ugodna financiranja.
/C
autocommerce
AC-Mobil d.o.o.
AC-MOBIL, D.O.O., PSC MARIBOR
Ptujska cesta 132, 2000 Maribor Luka 02/4600-123, Ivan 02/4600-180
Prvim 5. kupcem podarimo
ORIGINALNO MITSUBISHI NAVIGACIJSKO NAPRAVO!
hoteli na najlepših lokacijah obale
PORTOROŽ
St. Bernardin Resort
Cena na osebo na dan v dvoposteljni sobi	23.6. -21.7.
Hotel Histrion 4*
polpenzion	C
min. bivanje 4 noči
Hotel Vile Park 3*
polpenzion	53 € k
min. bivanje 4 noči
• 1 otrok do 12.leta brezplačno
PORTOROŽ
Metropol Resort
lTlETROPOL
Cena po osebi na dan v dvoposteljni sobi 23.6. -21.7.
GH Metropol*
nočitev z zajtrkom
Hotel Roža 3*
polpenzion
Hotel Lucija 3*
polpenzion
Hotel Barbara 3*
polpenzion
min. bivanje 4 noči
j otrok do 12.leta brezplačno
Rezervacije in informacije: Tel: 05 690 7000 modra številka E-mail:booking@bernardingroup.si	(((• 080 22 80 )
Bernardin Group
Resorts & Hotels
IZPOLNJENIH ŽELJA!
Salinera Resort
Cena po osebi na dan v APP APP Salinera 2* polpenzion 24.6. - 30.7. J, c q/| j
min. bivanje 4 noči tU|3U i
Cena po osebi na dan v dvoposteljni sobi Hotel Salinera 4* polpenzion 23.6. -28.7.
min. bivanje 4 noči cena velja v sobi 3*
[otrok do 12.leta brezplačno
Rezervacije za San Simon:
Tel. 05 660 31 00
E-mail: booking@sansimon.si
San Simon Resort
Polpenzion po osebi na dan v dvoposteljni sobi
Hotel Haliaetum & Mirta 4*
26.5. -14.7. 56 € 14.7. - 25.8. 65 €
Depandanse 3*
26.5. -14.7. 48 €
min. bivanje 5 noči
otrok do 12.leta brezplačno
* SLr&r
www.bernardingroup.si
www.h-bernardin.sl / www.metropol-resort.com / www.salinera.si / www.sansimon.si
Osvežilne solate in posladki za vroče poletne dni
Poleti se običajno več družimo na prostem in ob tem pogosto tudi ponudimo kakšne dobrote z žara. Običajno nimamo težav s tem, kaj speči na žaru, idej pa zmanjka, ko je treba ponuditi še nekaj zraven. Tokrat smo vam zato pripravili ideje za nekaj enostavnih osvežilnih solat, ki se ob dobrotah z žara zelo priležejo. Zraven se v poletni vročini prile-žejo tudi lahke osvežilne sladice, ki morajo biti postrežene zelo hladne, da nas prijetno ohladijo.
Kumare v jogurtu
1 kumara, 1 jogurt, 2 čebuli, drobnjak, sol, poper, olivno olje, poljubni sir
Kumaro olupite in narežite na kocke ter dajte v skledo. Dodajte jogurt, sol, poper, na kocke na-
rezan sir, drobnjak, nasekljano čebulo in nekaj kapljic olivnega olja. Vse skupaj premešajte in dobro ohladite.
Paradižnik z moz-zarelo
500 g srednje velikih paradižnikov, 300 g mozzarele, 30-40 g
peteršilja, poper, 100 ml olivnega olja, vegeta
Paradižnik narežite na malo debelejše kolobarje in potresite z vegeto. Mozzarelo narežite na kolobarje in jih s paradižnikom izmenično naložite na krožnik. Potresite s peteršiljem in poprom ter poškropite z olivnim oljem. Po želji lahko poškropite tudi z malo balzamičnega kisa.
Lahka bananina torta
3-4 zavitki baby keksov, 800 g kisle smetane, 10 žlic sladkorja, 4 vaniljevi sladkorji, 1 kg banan, 200 ml ananasovega soka, 250 ml sladke smetane
Kislo smetano, sladkor in vanilin sladkor zmešajte. Eno plast keksov zložite v pekač in jih prelijte s polovico soka. Premažite s kislo smetano in nanjo naložite na kolobarje narezane banane. Nanje spet položite kekse, prelijte s preostalim sokom, premažite s kislo smetano, naložite banane, po vrhu pa premažite s stepeno sladko smetano. Za nekaj časa postavite v hladilnik, da se dobro ohladite. Pred serviranjem lahko potresete s čokolado v prahu.
Jogurtovo pecivo
3 lončki navadnega jogurta, 400 ml sladke smetane, 15 dag sladkorja v prahu, 1 zavitek vanilje-vega sladkorja, 2 zavitka želatine
fix, 0,5 kg poljubnega jagodičev-ja, zavitek baby keksov, pribl. 150 g masla
Baby kekse zmeljite ali zdrobite z valjarjem in jim dodajte tekoče maslo (masla je treba dodati toliko, da se masa lepo sprime). Maso nadevajte na dno pekača in jo dobro pritisnite ob dno. Za kremo zmešajte jogurte s sladkorjem. V drugi posodi trdo stepite sladko smetano in jo primešajte jogurtu. Med mešanjem dodajte želatino fix in še nekaj minut stepajte. Polovico kreme dajte v pekač, potresite z jago-dičevjem ter prelijte z ostalo kremo. Pecivo postavite za najmanj tri ure v hladilnik.
