Bogcše pii Mariba.ru. Tombolo priredi Gagilno društvo v nedeljo dn« 7. septembra, ob 15. uri na vrtu gostilne Riedl v Dogošah. V Blučaju slabega vremena se preloži touibola na drugi dan dne 8. septembra. Čisti donos je naiiienjea za nabavo nove motorne brizgalne. Jare__ina. Naša čast in sočutje zahteva, da se udeležimo proslave v spomin padlih vojakov, ki se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta tega leta v Jarenini. Spored: Blagoslovitev spominske plošče in uprizoritev vojne drame »Stilmond&ki župan«. Sv. Antcn v SIov. gszicah. Ker pride letos romaiije na Goro pri Sv. Petru niže Maribora ua nedeljo, se naznanja vsem romarjeai, da gre procesija od Sv. Antona dne 7. septembra t-K.no ob 8. uri. Potem bo ob 10. uvi romarska sveta rnaša pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Takoj po maši odhod procesije proti Sv. Lenartu, kjer bo m.ali po.itek. Častilci Marijini, prijazao vabljeni. Sv. Ruprelit v SIov. fior. Dne 19. avgusta je padla pri trganju jabolk Liza Mikl, dekla pri Beloglavcu v Zgornji Veličini, tako nesrečno na tla ,da je obležala na licu mestu mrtva. Bila je zelo pridna ženska, vsled česar njen gospodar to zgubo tem hujše občuti. Sv. Vid j?ri Ptuju. V nedeljo dne 17. t. m. je utnrl v Vareji pri Sv. Vidu daleč naokoli priljubijen oskrbnik minoritskih vinogradov Avgust Arnuš. Bil je 74 let star, 50 let zanesljiv delavec. Pogreba, ki se je vršil v torek, se je udeležilo mnogo prijateljev. •— V pondeljek, kakor smo že poročali, je utonila hči kočarice, Pavla Hrga. Njeno truplo so že našli. Deset dni je bilo v vodi. . Št. Jaaž _ia Dravskesa po.ju. One 25. avguBta tega leta sta se poročila g. Ivan Dolajš, pasestnik v Št. Ilju v Slov. goricah in gdč. Furek Marija, posesfniška hči pri Sv. Marje.ti na Dravskem polju. Mladima poročencema Jelimo obilo sreč« in božjega blagoslova! „ Svetina pri Celju. V nede.jo dne 7. septem6ra bo na S-vetini cerkveno opravilo ob 10. uri dopoldne, na Malo Gospojnico ravnotako. Svetina je zlasti sedaj, v prvi jeseni, nad vse Eanimiva in vabljiva izletna točka za prijatelje božje narave in iskrene pobožnosti pri da.eč naokoli priljubljeni svetins-ki Materl boIji. Priditei Ljctoinar. Tukaj se je dne 18. avgusta poročila županova hčerka gdč. Elvira Zemljič z g. dr. Damaška, zdiavnikom v Kutini na Hrvaskem. Nevesla je bila ranogoletna, pridna in izborna cerkvena pevka, ki je s svojim nežnim in zvočnim sopranora poveličevala vsa cerkvene s.ovesnosti. Pevski zbor njo je počastil ob poroki s primerno pesmijo. Obilo sreče Sv. Križ na SSarskem po-ja. Dan 15. avgusta je bil za našo lepo župnijo dan svetega veseIja, ki ga je naredil Go&pod. Pi-istopil je prvič k oltarju Gospodovem naš č. g. novomašnik Alojzij Juranovič. V pridigi našega rojaka vlč. g. dr. in prelata vseuč. profesorja M. Slaviča smo slišali, da je č. g. primicijant ravno 15. novomašnik zadnjih 30 let od leta 1900, odkar župnikuje tukaj naš priljubljeni vlč. g. konz. svetnik in dekan Jožef Veiksl. Trije gospodje pa so primicirali pred letom 1900. To so vlč. gg. Šalamun, dekan v Rogatcu, Jožef Kardinar, profesor v Celju in Franc Šreiner, župnik v Št. Ilju. Eden od prejšnjih gospodov je že umrl, tako da je živih sedaj z g. novomašnikom