Jagodna torta
krhko testo: 150 g moke, 1 jajce, 50 g sladkorja, 1 vaniljev sladkor, 90 g masla; biskvitno testo: 3 jajca, 1 rumenjak, 60 g sladkorja, 1 vaniljev sladkor, 80 g moke, 1
žlička pecilnega praška, 200 g jagodne marmelade; nadev in okrasitev: 6 lističev želatine, 450 ml jabolčnega soka, 90 g sladkorja, 2 žlici limoninega soka, 200 g
jogurta, 400 ml sladke smetane, 750 g jagod, 1 rdeči preliv za torte
Sestavine za krhko testo dajte v multipraktik in zmešajte, da nastane gladka kepa, ki jo za 30 minut položite v hladilnik. Testo razvajajte na velikost tortnega modela, dobro prepikajte z vili-co in specite pri 180 stopinjah, da postane zlato rjave barve. Za biskvitno testo penasto stepite jajca, rumenjak, sladkor in vaniljev sladkor. Dodajte še moko s pecilnim praškom in narahlo premešajte. 1/3 mase dajte v pekač za torto in specite pri 200 stopnjah. Preostalo maso zelo na tanko namažite na velik pekač (pribl. 30 x 40 cm) in prav tako specite v pečici. Takoj ko je pečen, ga zvijte in pustite, da se ohladi. Ohlajenega premažite z jagodno marmelado, zvijte in narežite na 1 cm široke kolobarje. Za nadev namočite želatino, medtem pa zavrite 200 ml jabolčnega soka, 60 g sladkorja in limonin sok. Sok odstavite s štedilnika, malo ohladite in v njem raztopite ožeto želatino ter za pribl. 30 minut postavite v hladilnik. Medtem stepite smetano, ji primešajte jogurt ter prilijte sok z želatino. Krhko testo premažite z jagodno marmelado in pokrijte z okroglim biskvitom. Ob rob pokončno naložite narezane kolobarje rulade. 1/3 kreme dajte na biskvitno testo, naložite narezane jagode (toliko, da je krema pokrita) in prelijte s preostalo kremo. Za najmanj 3 ure postavite v hladilnik. Na ohlajeno kremo naložite preostale narezane jagode in jih prelijte s prelivom za torto, narejenim po navodilih na vrečki (namesto vode vzemite jabolčni sok). Pred serviranjem dobro ohladite.
Alenka Šmigoc Vinko
Ig	<
ô -2 ä	-J
Sao	<
« a a	À
o s o	Q
Ö.B «	O
fi C &	ûfi

NAJBOLJŠE STVARI V ŽIVLJENJU SI ŽELIMO DELITI Z DRUGIMI!
Odlikujeta nas kakovost in tradicija
V naši vinski kleti smo zelo ponosni na tradicijo, preteklost in lokalno okolje, od koder prihajajo naša vina. Temu posvečamo vso skrbnost. Hkrati se trudimo z nenehnim vlaganjem v kvaliteto vin, v obnovo vinogradov in v razvoj tehnologij kletarjenja, našo kakovost še nadgrajevati. Pri pridelavi naših vin smo vseskozi ostali zvesti tradiciji. Tako še vedno vse grozdje potrgamo ročno. Naravi pa zahvalo Izražamo z okolju prijazno pridelavo grozdja. Trudimo se, da vse kar počnemo, delamo najboljše. Le tako jih s ponosom delimo z drugimi!
Skupaj ustvarjamo najboljša vina
Območje Jeruzalemskih goric sodi med pet odstotkov najboljših vinogradniških leg za pridelavo belega vina v svetu. Bogata prst je dobra podlaga za obetavna vina, terasasti vinogradi pa so Idealno zasnovani za kar najboljše Izkoriščanje podnebnih razmer. Oboje skupaj ustvarja odlične razmere za sveža in sadna bela vina, ki
jih v naših vinogradih pridelujemo iz kar 14 vrst grozdja, vključno s šiponom, tramincem, sauvignonom, sivim pinotom, chardonnayem, laškim in renskim rizlingom, belim pinotom ter preostalimi vini.
Vina znamk Jeruzalem Ormož in Ljutomerčan so sveža in pitna. Pijemo jih lahko ob različnih priložnostih; nedeljskem kosilu, večerji ali zabavi s prijatelji.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
OBIŠČITE NAS V ZIDANICI MALEK!
Zidanica Malek je več kot 300 let stara zgradba, ki stoji ob vinski cesti med Svetinjami in Jeruzalemom sredi Jeruzalemskih goric. Prečudovit razgled na vinograde jemlje dih vsakemu, ki jo obišče. V njej so na ogled starinska preša, obokana klet, kapelica in manjši vinogradniški muzej. Z veseljem pa vam pripravimo tudi vodeno pokušino naših vrhunskih vin. Dobrodošli.
*Ob obisku zidanice Malek prejmete kupon za 10 % popusta pri kosilu v Dvorcu Jeruzalem!
¿k Dvorec
/V Jeruzalem
MAJHEN HOTEL ZA VELIKE UŽITKE!
Oddih med vinogradi Jeruzalemskih goric V osrčju Prlekije, skrit pred gnečo vsakdana, v kraju Jeruzalem stoji Dvorec Jeruzalem. Zgodovinska stavba je danes majhen in prisrčen podeželski hotel, namenjen gostom, ki se želijo razvajati v okolju jeruzalemskih gričev, posutih z vinogradi. Ponuja deset stilsko opremljenih sob, prestižen predsedniški apartma, restavracijo, vinoteko in sodobno multimedijsko dvorano.
Odkrijte skrivnosti Prlekije
Poleg veličastnega dvorca, zgrajenega leta 1652, si lahko v Jeruzalemu ogledate cerkev Žalostne Matere božje in se sprostite v čudovitem parku. Romantično vinsko cesto, ki se vas vodi med terasastimi vinogradi in so značilnost te regije, obiščite peš, ali pa božanske kotičke odkrivajte s kolesom, ki jih lahko tudi najamete. Ubranost izbranih jedi in odličnih vin ter pestrost darov narave, je podlaga za lokalno in sezonsko obarvano hrano enostavnih prvinskih sestavin. Za vas jih povežemo v harmonično celoto z odličnimi, v svetovnem merilu večkrat nagrajenimi vrhunskimi vini jeruzalemskih goric.
Legenda pravi, da je Jeruzalem ime dobil v času križarskih pohodov, ko so se križarji na poti v Sveto deželo ustavili prav tu. Navdušeni nad lepoto gričevnate pokrajine, odličnimi vini, hrano in gostoljubnostjo domačinov so dejali: »To je pravi Jeruzalem!« In nekateri so tu ostali za vedno.
*Ob obisku Dvorca Jeruzalem prejmete kupon za brezplačno degustacijo hišnega vina v zidanici Malek!
KOZAREC JE TELO, VINO NJEGOVA DUŠA!
Vino ima v družbi že od nekdaj poseben status. Vec tisoc let pred našim štetjem so imeli v Mezopotamiji enak pisni znak za življenje in vino.
Poznali ter cenili pa so ga tudi stari Rimljani in vsem je znan Plinijev pregovor »in vino veritas«, ki pravi »v vinu je resnica«. Tudi v današnjih časih je kultura uživanja vina zelo pomembna, ob tem pa so dokazani tudi številni njegovi pozitivni učinki na zdravje ljudi.
Pozitivne lastnosti belega vina
Zdravilne učinke vina je dobro poznal že grški zdravnik Hipokrat, zato je bilo vinogradništvo v Stari Grčiji zelo razširjeno, pri čemer so vino uživali redno, vendar v zmernih količinah. Rimski vojskovodja Julij Cezar je prav tako zapovedal, da morajo njegovi vojaki vsak dan dobivati določeno količino vina, obrok vina pa je dnevno dobivala tudi Napoleonova vojska. Na takšen način so se v precejšnji meri obvarovali pred infekcijskimi boleznimi. Danes so zdravilne lastnosti vina še bolj raziskane ter celo znanstveno dokazane. Tako so na primer v obširni, dve desetletji trajajoči študiji na vzorcu 128.000 ljudi ameriški znanstveniki ugotovili, da redno, a seveda zmerno uživanje belih vin spodbuja tvorbo več koristnega holesterola in fibrinogena v krvi, hkrati pa zmanjšuje nevarnost nastanka krvnih strdkov in preprečuje pojav srčnega infarkta.
»Kozarec je telo, vino njegova duša.«
Seveda pa je pri pitju vina zelo pomemben tudi način njegovega uživanja. Bistveno pri tem je, da s pomočjo naših čutil vsrkamo vase vse lastnosti izbranega vina. Pokušina se prične že pri izbiri kozarca. Bela vina zahtevajo kozarec z višjo čašo v obliki tulipana, z daljšim in drobnim pecljem ter zoženo odprtino. Razgibavanje vina v takem kozarcu je počasno, ker se arome sproščajo postopoma. Lahko bi rekli: »Kozarec je telo, vino njegova duša«. Vedno ga primemo za pecelj in ne za čašo, saj bi z dotikanjem čaše le-to umazali in vino segreli s toploto naših rok. Preden ga okusimo, kozarec dvignemo v višino oči in ga opazujemo, določimo njegovo barvo, bistrost in odtenke (npr. bela vina morajo biti že na prvi pogled kristalno bistra). Potem kozarec približamo nosu in povohamo, nekajkrat energično zavrtimo vino v kozarcu in ponovno preverimo vonj in cvetico, na koncu pa s požirkom vina, ki ga za trenutek zadržimo v ustih, zaznamo okus in aromo. Priporočljivo je, da zraven popijemo še kakšen kozarec vode in da se držimo zmernega pitja, saj bomo tako ohranili kulturo uživanja vina na najvišjem nivoju, poleg tega pa nas kasneje ne bo doletel glavobol oz. »maček«. Pomembna je tudi ustrezna temperatura vina Posebno pozornost je prav tako potrebno posvetiti temperaturi, saj vino razvije svoje kakovostne značilnosti le ohlajeno ali segreto na primerno temperaturo. Bela vina zahtevajo nekoliko nižjo kot na primer rdeča. In sicer naj bodo mlada suha vina ohlajena na temperaturo med 8 oC in 10 oC, zrela bogata vina pa na temperaturo med 10 oC in 12 oC.
upoštevati osnovne okuse jedi. Najprej pa je dobro poznati osnovno delitev vin na suha, polsuha, polsladka in sladka. Ti izrazi pomenijo odstotek neprevretega sladkorja v vinu, čemur bi lahko bolj preprosto rekli, da od suhega vina ne moremo pričakovati sladkobe. Drugo pravilo je združevanje nežnejših vin z nežno hrano in bolj polnih vin s težjo, bolj začinjeno, mastno in bogato hrano. Če boste na večerji postregli več različnih vin, je običajno, da najprej postrežete lažja vina. Suha vina naj bodo postrežena pred sladkimi, razen če je sladka jed postrežena na začetku. V tem primeru združite sladko jed s podobno sladkim vinom. Bela vina tako kombiniramo predvsem z različnimi testeninami, morskimi jedmi (hobotnica, lignji, ribe, škampi), belim mesom (perutnina) in različnimi vrstami sirov. Prav tako pa so primerna dopolnitev sadnim, čokoladnim in kremnim slaščicam. Kulturno raven pitja dosežemo le, če smo o vinu dovolj poučeni in nam ne predstavlja zgolj okusne alkoholne substance. Vino je namreč odlično dopolnilo do vrhunske izpopolnjenosti vsake jedi. Vsekakor sta vino in hrana zaveznika in ob pravilni postrežbi, obliki kozarca, stopnji temperature in ujemanju hrane z vrsto vina se izrazi bogastvo vonja in pripelje do popolnosti okusa.