še 17 gospodov. Mi jim želimo vsem skupaj ljubega zdravja. da bi zamogli svojo zvišeno službo od Boga bogato blagoslovljeno nam v veselje, svojim ovčicam pa v obilno korist izvrševati. Tebi, župnija Sv. Križa, pa kličemo, le tako krepko naprej, da boš prednjačila kakor do sedaj v obilnem naraščaju duhovniških poklicev. — Letina je pri nas srednja. Mlatev je končana, zrno je vsled dolge suše zelo drobno. Pa hvalabogu tudi za to! Vsakdanji kruhek bo. Zdaj v avgustu pa pogosto dežuje, tako da si nekateri želijo že lepo vreme. Otave bo letos malo, ker jo je suša zadržala, pa še bo to težko snšiti, če ne bo lepšega vremena. Ajda kaže zelo lepo, če nas ljubi Bog tože in zgodnje slane obvaruje. Napisal bi še veC novic, pa se bojim, da bi gospod urednik vzel škarje. Pa naj bo za danes dovolj! Stara novavas na Mnrskem polfa. 15. avg., praznik Device Marije, je bil letos v naši občini Crni dan, doigrala se je strašna žaloigra, !_akoršne ne pomnijo naši najstarejši ljudje, katere žrtev je bilo življenje dveh mladeniSev v cvetoči dobi. Na vinotoču pri Novaku so popoldne pili in prepevali fantje iz sosedne občine Vučjavas. Okoll 4. ure pridejo s kolesi trije tuji fantje, že -videti vinjeni. Pozneje se je izvedelo, da so bili ti Jakob Bomajnko, KauCič in Trstenjak iz Ivajnc iz negovske župnije. Čez kake pol ure izbruhne med obema sirankama prepir in zunaj pred hišo so začele padati klofute. Pri tem potegne Jakob Bomajnko samokres in odda štiri strele in Franc Vebarič pade in je bil v eni minuti mrtev, drugi Peter Furst Se pride po stopnicah v vežo, sede na stol in se zgrudi na tla. V največji naglid je Novak napregel in dirjal po duhovnika \n zdravnika, med tem pa smo položili ranjenca v posteljo, toda za kake % ure je tudi ta z mrtvaško sve.o v roki izdihnil. Gospoda sta se takoj pripeljala, a prepozno. Vaški župan je prijel Domajnka, a ta je drugifi segel po samokres in ako bl ne priskoCild drugi in prijeli za roko, bl bil župan tretji mrlič. Vzeli so nra njegovo brovning pištoio in izroči-i orožnikom, katerim Je odgovarjal popolnoma hladnokrvno brez vsakega kesanja, kakor da bi se _rič ne bilo zgodilo. Drugi dan je prišla komisija, odpeljali so mrliča v mrtvašnico in pri raztelesenju se je dognalo, da je bila Vebariču prestreljena srčna žila in še en strel je dobil v ramo. Furst je dobil strel v trebuh. Oba mrlifa sta skupno pri Novaku ležala na postel.ji, kamor nju je prišlo škropit na stotine l.judi. Muropoljci, kaj je prišlo nad nas, saj mi tudi nismo angel.ji, saj se mi tudi včasih prepiramo, se ludi bijemo, lasamo in klopovuškamo in ko drugi dan pridejo orožniki teh fantovskih pretepov preiskavat, tistih ranjencev ni nobenega doma, eden je šcl kosit, drufti ovat Itd. Kver_1emu 1c na1ve5, Ce fma kateri kako oteklo čubo aii lice, ali ima vuha začesan«, ali mu manjka šop ias, in dotičnemu, kateri ga je natolkel, nalnži gospod sodnik par dni ječe in poznej1. sta si z nasprotnikom boljša prijatelja kot prej. Za par klofut z golo roko pa uničiti življenj« dveh mladih fantov v, najlepših letih, saj sta še lani prišla od vojakov, pa vendar ne gre. Oba sta sina vdov:' Vebaričevi je letos umrl mož in ta Franc ]« bil najstarejši sin, kateremu bi v kratkem izročila posestvo, da bi skrbel za mlajše brate in sestre, se-daj je izgubila vso oporo. Furstova vdova je imela pet sinov in vsi so pomrli samski v cveto.i dobi, dva sta padla v svetovni vojni, tretji duhovnik je umrl v 28. letu, čelrti je prišel bolan iz vojske in je doma umrl, p«tega pa so ji sedaj ustrelil.. Kdo naj tolaži ubogi žalujoči materi vdovi? Obar pokojna sta bila korajžna in vesela in predvsem pridna delavca. V Vučjivesi Tii več takih koscev kot sta bila ravno ta dva. Da sta bila vseskozi priljubljena, je pričal v nedeljo zjutraj velik pogreb. Spremljalo nju je črez tisoS ljudi. Poleg domačega vlč. g. dekaiu. sta spremljala sprevod vlč, g. dr. Slavič, prelat iz Ljubljane, in vW. g. Kardinar, profesor iz Celja, ki sta sedaj doma na dopustu. Oba pokojna mladeniča sta bila tudi redna f-lana gasilnega društva v Vučjivesi, kateri toTariši so nju nesli in spremljali pod vodstvona župnega načelnika in njima pri odprtem grobu skazali zadnjo čast! Doinova. Tukajšnje druStvo za stavbo spo-; menika v vojni padlim vojakom v Dornovi proslavi dne 7. septembra t. 1. desetletnico obstoja društva in odkritja spomenika padlim vojakom iz občine Pacinje. Na predvečer slavja dn_ 6. septembra bo društvo v znak' spomina na padle vojake razsvetilo spomeniški vrt s svečami in lampijoni. Tukajšnje cerkveno pevsko društvo bo zapelo »Oj Boberdob, slovenskih fantov grob«, godba nfi pihala pa bo intonirala narodno himno. V nedeljo dne 7. septembra se bo vršila velika društvena veselica s srečolovom, -vinsko trgatvijo itd. v gostilni Hrga v Dornovi. Vstopnine ni. Čisti dobiček je namenjen za zgraditev nove ograje okrog vrta. K obilni udeležbi vabi odbor. EorltBO pri Oplotnicl. Redkokedaj se ogla-. simo v »Gospodarju«, pa sedaj nekaj novic iz Koritnega pri Oplotnici. Tukaj se je podrla čisto nova hiša posestnika Lipuša, kar j« povzročilo mnogo razburjenja. Pri tem pa 8(* si domislili neki uzmoviči in ukradli potlco iz peči, ki je bila pripravljena za delavce. Zreče pri Konjicak. Cenjenim romarjem božje poti Matere božje na Brinjevi gori sporočamo, da je odslej vsako sredo ob 7. uri na Brinjevi gori sveta maša. Romarji lahko opravijo pred sveto mašo spoved in med sveto maiso prejmejo sveto obhajilo. Veliki običajni shod bo pa na praznik Marljinega imsna, dne 14. septembra. Častilci Matere božje, pridite! Sčasom upamo oskrbeti tudi razglednice in podobice. Da tudi pri nas nekoliko proslav:mo zlato sveto mašo prevzvišenega g. škofa, smo nabavili nov bronasti zvon s 1200 kg za podružnico sv. Neže na Brinjevl gori, ki bo slovesno blagoslovljen pri sv. Nežl dne 7. septembra ob 10. uri dopoldne. Nosl primeren napis, spominjajoč na zlato sveto mašo prevzvišenega jubilanta. Pa tudi pri podružnici sv. Martina niso hoteli zaostatf, zaito so nabavili kar dva manjša bronasta zvonova, ki bosta slovesno potegnjena v stolp tamkaj dne 28. septembra. Vsi zvonovi so od tvrdke »Zvonoglas« iz Maribora. — V nedeljo dne 31. avgusta pa obhajamo šentiljsko n«deljo v Zrečah. Slovesnost _;a slovesnostjo se nam obeta. Pridite sosedi in prijatelji! št, Janž pri Velenjn. Težke izgube so zadele župnijo tekom enega tedna. Dne 11. avgusta smo pokopaii zgledno mladenko Frančiško Kroflič, po domače