In ker je belo vino dobro, ga ne pozabite deliti s prijatelji! Dober tek in na zdravje!
JERUZALEM ORMOŽ
Ustrezno kombiniranje vina in hrane
Pomemben del kulture uživanja vina je tudi kombiniranje ustrezne vrste vina in določenih jedi. Pri izbiri primernega vina je potrebno
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
			
grejiio Vna nočitnice		Štajerski	22
Naredi sam: prenova kuhinje
IZKORISTITE DOPUSTNIŠKI ČAS ZA DOMAČA MOJSTRSKA OPRAVILA
Ker si med letom težje vzamemo čas za razna domača opravila, je dopustniški čas idealna priložnost za prenove in mojstrska opravila v našem domu. Zakaj si ne bi z nekaj preprostimi posegi preuredili kuhinje in tako vnesli nekaj svežine v vaš dom? S pomočjo trgovin s t. i. hobi programom je izdelava in predelava pohištva pravzaprav postala preprosta in dostopna vsakomur.
ZAMENJAJTE ROČAJE
Že s preprosto menjavo ročajev lahko vaši kuhinji pričarate svež in moderni izgled. Izbira ročajev je danes velika, pozorni morate biti le na obstoječe izvrtine v vratcih. Da bi si priskrbeli pravo velikost ročajev, vzemite s seboj v trgovino vaš stari ročaj, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se luknje v omari ter med ročaji ne prilegajo.
Z MENJAVO FRONT DO NOVE KUHINJE
Še bolj drastično spremembo lahko ustvarite z menjavo kuhinjskih front, saj bo vaša kuhinja tako dobila povsem drugačen in nov videz. Z merami obstoječih front se oglasite v trgovini s hobi programom, kjer vam bodo izdelali nove fronte. Izbor dekorjev je izredno pester; izberete lahko živahno, svežo barvo ali pa morda bolj umirjene lesne dekorje. V fronte vam bodo izdelali tudi izvrtine za spone in ročaje in vam tako prihranili dodatno vrtanje. Priporočamo, da hkrati zamenjate tudi spone in morda izberete takšne s posebnim blažilcem za mehko zapiranje ali pa morda celo odpiranje na dotik brez ročajev.
ZAMENJAJTE PULT
Dotrajan kuhinjski pult zamenjajte z novim. Sodobni pulti z zaobljenimi robovi so bolj vzdržljivi in odporni na razne udarce in poškod-
be. V trgovini s hobi delavnico vam bodo v pult naredili tudi izrez za kuhinjsko korito in kuhalno ploščo.
STENSKE OBLOGE NAMESTO PLOŠČIC
Namesto keramičnih ploščic lahko nad kuhinjski pult namestite stensko oblogo v enakem dekorju, kot je pult. Tako boste ustvarili moderen in homogen videz. Stenske obloge so enostavne za vzdrževanje in odporne na toploto in umazanijo.
DODATNE POLICE ZA VEČ PROSTORA
Če vam v kuhinjskih omarah primanjkuje prostora, si omislite dodatne police. Namestite jih lahko v obstoječe omare ali pa prosto na steno. V hobi delavnici vam bodo police odrezali natančno na želene mere, za zaščito robov pa vam jih bodo tudi zarobili z robnim trakom. Če boste police nameščali na rob kuhinjskih elementov, pripo-
ročamo, da vam v delavnici robove zaoblijo.
KAM PO MATERIALE?
Vse potrebno za izdelavo ali obnovo kuhinje in drugega pohištva dobite v trgovinah s specializirano ponudbo za profesionalne in ljubiteljske mizarje. Slovenijales Trgovina, ki je že več desetletij prisotna na našem trgu, nudi v svoji ponudbi poleg lesnih materialov, pohištvenega okovja, dodatkov, orodja in ostalih izdelkov tudi mizarske storitve. V profesionalno opremljenih mizarskih delavnicah opravljajo vse vrste mizarskih storitev: razrez po meri, robljenje, izdelava izvrtin, okroglin, izrezi za korito itd. Storitve so hitre in kakovostne, tako da je dan ali dva treba počakati le ob večjih naročilih, v primeru, da potrebujete le nekaj polic ali pult, pa boste želeno lahko takoj odnesli domov. Več na
www.slovenijales-trgovina.si.
Vse potrebno ^ za izdelavo pohištva in mojstrska opravila kupim na enem mestu!
H#bby
pestra izbira dekorjev iveralov in pultov
razrez lesnih plošč, robljenje in ostale mizarske storitve
pohištveno okovje, dodatki, orodje
Poslovalnice:
Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 01 561 35 66
PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE V GRADBENIŠTVU
UJUUUJ. po/to r i m o./¡
v-íí liUth. tfrlltu...
Gradbeni materiali:
ponujamo vse vrste lesa ter možnost ra2reza po naročilu Oglaševanje:
ponudba reklamnih prikolic/panojev
Ogrevanje:
ponudba BIOMASE (peleti, sekanci, drva) Inženiring:
3D-izrisi pohištva, nadstreškov in objektov
Ambient:
izdelujemo vse pohištva po naročilu
iz materialov po vaših željah, oblikujemo, narišemo,
izdelamo ter zmontiramo
Aktualno:
V ponudbo prihaja: EKO bivalni pisarniški leseni kontejnerji
POSTORIMO, mizarstvo, Henrik Tominšek, s.p.