Bočevo v Prelskl. Zavratna jetika je že od Velike noči glodala na n.jenem zdravju, dokler ni porušila tega mladega tlvl.en.a v cvetn 19. leta. Jfno*r*>- številni pogreb ja pokazal, da smo se od nafee Fanike ločili le zalo težko, zlasti stariši, ki jih je užalostila šele po smrti, zato pa tenibolj hudo. Bila je že izučena šivilja, kot zelo nadarjeno dekle je sodelovala nekaj časa pri društvu, do vsakega je bila prijaznega in prikupljivega obnašanja; zato je sovrstnice pozabiti ne morejo in ji je zapel pevski odsek nagrobnico v slovo. Vse to pa je bilo samo zunanji izraz njene krepo3tne duše, ki je rada in tudi v bolezni večkrat prejemala sveto Obhajilo. Zato je tudi njen mrtvaSki oder dihal le sladko dehteči vonj preobilnih vencev in šopkov in je bil grob bolj podoben hribčku tivljenja nego gomili smrti. Zato je ob poslovilnih besedah slehernega zaskelelo v srcu in v očeh in klicalo iz groba: Dekleta, pošteno fcivite in Marijo častite in se ne bote bale amrti. V žalostni du&i smo morali priznati vsi: Škoda dekleta, ko takih zgledov v&dno bolj potrebujemo. Starše naj tolaži zavest, da so s krščansko vzgojo pripomogli svojemu otroku iz smrti v življenje, pridni Faniki pa naj sveti večna luč! — Če je smrt pridne mladenke težko izpolnjljiva vrzel, je pa smrt ljubeče matere in žene kakor pogorišče. Ropratovo hišo v Selu je zadela taka nesreča. Družinsko mater, Marijo Gril, so morali vsled težkega poroda pripeljati v celjsko bolnico, kjer je pa nenadoma in nepričakovano na posledicah umrla. Zapustila je globoko žalujočemu možu pet malih otročičev. Naše iskreno sočutje na tako žalosten način prezgodaj osiroteli družini! Križani naj jim poraaga nositi težki križ, rajnici pa daj večni mir in pokoj! — Dne 16. avgusta smo pa izgubili pridno deklo Felicijan Veroniko, doma iz Št. Jošta na Kozjaku in gospodar Ivan Zajc v Lopatniku jo bo zelo težko pogrešal. Dala je namreč srce in roko svojemu ženinu Lednik Juriju, ki jo je odpeljal na svoj dom v Zlal&čem, župnija Novacerkev. Tako so se colo v svatovsko vesel.je vmešale grenke solze slovesa. Želimo jima v novem stanu vso srečo !z nebes in več veselja kot žaloa>',i; vsako žalost pa premagaj veselje krščanskega srca in Bogu udanega zakona! Imeno pri Podčetrtku. Dopisnik iz Buč o5nenja v 32. številki »Gospodarja« med dru{dm tudi požar v Selcah pri posestniku .Turaku. K temu bi bilo omeniti, da je prispelo prvo na mesto požara gasilno društvo Imeno. V par minutah so postavili gasilci brizgalno, zajezili skoraj prisušli potok, napeljali cevi ter začeli črpati vndo proti približno 200 m oddaljenem, na brežuljku stoječem hlevu, ki Je bil že skoraj ves v ognju Radi velikega pritiska in precejšnje daijave so začele cevi pokati. Morali so jih skrajšati. Ker niso imeli drugih, so črpall vodo v kad, odkoder jo je polem sfaro in mlado nos.ilo k dvema malima ročnima brizgalnania, ki sta bili tudi last gasttnega društva Imeno Ko je približno dve urf nato prispelo gasilno druStvo PoHe, so t.i svojo brizgalno postavili k 40 m od hiSe odlaljeni kadi, katero je polnila neprestano brizgalna iz Imenega. Toiikn v vednost, da ne bo nepotrebnega govoričenja in zi-mere! Laško. Kakor se sliši, dobimo v kratkem nov zakon o občinah in tudi