Šentjanž 6, 3332 Rečica ob Savinji
www.postorimo.si
postorimo@gmail.com
T: 031/422-924
PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV,...
LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI. Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302
PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV
gsm: 051-305 077
VRTNI PAVILJONI IN SEDEŽNE GARNITURE, NADSTREŠKI, BALKONSKE OGRAJE, RENT-A-KOMBI
www.vauda.si
Zgornja Hajdina 83a, Hajdina tel.: 02 781 05 01, fax: 02 781 05 00, GSM: 041 667 734 e-naslov: vauda@volja.net, pts@vauda.si
PORSCHE
PTUJSKA CESTA
Servis za vozila:
am
Audi
Service
Gospodarila]
			
gremo Wna Dočitnice		Štajerski	24
POTOVALflA AGEHCUR
Veolia Transport Štajerska, d. d., in Turistična agencija Kurent, Majda Pečnik, s. p., sta po dolgih letih sodelovanja združila izkušnje na področju turizma in avtobusnih prevozov. Od 1. junija 2012 vam nudita turistične storitve kot Potovalna agencija Turistagent.
Za vas smo pripravili bogato ponudbo izletov in potovanj po domovini in tujini. Maturantski izleti:
•	Grčija, Španija, Nizozemska, Italija, Francija, Španija,Češka
•	Vikend potovanja:
•	narodni park Plitvice
•	Baranja
•	obiranje mandarin v dolini Neretve
•	Beograd in Novi Sad
•	Sarajevo in Mostar
Ponujamo tudi križarjenja, letalske vozovnice, strokovne ekskurzije, organizacijo obveznih izbirnih vsebin, organizacija športnih dnevov. Potovanja z letalom in avtobusom: Skandinavija, Grčija, Irska, Škotska, Ukrajina, Romunija, Bolgarija,
potep po bivših jugoslovanskih republikah. Romanja:
•	Medjugorje, Lurd
INFORMACIJE
Potovalna agencija TURISTAGENT, Ulica Heroja Lacka 4, Ptuj
Kontaktirajte nas na telefon 02 748 1881 in 748
1880, faks 02 778 333 1.
www.turistagent.si
E-pošta: majda@turistagent.si ali
suzana@turistagent.si
Veselimo se vašega obiska in potepanja z nami.
ORGANIZIRAMO IZLETE IN POTOVANJA PO VAŠIH ŽELJAH.
Aktualna ponudba v času počitnic od 23. 6. do 1. 9. 2012: IZOLA - avtobusni prevozi GARDALAND
na morie
ODHODI: VSAKO SOBOTO NAJMANJŠE ŠT. POTNIKOV: 35 CENA: 18 € po osebi
ODHODI: NAJMANJŠE ŠT. POTNIKOV: 35
CENA: 56 € po osebi
Individualna ponudba programov turističnih agencij RELAX, KOMPAS, SONČEK, BONUS, PALMA, GULET, OASIS TOURS in ostalih ponudnikov.
Poletne počitnice na Jadranu in slovenski obali, v termah in še mnogo ugodnih ponudb.
Nekai najugodnejših ponudb na Jadranu in Mediteranu:
•	Terme Vivat - hotel 4*2-krat polpenzion že za 89 €
•	Portorož - hotel 3* od 54 €
•	Poreč - že od 269 € na osebo, 7-krat polpenzion
•	Karlobag - hotel 3* - 7-krat all inclusive za 299 €
•	BAŠKA VODA - že od 329 € - all inclusive light
•	Severni Ciper - že od 450 € Najugodneje ta hip:
Turčija
•	4. 7. 2012 Ideal Beach 4* Alanya AI 449 €
•	11. 7. 2012 Ideal Beach 4* Alanya AI 469 €
Ne pozabite na turistično zavarovanje z asistenco v tujini! Sklenete ga lahko kar na www.ZavarovalnicaMaribor.si
Razigrano in barvito v poletne dni
Končno se počasi približuje poletje. Sonce je vsak dan višje, parki so ozeleneli, okrog in okrog je zaznati vonj cvetja. Vse teže je sedeti v zaprtih prostorih in zraven biti še koncentriran na delo, saj nam misli nehote uhajajo proti plaži, vonj morja nas že draži v nosu, naša stopala pa že komaj čakajo, da jim damo svobodo, da tudi bosa občutijo vroč pesek. Vse to imajo v mislih tudi vsi tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju trendov in so nam tudi letos postregli z določenimi kosi oblačil in barv, ki naj bi nas vodili skozi poletne dni. Tako so seveda vse te naše misli prenesli v obleke, ogrinjala,
tunike, torbe, sandale in ostale modne dodatke, ki se bohotijo s potiski cvetja, tropskih rib, pisanih papig, palm, v barvah valov ... Tkanine, tako iz naravnim materialov kot tudi novih umetnih materialov, so skoraj kot slikarska platna, na vas pa je, da se odločite, kaj od tega ja pisano na vašo kožo. Zbirate lahko med realističnimi, simetrično zloženimi cvetnimi dizajni na beli, črni ali barvni osnovi.
Seveda lahko izbirate tudi med različico letošnjih trendov, ki zagovarjajo čiste linije in oblačila v eni barvi, med katerimi sta letos v ospredju rumena in zelena v družbi oranžne, rdeče in modre.