novo razme.jitev občin. Namerava se ve5 manjših občin združiti v eno občino. V laškem okraju bi radi nekateri napravili -§e več občin. Zamislili so Bi nekateri, da bi se ustanovilo iz nekaterih vas! in krajev marijagraške, krištofske ter celjske okoliške občine novo občino Tremerje. To bi bila obfina, ki bi obsegala vefinoma hribovite vasi brez vsake obrti in brez posebnih dohodkov. Zanimivo je, da si to obCfno zamišljajo gospodje iz Celja in Laškega, hJkakor si je pa ne želijo tisti, ki bi to novo Občino tvoriii. Turli prebivalci vasi Tremerje »o se izrazili proti ustanovitvi občine. Zanimivo v L,a5kem jp to, da imajo v laški obflni svnie uraiie fri ov"ine in sirer mast:ia oMina I.aSko, občina Sv. Krištof in obfina Marija Grarlec. To Rf.in.je bo gotovn trebi gradrugačiti in aicer na U način, da ae tt tri občins združijo v eno občino. Občina Marija Gradec se je ustanovila leta 1873 in sicer iz vzrokov, da so bili laški Nemci in nemčurji bolj varni pred okoliško slovensko kmetsko povodnjo. Takih vzrokov menda danes ni več. Občina Marija Gradec ima, kar se tiče borbe za pravice slovenakega jezika, gotovo za seboj častno zgodovino. Pred 25 leti je imela občina tožbo s štajerskim deželnira odborom radi slovenskega uradovanja, oziroma sprejemanja vlog v nemškem jeziku. Pred upravnim sodiščem na Dunaju je štajerski deželni odbor propadel, a občina dobila tožbo. Najlepše zaokrožena občina bi bila, ako se združijo z občino Laško tudi tisti deli marijagraške in krištofske občine, ki gravitirajo k železniški postaji Laško. Dani so pogoji za ustanovitev občine v Rimskih toplicah, oziroma v Šmarjeti in sicer iz tistih vasi in katastralnih občin, ki gravitirajo k železniški postaji Rimske toplice. Objavljene so te misli za to, da se o tem razmišlja in da prizadeti povejo svoje mnenje. Dobova. V aaši neposredni bližini so znane Čatežke toplice. JakcT močno posečajo te toplice Zagrebčani, ki zjutraj z vlakom prihajajo, zvečer ali celo že popoldan se pa vračajo. Pa tudi tukajšnji okoličani pridno hodijo v toplice. Čatežke toplice so radioaktivno termalno kopališče. Voda vrelca je akrato terma 46.8 stop. C, je kristalno čista, brez vonja, nevtralne reakcije, špec. teža 1.0002, trdota 13.8 nem, stop. Slavo vrelca so raznesli obiskovalci, ki so občutili njegovo zdravilno moč. Najvažnejša lastnost vrelca pa je njegova radioaktivnost, ki je razmeroma visoka (6.43 Machejevih enot) in nadkriljuje v tem skoro vse druge vrelce. So obiskovalci, ki so se lečili v raznih svetovnih kopališčih, a ii;n "i pomagalo, zdravje pa so zadobili v naših Čatežkih toplicah. Čatežke toplico ni;.. .. .-,.i ^oviiio. ia m niso tako luksuzno urejene kot marsikatere druge toplice, a to posebnost imajo, da najde tu zatočišče tudi priprosti narod. Marsikaj še manjka v toplicah, pa tudi to bi že bilo, ko bi ob deževju ne nagajala Sava. Ta vam stopi črez strugo, brod črez Savo neha voziti in je edina pot na Brežice, ki so pa precej bolj oddaljene kakor Dobova. Pa tudi to se ne zgodi tako pogostoma. Zato svetujemo ¦i.istim, ki so toplic, posebno Čatežkih toplic potrebni, naj si lepo kupijo karto do Dobove, na postaji čakajo vozniki, ki vas za par dinarjev pripeljejo do broda tta Savi, črez brod in ste ža v toplicah. Uprava toplic sicer dobro skrbi za goste, vendar nekaj še vedno manjka. Na mestu bi bilo in uprava bi to lahko žrtvovala, da bi postavila v toplicah radio in sicer tako močan aparat, da bi ga lahko čuli vsi topličarji. Zadnje čase so se ruli glasovi, da je voda v toplicah postala hladnejša, to pa ni res. Raznesli so to novico gotov: Ijurlje ,ki imajo tudi svoje namene. Voda Čatežkih toplic je ista kot je biln, mi-pven vroč vrelec 46 8 in tndi več stop. gorak. Kdor ne verjame, naj poseti Čatežke toplice, pa bo prišel rad vsako leto nazaj. Krško ob Savl. Ker je po cerkvenem koledarju Angelska nedelja še le prva v septembru, je običajni romarski shod pri sv. Rozaliji v nedeljo, dne 7. septembra. — Župni urad Krško. Iz Argentine (Južna Amerika). Težko mi je povedati vsem, da tudi tukaj nasprotniki nas napadajo zato, ker smo naroCniki in čitatelji »Slovenskega Gospodarja«. Vsi smo še čvrsti in zdravi. Živimo, kakor nas je mati učila in sv. katoliška Cerkev, ako hočemo srečno dosefi naSe cilje med svetom s krščanskim življenjem. Verski časopisi nam dajejo lepega poduka, kako moramo na svetu živeti. da o^Tiemn poStpnjaki ptujski rojaki iz haloških gričev. Buenos Aires dne 24. jul. 1930 .Tožsf F.merS'", Calle >Tatheu 135, Avellaneda F. C. Sud, TIsp. Argentina. — Isti naročnik nam je posinl nas1er'nje poročilo o gro-"ii n»sreči, ki se glasi: »Strašna nesrefa v ninripiM (Argentiaa). V loboto dae 12. m. m. *_ 6. uri zjutraj se je zgodila na Avellanedi največja prometna nesreča, kar jih je videl Buenos Aires. Tramvaj prog št. 105, katero upravlja Cia. Electrica del Sud, je vozil ob isti uri, natlačen. potnikov, iz Lanusa v smeri proti Plaza Constitution. Most preko Riachuela v calle Puentecito je bil dvignjen, ker je ravno kar dal prost prehod neki ladji. Na strani, odkoder je prihajal tramvaj, so gorele predpisane signalne luči; iz še nepojasnjenih vzrokov pa je ma,njkala veriga, ki bi jo morali napeti preko ceste vsakokrat, kadar je most dvignjen. Bodisd da strojnik tramvaja ni videl signalov, bodisi da mu je prišlo nanadoma slabo, ali da stroj ni deloval, zgodila se je grozna nesreča: tramvaj je strmoglavil v reko in takoj izginil pod vodo. Od potnikov, katerih je bilo v trenutku nesreče baja preko 70, so se po golem naključju rešili la trije, ki so stali na zadnji platformi in ki so najbrže padli z voza pri žalostnem skoku. Rešilna akcija, ki so jo organizirale oblasti 3 hvalevredno hitrostjo, je žalibog prišla prepozno za nesrečne potnike. Potapljači so našli le v obupnem smrtnem boju objete mrliče. Do torka so potegnili iz vode 53 trupel, 5 ženskih in 48 moških. žrtve so po veliki večini delavci iz Lanusa in Avellanede, ki so se podajali na svoje ti-do dnevno delo v me,sto. Cela vrsta številnih družin je zgubila prl nesreči svojega hranitelja. Žalostna vest se je raznesla bliskoma po mestu in je vzbudila povsod globoko sočustvovanje. Oblasti in pre bivalstvo kar tekmujejo med seboj v pomoči družinam ponesrečencev. Mestna občina Buenos Aires je poločila svoto 200.000 pesov, poslanska zbornica bo prsdlagala v isti namen 500.000 pesov. Vsi večji listi so pričeli z nabiralnimi Rkcijarni in so že v teh par dnevih nabrali lepe svote.