Seveda pa skoraj ne more biti trendov brez črne in bele. Vsakoletni trendi sicer postavljajo svoja pravila, vendar sama zagovarjam v prvi vrsti dobro počutje posameznika v oblačilu oziroma ohranjanje svojega individualnega stila. In kaj lahko izberemo med letošnjimi trendi za sprehod po našem Ptuju? Letošnji trendi za poletje so nam med drugim postregli tudi z ženstveno modo 50. let, ko je bil poudarek na ženskih atributih, kar se najbolj nazorno kaže v »pin-up« krojih oblek in hlač. Obleke poudarjajo žensko telo, predvsem pas in prsi. Dolžine
oblek in kril ne smejo biti prekratke, pokrivati morajo kolena. Hlače imajo prav tako poudarjen pas, so ožjega kroja in segajo do sredine meč. In takšna oblačila niso primerna samo za peš hojo po mestu, ampak se lahko na kakšno oddaljeno destinaci-jo odpravimo tudi s kolesom ali skuterjem.
Prav to vejo trenda smo s pomočjo našega modela Leonore in fotografa Črtomirja tudi predstavili, na naslovni fotografiji pa ste že lahko videli snežno belo obleko sloga pin-up z detajlom čipke na dolžini in dekolteju. Seveda pa se trendi ne končajo
Rdeča ozka obleka z zanimivim ovratnikom in nesimetrično dolžino.
Obleka s cvetličnim vzorcem na rumeni osnovi.
27
Štajerski TEDNIK
tukaj. Za plažo bomo potrebovali kopalke, prek katerih si bomo oblekli kakšno prozorno tuniko ali ogrinjalo. Za popoldanski sprehod si bomo letos obvezno nadeli tudi kratke hlače in zraven obuli sandale s plutastim podplatom. Kratke hlače naj bodo v močnih barvah in naj ne bodo samo za čez dan. Kratke hlače iz satena lahko mirno oblečemo tudi za večerni izhod. K temu stilu pa je letos obvezno še nekaj - vrača se namreč kratek top, ki naj bo v obliki korzeta. K njemu lahko oblečemo kot že rečeno kratke hlače, mini krilo ali kavbojke, ki jih obvezno skrajšamo z zavihkom.
Obvezen modni dodatek za prav vsako kombinacijo so nedvomno sončna očala, ki naj bodo potiskana z vzorci, ki jih najdemo tudi v oblačilih - tista, ki jih nosimo na plaži naj bodo vsekakor v kombinaciji z našimi kopalkami
in brisačo.
K obveznim dodatkom seveda štejemo tudi torbe, ki naj bodo letošnje poletje iz plastičnih prozornih materialov, kar pomeni, da se vidi skoznjo vsaka malenkost in moramo preudarno izbrati stvari, ki jih bomo dali v torbo. Na plaži naj nas na nogah spremljajo natikači, japonke, ki so prav tako iz plastičnih materialov in močnih barv. Te so celo tako ljubke z dodanimi okraski, da jih prenekatera obuje tudi za večerni izhod k dolgi plapolajoči prozorni obleki.
Skratka, letošnje poletje nam je postreglo v prvi vrsti z barvami in eksotičnimi potiski, ki odlično sovpadajo z vročim soncem tako v mestu kot na plaži. Tisti, ki ne boste imeli možnosti bosi hoditi po pesku ob morju, se sprehodite do ptujskega morja na Ranci ob Dravi - lahko tudi bosi. Sanja Veličkovic
Bela ozka bluza in 3/8 hlače s pikastim vzorcem.
	<t>
ZAVARUJTE	
	
SVOJE OČI^-PRED ¿5*:,	
UV ŽARKI	«A ju
VSAK DAN	
	
POVPRAŠAJTE ZA NAJBOLJŠI EYE-SUN ZAŠČITNI FAKTOR.	
DOBAVLJIVO NA VSEH STEKLIH: CRIZAL FORTE* UV IN 0PTIF0G™ S CRIZAL« UV.	
Rumena ozka obleka z detajlom na levi rami.
OPTIKA KUHAR d.o.o.
Vodnikova ulica 2, SI - 2250 Ptuj, tel.: + 386 (02) 787 86 36 www.optika-kuhar.si
			
grejiio Vna Dočitnice		Štajerski	28
Nega telesa pred poletjem
Za lepo izklesano postavo se splača potruditi, z redno vadbo se da doseči veliko (fotografija je simbolična).
Mrzli meseci, v katerih so pomanjkljivosti na telesu prekrila udobna oblačila, so nepreklicno mimo. Izgovorov ne bo več, pripraviti se je treba na popolno razkritje. Tokrat ne bom pisala o celulitu in podobnih nadlogah ter kako se jih znebiti, da boste kar najlepše izgledale v kopalkah. Prepričana sem, da pridno skrbite za svoje telo skozi celo leto, zato vam ne bom delila nasvetov, ki „magično delujejo v treh dneh". Prav tako vam ne bom pomagala izbrati najprimernejših kopalk za vašo postavo, saj verjamem, da same najbolje veste, katere kopalke vam odlično pristajajo. Želela bi vas le spomniti na tiste osnovne in samoumevne »rituale«, na katere včasih pozabimo ali nam v obilici dela zmanjka časa zanje.
Čiščenje kože obraza je prvi korak k ohranjanju zdrave kože, saj lahko le tako s kože odstranite znoj, maščobo, prah, ličila in mikroorganizme. Uporabljajte blaga sredstva, ki ne odstranijo naravnega zaščitnega maščob-nega plašča kože. Kožo z nežnimi gibi očistite dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, pri čemer čistilna sredstva izperite z mlačno vodo. Ob pomoči tonika boste kožo tudi nahranili, osvežili in napojili z vlago. Tonik kožo napne in zapre pore, vendar ne sme vsebovati alkohola, saj ta kožo izsuši in vzdraži. Koža potrebuje vlago in hranilne snovi, ki jo ohranjajo zdravo, zato jo je treba navlažiti z vlažilno (hranilno) kremo, prilagojeno tipu kože. Piling telesa priporočam enkrat tedensko. Izsušena koža povzroča nevšečnosti v vsakdanjem življenju mnogih žensk. Večina izdelkov za nego suhe kože deluje predvsem na površini kože, zato težav ne odpravljajo v celoti. S pilingom boste odstranili odmrle delce kože. Koža po telesu bo
tako gladka, izgledala bo sijoče in bo skrbno negovana. Nato uporabite kvalitetno hranljivo kremo za telo.
30 dni - čvrsto telo: recepta za motivacijo na žalost ni, samo odločiti se je treba. A ko boste enkrat začele, boste komaj čakale na naslednjo urico telovadbe. Verjetno bo pred tem še cela vrsta izgovorov, tolažb in ljubosumja ob pogledu na dekleta z izklesano postavo, vendar verjemite, da se izplača. Še rezultat? Poleg lepega telesca boste kar pokale od energije! Potrebujete 30 dni aktivne telesne aktivnosti, dobro voljo in plastenko vode. Celulit je naraven pojav, saj je posledica normalne strukture podkožja pri večini žensk. Preizkusimo lahko raznovrstna sredstva v obliki krem, s katerimi bomo omilili neželene jamice, vendar ne smemo pozabiti, da kratkoročnih rešitev ni. Za vidno zmanjšanje celulita boste potrebovali nekaj več vztrajnosti, zato kremo na telo nanašajte vsaj tri tedne brez prestanka. Za učinkovite rezultate pa se posvetujte s kozmetičarko, ki vam bo predpisala ustrezne terapije za zmanjšanje pomarančnega videza kože. Ob tem je priporočljivo tudi, da začnete skrbeti zase s pravilno prehrano in gibanjem, saj to ne bo le zmanjšalo izrazitosti celulita, pač pa bo koristilo tudi splošnemu zdravju. Depilacija, voskanje! Odstranite nadležne dlačice. Verjetno ni osebe med vami, ki zaradi različnih domačih postopkov že ni bila deležna negativnih posledic tega početja. Kaj če bi za spremembo tokrat zaupali depilacijo svoji kozmetičarki. Posvetujte se o tehniki depiliranja, prav tako ji omenite težave, ki se vam pojavijo ob določenih postopkih, saj ima vsak način odstranjevanja dlak svoje prednosti in slabosti. Depilacija se lahko izvaja po celem telesu: noge, roke, bi ki-
ni, pod pazduho, hrbet ... in na obrazu.
Lepa in zdrava stopala Razpo-kana koža na petah še nikoli ni bila privlačna, zato skrbno negujte stopala, odstranjujte odmrle delce kože in jih redno mažite s kremo za noge. Kako pomembno je, da so stopala zdrava, je vedel že Sokrat, ki je dejal: „Če nas bolijo stopala, nas boli vse." Rešitve za različne težave, ki lahko bremenijo stopala, vam poda pediker/-ka. Na pedikuri se uredijo nohti, odstrani odvečna po-roženela koža, odstranijo morebitni natiski ali kurja očesa, nato se stopala zmasirajo, kar ugodno deluje na splošno počutje človeka.
Njihovo veličanstvo - OBRVI se
mnogokrat zanemarja in se jim ne predpisuje velike vloge; mnogokrat je oblikovanje obrvi tisto opravilo, ki se zdi na obrazu še najmanj pomembno in potrebno. Vendar pa temu še zdaleč ni tako. Obrvi - ta dva poraščena loka nad našimi očmi, sta ena izmed najpomembnejših detajlov na našem obrazu. Igrata osrednjo vlogo pri tem, kako zares privlačen bo naš obraz, zraven
tega pa priigrata na našem obrazu izraz, ki ga ne zmorejo niti najboljša ličila. Zatorej naj bodo obrvi lepe in urejene, da bosta tudi naš obraz in celota izžarevala enako.
Ličenje Pri ličenju obraza priporočam, da se držite pravila »manj je več«. Menim, da je dovolj, če samo uvihate trepalnice in na-nesete maskaro. Če želite malenkost več barve na obrazu, potem nanesite še vodoodporno črtalo za oči v poljubnem odtenku. Za večerni izhod lahko na obraz in telo nanesete še bronzer in nekaj osvetljevalca za obraz. S tem boste dosegli zdravo zagorel videz, brez da bi se sploh izpostavili sončnim žarkom. Koža je živ organ, ki obdaja naše telo in s tem zaznamuje njegov obris, je prvo človekovo komunikacijsko sredstvo za stik s svetom. Kadar je koža izsušena, trpi tudi od znotraj, posledice pa niso le fizične. Pogumno stopite v poletje, privoščite svoji koži nego in razvajanje, rezultati vas bodo razveselili in ponosne boste nase.
Silva ČUŠ, kozmetičarka
„ .. za delovne zvezke do 30.6.!
Nudimo:
■	šolske potrebščine,
-	pisarniški material,
-	sprejemamo naročila za delovne zvezke, in učbenike z možnostjo obročnega plačila
■	popust na gotovino,
■	torbe iz zaloge do 50% ceneje,
■	darilni program,
■	60% popusta na vse knjige od Pomurske založbe.
Piramida d.o.o. Mercator center, Špindlerjeva ulica 3, Ptuj telefon 788 00 24/25
Popust pri
avtomobilskem ________
zavarovan|u
za imetnike SPAR plus kartice!
AdriaticSlovenica
Novi avtomobilski zavarovanci prejmete:
*	40 EUR vrnemo na SPAR plus kartico
*	še dodatni takojšnji 10% popust na avtomobilsko zavarovanje
Obstoječi avtomobilski zavarovanci prejmete:
*	90% popust na izjemno bogato MAXI avto asistenco
Ugodnosti lahko uveljavljate v vseh poslovalnicah in pri vseh pooblaščenih zastopnikih Adriatica Slovenioe. Podrobnejša pravila posebne ponudbe so objavljena na www.adriatic-siovenica.si.
FOTCiSMSSZBi
Mestni trg 4, Ptuj, 02 772 37 31
FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE DOKUMENTE
NAJCENEJE V MESTU! Lepe in v 3 minutah.
POROČNA FOTOGRAFIJA - VIDEOSNEMANJE
NOVO:VSE ZA POROKO NA ENEM MESTU! Poletni dodatni 10 % popust. Ceneje ne gre!
ZA VAS FOTOGRAFIRAMO
POROKE - ROJSTNE DNEVE - BIRME KRSTI - VALETE - ZABAVE OBLETNICE - PRIREDITVE
POVEČAVE - REPRODUKCIJE - OKVIRJI -FOTOKNJIGE - ALBUMI
NAROČANJE FOTOGRAFIJ PREKO SPLETA
http://fotokosi.olimpic.si
Hajdina vabi z neokrnjeno naravo in kulturno dediščino
Občina Hajdina spada v skupino manjših občin. Razprostira se na terasah na desni strani reke Drave. Leži na križišču pomembnih evropskih cest.
Občino Hajdina sestavlja sedem ruralno urbaniziranih naselij. Ponaša se z osnovno šolo, farno cerkvijo sv. Martina, ki je locirana v samem središču Zgornje Hajdine, hajdinska gmajna pa vabi z velikim in enim najlepših igrišč za golf. Na Spodnji Hajdini se nahaja bogato arheološko najdišče. Tudi naselje Ghandin se pojavlja ob boku rimske Petovione, katere del se je razprostiral prav na območju Spodnje in Zgornje Hajdine. V občini Hajdina delujejo številna društva, ki ohranjajo tradicijo nekdanjega življenja na vasi. Ena od najprepoznavnejših prireditev je martinova prireditev Iz mošta vino, pridi na Hajdino, ki je sestavni del občinskega praznika, ki ga praznujejo vsako
leto v soboto pred martinovo nedeljo. Na njej se zahvalijo sv. Martinu, farnemu patronu, in imenujejo kletarja letnika. Ob trasi avtoceste Slivnica-Dra-ženci se je v letu 2009 z odprtjem bencinskega servisa OMV povečala turistično gostinska ponudba, z bogato in pestro ponudbo pa vabijo tudi gostinski lokali v vseh sedmih občinskih naseljih. Ljubitelji narave pa bodo svoj mir našli na območju naravoslovne poti Berl ob Dravi.
f "1 KI>Ä>
Zunanji Termalni Park vas že pričakuje!
Novost:
savnanje v vinskih sodih.
Ne spreglejte ugodnih poletnih ponudb za oblikovanje telesa ali razvajanje v dvoje v Valens Augusta wellnessu Grand Hotela Primus.
>
Q Q
Poletno dogajanje v Termah Ptuj 2012
GOLDWING - srečanje motoristov v Termalnem Parku 13.6.-17.6., Zaključek šole 22.6., Bazeni energije 6.7., Mednarodni balonarski praznik 27.7.-29.7., V. Rimske igre v Termah Ptuj 16.8.-19.8., Komedija o loncu 19.8., 23.8. in 24.8., Državno prvenstvo v toboganskem spustu 25. in 26.8.
Informacije in rezervacije: Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, Tel: 02 74 94 530, Fax: 02 74 94 523, e-pošta: termalni.park@terme-ptuj.si
Sava Hoteu Bled • Terme 3000-Moravske Toplice Zdravilišče Radenci • Terme Banovci • Terme Ptuj • Terme Lendava
» <•« MARIBOR ¡012
Evropska prestolnica kulture
Maribor • Murska Sobota • Velenje Ptuj • Novo mesto • Slovenj Gradec
POLETI
REGIONALNI KNJIŽNI SEJEM
Preplet knjižnega dogajanja na tem obm°čjij Evrope z vsebinami, ki bodo segle od strokovni predavanj do programa za bralce in večernih druženj ob glasbi in kuhanju.
19.06. - 24.06. / 10:00
VELIKA KAVARNA MARIBOR, GLAVNI TRG 1
Vstopnine ni!
1/1 K i 2
■a 2
E
festival lent
,,g06 . 07.07./l»-»° \]eč na:
I»?
jn^ROnr
UF- INDUSTRIJA'
gorenje z vizuo
ESlSsj^A
Vstopnine ni!
FESTIVAL soboJki
DNEVI 2012
Srce festivala bo mestni park v Murski Soboti
ki se bo v mesecu juniju spremenil v prizorišče
večplastnega ^turnega dogajanja za obiskovalce vseh starosti.
22 06. - 2506 / PO MESTU, MURSKA SOBOTA Več na: www.festival-ms.si
KONCERTNI ABONMA ARSANA
OPERA ORFEJ
Kreativna energija glasbenega festivala Arsana združuje domače in gostujoče umetnike s področja klasične, etno in jazz glasbe.
01.07- / 20:00
MINORITSKI SAMOSTAN, PTU3 Vstopnina: 15 €
ARTSTAVS2012
l&MfDNARODNI
umettnaoljt?dobne
18.07.-03.08
POMESTU, PTUJ; Vstopnine ni!
GENERALNI POKROVITELJI:
11 FEEL 1 SLOVENIA

^Žltrf
NALOŽI SI MOBILNO APLiKACiJO MARIBOR 2012!
Celoten program na: www.maribor2012.eu